-----    199   -----
Vraže pučke (ljudske) iz Istre.
Zapisal v ondi navadnem jeziku J. V.
Ostriženi ili izčesani lasi se hitu (denejo) na vetar, da jih tičiči najdu, nazla (gnjezda) pletu i Boga hvalu.
Ako nevesta na piru (svatbi) ne pleše, njoj konoplje ne rastu. Ako ne plače (joče), ko ju peljaju od matere, njoj se kvas birsi i kruh se joj nece kisati.
Ako noseča žena človika ostro pogleda, kadar je", a njoj ne ponudi, mu da jačmik (ječmen) na oči; ako se pa temjačmiku z brusom (oslo) trikrat potegne, dobi ona žena na prša z brusu (neko bolezen).
Ako gre babica curat, ko nese otroka h krstu ili od krsta, nemore ta otrok cura držati ponoči. Ako se najdu tri mali, još goli mišici i se vfrigaju, i dadu otroku pojesti, da nežna, gotovo pomaga.
Ako se ovca ne more objanjiti, se zemu dve robide , ke na dva kraja (konca) v zemlju rastu, ter se stavu na križ priko ovce, pak se laglje objanji.
Za zdravom Mariom se ne sme švikati (žvižgati), as se Mati božja plače.
Mrtvemu detetu se mora stomanjica (srajca) prepa-sati, da more z angeli rožice v nadarca (nedrije) brati, drugac ne bi smelo ž njimi, a u krilce ne bi jih smelo brati.
Na dan sv. mladenčev se zame praska (šiba) ter se gre od žirnega stabla do stabla, i se udare stablo govorec: „žiru rodi, žiru plodi!" i to je žire mla-denčati.