krajec) ščavmk Boštjan. ulit Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka 20 lir, na Sestili straneh 25 lir. Zaostale Številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 Ur; trimesečna 280 Ur; mesečna 90 Ur. Uredništvo: TRST, ulica Momecchi O/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev III., tel. št. 249-50, 235-96. Dopili se dostavljajo uredništvu. .Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v Siroikosti enega stolpci za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO 1—4 Ljv/ GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. Postani stalni naročnik «Dela» EVi ^OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŽlEV. 4 (330) jivornti sociali- TRST - SOBOTA, 22. JANUARJA 1955 CENA 20 UR Izredna konferenca :tn0St >sebu e fnutek opera. Luxem* tada o- da pre-ngradu. na Konje. ------------------------ ir Iljič , inizator Jutri, 23. januarja, se bo za-in stva-čela izredna konfet enea naše partije. Prvo, manifestativno zasedanje se bo vržilo v dvo-1'an.i gledališča Rossetti. Poleg tovariša Scnccimarra, člana 'Ojništva KPI in podpredsed-krajih'*8 italijanskega senata, bodo ipanskaPristine tudi de'egacije iz vse zadrta-' eš:te' Po )utrani' man-ife-,venski staciji, na kateri bo govoril Izade" t ,Var^ Scoccimarro in bo na.š 'ddaja -fZVl'Sni komite iznesel svoje ke stol-Poročilo, se bodo nadaljnja "* •j",,'11, 2a*edanja vršila v drugih progè meiftorih. Ta zasedanja se bodo i Russo Vrstila nekoliko večerov, do-bas ista j r ne bo zaključena diskusi-ica ipri-'a in odobrena orientacija in svet -Akcijski program Partije, ki ju re m'ucija, katere ceso v zadnjih tednih aa1Jkonfazpraylja'e ce ice ter vmesni - 20.30Ì11 terenski vodilni organi vse fartuffePartije. lagaloM Konferenca ni kongres; tudi lino" m,le ^o taka, na bi se na njej vedež - Pretresala cela doba aktivno- - 21.16jiiti. Konferenca je bila sklica- j " zato, da se kolektivno ana- ski mo-. Nizajo spremebe. ki so na-lves^a Slale na n' šem ozemlju zaradi filhar rrePU6titve uprave italijanski tizirana v'adi, preuči kar je novega v K°neer' Pdložaju, postavijo nove italo-' Se in določi:o zu njihovo ure-željah • sničenje potrebni ukrepi, da Jkno Zv se m°8la na bodočem kon-•ni raz- Sresu napraviti bilanca izvr-nburškilenega dela. Tudi intervencije bodo zato prispevek k preuče-vanju sedan ega položaja in k | Prientaciji. ki jo mora imeti Partija. dolžno- , Različna so vprašanja, ki jih love re). 6 treba ipretre ati, Na prt-yj ^et: ali je pravilno vzeti kot jnovi. ^‘»«o za naše delovanje in : z ja- ‘a akcijo množic začasnost Giat.i). t>oložaja? Kako je treba orga-Iz'rati borbo za spoštovanje ina go- eipokratičnih svoboščin, ozi-mezza- >oma pravic, vsebovanih v : iz zla- ,L eklaraciji OiZN, na katero se iturtaro ’Klicuje Spomenica o sporazu-m F in- 'hu? Kakšno široko akcijo mo- edstave; 'a,ho začeti za demkratizacijo edeljan Pravnega življenja na našem to, z a a- >zemi u? Kako moramo pred >ebi ojh ni» (L/Tt()kj , . Fiuti “alni avtonomi ; i ? In konč-n° bo treba posebno pozornost ponovi- Posvetiti borbi. 1 :ud,stva za lePcon' s^oštovanje narodnih pravic v °ben conah ter našemu delo-akalist* Lanju v korist veliki množici iversai. “*%uncev iz cone B in Milj-i 20: st 'kih hribov. jodzem- Vsa ta vprašanja demokra-) FUni 'n sv°bode so tesno pove-^«ta z borbo proti nacionali-•nom, proti fašizmu; z na-po-P ža ustvaritev široke demo ^fatične fronte. ,n°tnih akcij, ki kretne cilje. valstvom postavljati enot-«Trgo- o akcijo za zahtevo po teri- z razvojem imajo kon- Jrv e e , da s1' Ha konferenci bo tudi obir-onovnf '«Jeno gospodaisko stanje in g dfVjPotreba, da se pospeši borba za posest'* Izboljšanje življenjskih pogo-upoko-)lev delovhega ljudstva; te bor-mani “e so iste, kot jih vodi italijan-pokoj- sko delovno ljudstvo in zato am id-thora biti bitka enotna, strnje-1 lr z‘f 'la- brez vrzeli. Ta borba zah-odpl ' eVa več ega napora za enot-‘na ,0 akcijo med delavci obeh t ut tu ' ujevnih sindikalnih organi-rkth i»|zaP:; od 14 m,, ter Jasne Pojme s strani je za- bjr korhunistov, kakšen mora Lazza-j žal ”aš Prispevek, da bi tr-ustanovna skupščina bi mo-iZlrw Podstavljala v resnici bole/nbčio»0Vanie> z udeležbo najve-h bod" : š,evila delovnih sil. pa se Preska cona, vzpostavitev t. 44 vL Gorskih prog, politika dela >ke pa- v Proizvodnje, obramiba loia tl do-_ rhiških svoboščin, obsodba ijihovo* adizkoriščanja. in končno, or-Irv pii ' 'Oziranje naše Partije v to- Jlacl J< t0 so nekatera vpra- p,., Ja> o katerih bo treba raz- lie za-!WVliflti' Le 2 iasnimi stali‘ :eljstvo|rn0„fQri ‘?h vprašanjih bosta zpisalPiSk; ^ a naša Partija in delav-'^eval v‘JaZ/nerid, aktivno, v prvih stalniflL. ... odelovati pri enotnih razred» J* banjih, kt naj zajamejo vse m sez-;acilske ?®claIno sloje, organiziranih za V da rešimo Trst kot indù-„ rijsko mesto in kot trgovsko ledišče. ila se na pro- ■b°, so- ^ V zadnjo skupino vprašanj _______.-Gadajo vprašanja organizaci- ;■ —3 'mena, delovanja naše Par- lagli bv' '*:'a diskusija bo morala » -| i posebno kritična, kajti anca * j. asti v tem položaju in za u-c sbičiiev nalog, ki jih bo na-Zata konferenca, potrebuje- cev. Ibio Uvt j,, hiočno Partijo, številnejšo, L ‘ivno, povezano z množi-be . ’ ki pozna njihove potre-p0 'n je dobro vkoreninjena rtlQebno v tovarnah. Ce hoče-t ’ da bo naša Partija postala hitj na> bomo morali odstra-Brv mnoge pomanjkljivosti, itti-0 Pred vsemi sektaštvo v einosti, v. oblikah dela, v v uva- bie,‘ jSn.°dah, v izražanju Ju njene linije. N* ?stal je nov položaj. Da bo u..Se bolj zanimiv, se pojav- !Stt *1«'^' 'udi faktorji mednarod- 2na6aja, ki obvezujejo bg,. p?rtijo, demokratično gi. naše prebivalstvo, da j učinkovito borijo ob miroljubnih narodov proti novi E OS, proti uporabi atomskih bomb, proli nevarnosti tretje svetovne vojne. To bo vsebina dela naše konference. Zanimivo zborovanje analiziranja. razpravljanja, pretresanja sedanjih problemov. Mnogi tovariši so že napisali ali povedali svoje mnenje na celičnih zborovanjih in na sestankih komitejev. Mnogi drugi bo:'o govorili na konferenci in po njej. Zeiimo, da vsi razumejo novi položaj, njegove usmeritve in nove naloge. kajti vsi bodo morali odgovoriti na poziv v tem trenutku, ko je treba aktivnosti, ko je treba kljubovali novemu položaju, združiti se in se boriti. Zato bo naša konferenca v sedanjem trenutku zanimala vse demokratično gibanje, vse državljane, ki jih skrbi usoda našega Ozemlja. Po vprašanjih, ki jih bo obravnavala, bo- ta konferenca predstavljala pozitiven doprinos k rešitvi gospodarskih, političnih, narodnih, socialnih problemov našega Ozemlja. Predstavljala bo konstruktivno dejanje, ki bo ponovno dokazalo politično zrelost in resnost naše organizacije. NOVE POMEMBNE SOVJETSKE MIROVNE POBUDE Lili je ponudila 5 divam Pripravljena pa je razširiti svojo ptmeč tudi na druge diža ve - Na mednarodni konferenci za jedrno silo bo odkrila tajne prve atomske elektrarne Predlog za združitev Nemčije Včeraj je poteklo 31 let od smrti Vladimirja lljiča Lenina, ve'ikega genija moderne dobe, ki Je s svojimi nesmrtnimi nauki pokazal zatiranemu človeštvu pot osvoboditve izpod mezdnega in kolonialnega suženjstva. Po njegovih naukih in pod njegovim veščim vodstvom je ljudstvo carske Hu-‘i e strmoglavilo carizem in družbo izkoriščevalcev ter si je zgradilo novo državo socialne pravičnosti in narodne enakopravnosti — Sovjetsko zvezo. Sledeč njegovim naukom se tudi ostali narodi z velikimi koraki bližajo končnemu cilju — svetu pravice, svobode in miru. V z dnjem Je "nu je Sovjetska zveza zopet dala več do-cazoy svoje volje za mirno sodelovanje med vsemi državami. Tako je v petek sporočila potom svoje "uradne agencije Tass, da je pripravljena na napovedani mednarodni konferenci za miroljubno uporabo atomske energije predložiti poročilo o*prvi atomski e-lektrični centrali, ki je bila lani zgrajena v ZSSR, in o njenem funkcioniranju. Na tej konferenci bp zastopal Sovjetsko zvezo àt umski učenjak član Akademije znanosti ZJSSR Skobelcin. Predstavnik zunanjega ministrstva ZSSR pa je v ponedeljek na tiskovni konferenci sporočil, da je sovjetska vlada sklenila, da sponudi ljudskim republikam Kitajski, Poljski T Mladeniči bivše cone B bodo morali Sporazum o obmejnem prometu bo veljal za 15 km širok pas vzdolž vse jugo-slovansko-italijanskemeje - Ali so prosti predeli luke nadomestek za prosto luko? V urejevanju vprašanj, ki so nastala po podpisu londonskega dogovora glede Tržaškega ozemlja, je v lem tednu prišlo do nekaj pomembnih dogodkov. Tako je te dni generalni komisar Paiamara Izdal «Predpise o prostih, lukah», katerih besedilo objavljamo na četrti strani našega lista. Sam naziv «proste luke» bi mogel marsikoga zavesti v zmoto, da gre v resnici za carine prosto luko; v resnici pa gre le za obnovitev nekdanjih «prostih predelov» (Punti franchi), ki so obstajali do leta 1940. Ker zadnje čase ni več govora o mednarodni konferen- ci o tržaški prosti luki, daje ta komisarjev odlok sumiti, dp hoče italijanska vlada z njim odpraviti svojo obvezo glede proste luke v prgvem pomenu besede, ki je predvidena v Spomenici o sporazumu s sklicevanjem na prvih 20 členov VIII. priloge mirovne pogodbe z Italijo. Gotovo pa je, da se s tako rešitvijo ne bo sprijaznilo tržaško prebivalstvo, ki bo še nadalje vztrajalo na dosledni izvedbi v eh določb londonskega sporazuma. Do novih, to pot razveseljivih dejstev je prišlo na zasedanju mešane jugoslovanskega! ijanske komisije za uredi- MALO ODGOVORA “DEMOKFACIJI« Dovolj ste že dokazali svojo ^narodno zavest64 Davno znana resnica je, da nacionaliste vseh narodnosti naj. bolj bode v oči slona in bratstvo med narodi, ki je temeljno politično vodilo komunistov. V tem se prav nič ne razlikujejo tržaški slovenski nacionalisti, med katerimi gre prvenstvo brez dvoma monopolizatorjem narodnjaštva, ki se zbirajo okrog «Demokracije». Samo da slišijo ali vidijo besedo slovensko-ttalijan-sko bratstvo, j h popade besnilo in se penijo v iolčni ihti. V svoji zadnji številki so temu vprašanju posvetili celo uvodnik, v katerem skušajo dokazati, da Je enotnost z Italijani za nas Slovence pogubna, češ da uničuje našo narodno zavest. V svojem zaslepljenem protiitalijanskem. šovinizmu so se povzpeli celo do provokatorske trditve, češ da. «taka mešana itaiijansko-slovenska enotnost, s Slovenci• v manjšini, ne more, ne sme In ne bo nikoli dovolila, dn bi se med slovensko manjšino gojila slonveska narodna zavest in da bi se Slovenci in njihovi otroci vzgajali v slovenskem narodnem duhu». Tl okoreli šovinisti namerno Pozabljajo, da se največji del slovenske ljudske prosvete vrši Prav v njim. tako osovratenih «fratelantnih» krožkih, kjer Je vsakemu navzočemu Italijanu ne. knJ samo po sebi razumljivega, nasre,tSVOm moieh- z deiom in ■ - i. Pomaga slovenskemu kul- zasleTe de'0t,"/o invalid, se- je zagovarjal pred sodiščem, obtožen tatvine dveh koles in ene obleke. Ko ga je sodnik zasliševal, je fant odkrito vse priznal in začel pripovedovali svojo zgodbo: Ze v letu 1949 je postal 85% invalid, ko mu je v roki eksplodirala bomba, tako da je ostal brez levice, na desnici pa so mu bili poškodovani vsi prsti. Oče nni je umrl v zgodnji mia. če je izrečena kazen 3 mesecev utemeljena. («Slovenski poročevalec» 29.X1I.54.) TRGOVINSKA POGAJANJA S ČEŠKOSLOVAŠKO Gojjptidarska delegacija če. škostovaške vlade bo sredi januarja prispeia v Beograd, da bo z jugoslovanskimi zastopnici proučila možnosti za skle. iiitev trgovinskega in plačilnega sporazuma med obema državama. V Beogradu so že v teku trgovinska pogajanja z Madžarsko, konec januarja in februarja pa se bodo verjetno začela trgovinska pogajanja tudi z Rumunijo, Poljsko in IjeJelsko državo na svetu. Tu- zem». (V. I. Lenin: «Država ij di za to trditev so dokazi splošno znani in jih zato ne navajamo. I.Judskodemiikratične div. v u so večinoma tuni že izvedle svojo prvo petletko, in tu u-spesno, v več primerih ludi predčasno. Industrijska in poljedelska proizvodnja se je bistveno dvignila, povečal se je narodni dohodek, znatno zvišal standard delovnega ljudstva, dvignila se je njegova kulturna raven. Številke tudi iu govore svojo jasno be-edo Jugoslavija pa kljub «edino pravilni socialistični metodi» in mnogim «izkušnjam», s katerimi so po njihovih zatrdi ih «obogatili socializem», še do danes ni dovršila prve petletke, ki jo je začela... leta 1947 in ki bi morala biti torej končana vsaj 31. decembra 1951. Poročila iz njihovih virov dovolj jasno govore, da so še danes precej, precej daleč ou lijev, ki so si jih zadali pred več kot osmimi leti. Sovjetska zveza in ljudske demokracije so bile pri izvajanju svojih socialističnih pet-etk deležne s strani sovražnikov. zlasti ameriških in angleških monopolistov, njihovih /lad in voi aških krogov vedno le besnih napadov, bojkota, sabotaž, groženj in — LR Koreja celo vojnega napada. revolucija»), lstotam: «Zato | mamo pravico trditi samo t«' da bo država neizogibno odi mrla. s čimer pr udarjamo, dl !>n tu proces dolgotrajen, d> bo la proces odvisen od hitri. j sti, s katero ve bo razvijal k» iriunizem v svoji viši fazi, d puščamo popolnoma nerešen1 vprašanje o rokih ali konkrel nih oblikah odmiranja, kajti z1 rešitev teh vprašanj nimam -tvarne podlage». Stalin, nadaljevalec Lenine vega dela, je o funkcijah, k so še ostale odmirajoči držav rekel: «Sedaj obstaja osnovi» nalogu naše države v notri) njnsti v mirnem delu gospe darske organizacije, v kuliuf nem in vzgojnem delu. Kar s' tiče naše vojske, naših kaznč valnih in varnostnih organo* njihov meč ni obrnjen več pr» ti notranjosti države, murve navzven, proti zunanjim sol vražnikom». Na vprašanje, al te bo ohranila država tudi ’ obdobju komunizma, odgov» rja .. podobno kot Lenin, d? SI pulnjujoč z dejstvom zunanij nevarno-ti: «Da, ohranila S1 bo, če ne bo odpravljena kf pitati st ièna oblcrožitev, če bo odpravljena nevarnost ob» roženih napadov od zunaj. P< leg tega se razume, da bod1 oblike naše države pnnovn spremenjene skladno s spri mombumi, ki bodo priš'e v m Prejšnji teden je bil generalni tajnik Organizacije združeni1 narodov Dag Hammarskjoeld na uradnem obisku v Peking» kjer je imel več razgovorov s prvim ministrom LR Kitajsk1 Cu En Lajem. Na sliki: napitnica med Cu En Lajem in Hai»1 marskjoeldom na uradnem banketu, ki je bil prirejen v Pf kingu na čast visokemu gostu dosti, mati pa leta 1952. Zapo- ! Bolgarijo. slitve je iskal pri raznih podje- | («Slovenski poročevalec» 4.1.55.) t jih, ki ga niso hotela sprejeti. Nekaj časa je delal v gozdu, kjer je sekal drevesa z eno roko. Ko je ostal še brez tega dela, je spet iskal zaposlitve od podjetja do podjetja — zaman. Javil se je celo na eni izmed okoliških postaj Ljudske milice in komandirju dejal, da bo pač prisiljen krasti, saj mora jesti vsak dan, da o ostalem sploh ne govorimo. Za Dan mrtvih si je sposodil od svo. jega znanca obleko, da je lahko šel na materin grob. tovarišem in naj bodo za Dve kolesi je ukradel, obleko pa mu je lastnik podaril. Sodišče mu je kljub invalidnosti, ležkim razmeram v kute. rih je živel, njegovi mladosti, kljub vsej žalostni zgodbi in iskrenemu priznanju, odmerilo tri mesece zapora. Vprašanje je kaj bo počel O.K. ko bo prišel iz zapora? Prav bi bilo, da bi se za fanta poskrbelo, ker se bo sicer spet znašel pred sodniki)-. in bomo spet postavili vprašanje, kdo je kriv? O tej stvari bomo še pisali na dru. gem mestu, ko bomo zbrali več podatkov. Morda bo treba tedaj postavili vprašanje, Nasprotno pa je bila Jugoslavija od leta 1948 dalje deležna s strani prav istih krogov velikanskih podpor in posojil za «gradnjo socializma», za «zagotovitev njene neodvisnosti«. Menda si nihče ne dela utvar, da so imperialisti podpirali Jugoslavijo, ker je «neodvisna», ali zato, ker «gradi socializem» pod vodstom «marksistov-lenin-istov». Tudi socialdemokratska II. internacionalna, ki je vseskozi atlantska, protisovjet ka, kolonialistična in kolaboraciuhistična, jih ne občuduje zaradi njihovega socializma. Zakaj pa torej? Da nam ne boste očitati, da se otepamo teorije, vam odgovarjamo tudi na vaše ugotovitve o dozdevnih «protislovjih» med teorijo Marxa, Engelsa, Lenina ter prakso Stalina v pogledu odmiranja države, kot ste to skušali «dokazati» s citati iz člankov Ste-panjana, Gorkina, Denisova in Judina, katerim skušate, iztrganim iz celote, dati drug, napačen prizvok. Nobenega nasprotstva ni tranjem in zunanjem polo# ju. —- Ne, ne bo se obran1' m bo odmrla, če bo odpravi)1 na kapitalistična obkrožit»1 Oe bo nadomeščena s soci»1 stično obkrožitvijo». Po no Ilc nii 6.) la da tet Usi 171 ke da: 19E VOi sic Pa še la lunkcija države, 1 dT je edina ostala nedotaknjen zahteva v ZSSR in ljudskih d' ua| mokracijah le od 16 do 25* rs< državnega proračuna, v Jul'1 no: slaviji pa nad 7a% poleg v»jl tirj kanskih dobav vojaške opreti dr; in orožja iz zahodnih drž»! in Razlika med pojmovanjem pV dej DVE HUDI PROMETNI NESREČI Nista še minila dva meseca, odkar je izgubilo pet fantov življenje pod kolesi ekspre-nega viaka tik pred železniško 55W. «rsi Mg nehanja države je tuni v te» da v Jugoslaviji poskušajo Ofs zgoraj dekretirati «odmira»« log države, dočim Engels in ost» >Ud izrecno poudarjajo, da «se dj »aj žava ne odpravlja, temveč " krc država odmre», to je sama f 3la sebi z izgubo svojih funkcij*] *3$ Iz vsega tega tudi izhaja, A vin se Stalin ni niti najmanj »' daljil od svojih velikih prti nikov. Prav zaradi tega je a1 surdno govoriti, da je SnvjŠ 'ka zveza sedaj zapustila s» tir,, unizem, ki je v resnici le »’ ii„, daljevanje in izpopolnjeval1- 2lg S osv 302 mei štirimi velikimi učitelji v velike°a nauka Marxa-Eng( od,( tem vprašanju. Poglejmo! Ker -sa"I-,enlna- «Primorski» ne osporava istovetnosti stališč Marxa, Engelsa povozil neko žensko, predvčerajšnjim pa se je- vlak zale. tel v voz in do smrti povozil dva moška. Komisija meni, da je del krivde pripisati tudi železniški direkciji, ker s prelaza na tem delu proge je težko opaziti vlak na večji razdalji. Na Donavi pri vasi Rama, se je 2, januarja skupina ljudi skušala prepeljati čez Donavo v večjem čolnu. Ko so pripluli na sredino Donave so veliki valovi, zaradi košev prevrnili čoln, ki je takoj pokril pod seboj 9 ljudi in živino, ki je bila v čolnu. Le edinemu človeku se je posrečilo splavati izpod čolna, toda kljub njegovemu klicu na pomoč, se ribičem ni posrečilo rešiti ga in je pred njihovimi očmi utonil. («Ljudska pravica» 8.1.55.) lillliif Po vsej Kitajski so se vršila velika protestna zborovanja proti sklenitvi vojaške pogodbe med ZDA in Cang Kaj Sekom, na podlagi katere hočejo ameriški imperialisti izkoristiti Formozo, ki pripada Kitajski, kot bazo za napad proti kitajski celini «Država odmira, v kolikor ni več kapitalistov in razredov; /ato ni treba več zatirati neki določeni razred. Vendar država s tem še ne odmre do cela, ker je treba še vedno varovati «buržoazno pravo», ki posvečuje dejansko neenakost. Da država popolnoma odmre, jb potreben popoln komuni- Menda bo s tem dovolj pr' teme in mislimo, da bo ko1 staeje in poučenje tudi za v* Ji razpravljanje o vprašanjih |;| žaškega delavskega razreda. ‘I 5; še eno. Z vršim listom v o» § mo polemiko le. v kolikor 1 ^ smatramo kot odraz Zveze Kj munistov Jugoslavije. Ne bi * . mogli nadaljevati naše pole» ke, če bi «Primorski dnevu1* poslal glasilo manjakukij» Toliko v vednost! ZA VSAKOGAR NEKAJ Zli so pi. PLAČILO NA OBROKE PREDSEDNIK kazenskega sodišča č ita razsodbo, s katero je obtoženi obsojen na trideset let ječe. Ko konča s čltanjem razsodbe, pripomni, obrnjen k obtožencu: «S tem boste plačali svoj dolg napram č1 o-ve; vest, pokliče" moža in mu s. p.ilemajočim glasom -razodeval «Oprosti ml, moj dragi. umi 11,1, IIIUJ Ul «BI. * ' v), tl ti moram zelo, ze|o grdo Vedeti moraš, da sem tl bi'1» življenju večkrat nezvesta». . «Nikar si ne delaj poseoL. skrbi» — >1 odgovori mož 1» lomarno zamahne z roko: «ZJh po misliš, da sem tl stresel arz»' v kozarec vetìe?» 28'. JANUARJI 1965 DELO STRAN 8 ava ti Zato j mo t|!' no oj mo, di en, dl Uiti* jal koi azi. ti ‘rešen1 >nkrel cajti zi i manti, ^eninc iah, ti državi! snovni notrij gospi® kul tul' Kar s' kaznuj rganov eč pr» marvei ;im sol nje, al tudi 1 -.dgOV» lin, do •,unanj< nila s1 :na ks če m «■t on la j. Pj a bod nnovn s sprt e v nf Nova slovenska knjiga, ki so jo pisali delavci, kmetje in izobraženci, naj pride v sleherno slovensko družino na Tržakem in GoriSkem I’re.1 seboj im-m prvi izvod «Ljudskega koledarja 1955», ki je ravnokar izšel in bo v prihodnjih dneh prišel v prodajo. 2e njegova zunanjost je za oko Prijetna. Na belem pol.,u z rdečkastim obronkom leži umetna slika Prof. Černigoja v modri barvi, ki prikazuje prihod Slovanov k Jadranskem morju. Odprem knjigo in obračam počasi list za listom. Prvi del knjige sestavlja koledarski del. 12. mesecev, 13 lepo izdelanih Černigojevih slik. ki ponazorujejo najznačilnejše dogodke iz slovenske zgodovine, s posebnim "žirom na Primorje. Drugi del se začenja s pomenljivo Gregorčičevo pesmijo «Naš narodni dom», kateri 'ledi programatična resolucija Slovensko Hrvatske ljudske Prosvete. Sledijo: besedilo londonskega sporazuma, posebni statut o manjšinah, članek M. Berneti-Ceve o enotni borbi vseh tržaških Slovencev za obrambo svojih narodnostnih pravic in članek, ki ga je napisal Sta. ne Bi lovec r h priliki 10. obletnice osvoboditve izpod fašizma. Za tem pa se prične vrsta Poljudnih člankov z najrazli-^tejši) vsebino. Naj navedem *e nekatere: F. Gombač piše o ‘azvnju tržaške luke, Marij ^rbec piše o socialnem zava-rovanju kmetov — ta č'anek ko nedvomno zelo zanimal slehernega malega in srednjega lfmeta. ki d ros sicer še ne u-*iva pravic, ki jih predvideva novi zakon, saj je prav socialno zavarovanje izredno velikega pomena za njegov gospodarski položaj — goriški rojak Ivan Nanut je pa napisal poljudno razpravo o sovodenj-skem kolonatu; Alojz Markovič se je spomnil zgodovinske stavke nabrežinskih komno-lomcev, ki je bila pred 50. leti; Karel Cok, starejši iz Lonje-rja pa piše o njegovi rojstni Češka kiparka Prachaticka: Mlada kolhoznica Slovenska inteligenca v luči statistike Na novo je bila ustanovljena Pn osvoboditvi v Ljubljani ekonomska fakulteta, ki je dala ruženi* l*osiej že 30 diplomantov. Teh-ekingU Pična fakulteta oziroma visoka fitajsk1 “"la nam daje visokokvalifici-n Haiti' Lin tehnični kader za gospo-n v Pf r nrstvo in znanstvene ter pro *vPtnp ustanove. Na tej fakul- etl je bilo diplomiranih od polvi® Ustanovitve univerze okrog obran'1 l790 študentov in sicer največ i pravi? kemikov, gradbenikov in ru-kroiiV Burjev. Po podatkih iz leta socia1 1850 j® bilo zaposlenih v protz vodnih panogah okrog 59°-o. in sicer največ V industriji in ru. ržave. darstvu. Visbk odstotek inže-akn-,č'!| dlfjev v neproizvodnih pano-i»teita. vab — 41 % ^re predvsem na b° " J 'a5ua kulturno-socialne dejav-v Jul bosti in dejavnosti državnih V»‘ !rgannvi k.ier so zaposleni kot ; opie državni profesorji' strokovnih b drZ* 'h visokih šol, kot znanstveni ijem P' ' «lavci v inštitutih in posebnih 'i v te Ustanovah t*r kot uslužbenci ušajo 11 "rganov državne uprave. Ana. imirutil1 ">gno sestavu diplomirancev je in osta Ittjj ^ed zap0Sienimi inženirji a «se d) Uajveč kemikov in gradbeni-imveč “ kov. Rudarskih inženirjev je sama f Planj, ker je mnogo Slovencev Lunkcijj Zaposlenih izven ožje domo zhaja, ® vine. >. Kar lepo sedi, pa pij. pa pripoveduj! Ampak, fant, hudo _____ ^ Se izpremenll; še čuda, da sem te spoznal. Postaral sl se. ne more'7 ^8- se. usmili, za dvajset let!» • videl je popotnikov bolni, upali A M or I {Božične pripovedke) ■stnlh od Krčmar je umolknil; vzeti!” raz, njegovo premočeno, obnošeno obleko in je pomislil: ‘ 1 se mu godilo najbolje, ni se vrnil bogat; za srečo se ZAKAJ t smrtni le napotil, pa je srečal smrt.» Popotnik ni izpregovoril besede. Kaj ne maraš vina? Ves leden O, siromak, do'štV’ M Se ** trese kakor starcu!» n Pmu »Zakaj tako molčiš? razodevij-r^požirek žganja ti bo dobro storil. Izvrni! m ti bil” v i- Polovico je razlil, polovicu je izpil in kri mu je stopila nca. gr- j Dli- zvesta»^ ' mož°in tfl htj “Truden sem!» je izpregovoril vdrugič, naslonil se je na -oko: «Z8jji <0 in je zatisnil oči. resel arž Ni zaspal. Njegove misli se niso umirile, temveč blodile so po čudnih potih. Zazdelo se mu je nenadoma, da počiva pod milim nebom, daleč onkraj morja. Lačen in truden se je bil skril na dvorišče nedozidane hiše. Kamen mu je bil vzglavje, zemlja mu je bila postelja. Ležal je in je premišljeval ves otožen: «Toliko ljudi je našlo srečo, toliko rok je našlo dela; le moje roke so obsojene, da počivajo in sreča beži pred mano. Preslaboten sem pač in pregia h in moje sreče je brez poguma, zato ker se mu toži po domu.» Nato se mu je zdelo, da sedi v veliki izbi. Izba je brez pohištva nobene slike ni p.a slabo pobeljenih stenah; a vsenaokoli ob zidu dttjge klopi in na klopeh človek ob človeku. Vsi krepki ljudje v obnošenih oblekah; skrb leži na osornih obrazih, nemirno in zlovoljno gledajo oči. On sedi v kotu v polumraku. sloni ob zidu in dremlje. Drug za drugim odhaja s krepkim korakom, vedrim obrazom; on ostane sam, zakaj nihče ne rabi njegovih rok. In premišljuje: «Tujec prihaja za tujcem; šele včeraj je prišel od morja sem. Bog vedi odkod, in danes bodo že delale njegove željne roke, jutri bo že našel srečo, ki jo je bil prišel iskat. Mojih rok ne rabi nihče, preslabotne so, komaj. da še lomijo kruh. Nihče se ne ozre name, — čemu sem ustvarjen? Nihče me ne; pokliče. — čemu živim? Kje je sreča, ki sem jo šel iskat?» Dalje so blodile njegove misli, polne bolečine in brez. dušnosti. Na ravnem polju leži, ob veliki cesti, hladen jesenski večer je. mrzle zvezde sijejo, sever ziblje golo drevje ob poti. Zavija se v tanko suknjo potnik, trepeče od mraza in premišljuje: «Kje je sreča, ki sem jo šel iskat in sem jo iskal po širokem svetu? Ni je sreče zame, umirajočega; ni je sreče razen ene. O, da bi dospel do doma. da bi videl še enkrat materin obraz!» Popotnik je zavzdihnil v blodnih mislih, v nemirnih sanjah. Zdelo se mu je, da sliši glasove: kakor iz velike daljave govore v komaj razločne besede: «Oče mu je umrl, siromaku!» «Sestra mu je umrla, siromaku!» «Mati mu umira, siromaku!» «Bog se ga usmili!» Popotnik, se je prestrašil in vzdramil se je. Ozrl se le naokoli: avella Izba, za mizo gostje in polni kozarci pred njimi. «Dober večer», ga je pozdravil krčmar. «Pošteno st zadremal in celo govoril si v spanju. Zdaj boš pa kaj večerjal; noč je že » Popotnik je vstal izza mize; vrtelo se mu je v glavi kakor bi bil pijan In pred očmi se mu je bleščalo. Pomaknil je klobuk na čelo in se je obrnil proti durlm. «Karo pa. kem?» se jt začudil krčmar. «Zdaj ne boš hodil d.alje. še sto korakov ne zmoreš, kakor vsi. Ostani črez noč; pa se napoti zjutraj v hribe, drugače pogineš v zametih.» Popotnik je postal pred durmi in je izpregovoril Z zlo. voljnim glasom: «Mudi se mi, ne morem dalje počivati. Bog vam povrni pa lahko noč!» Oglasil se je kmet izza mize: «Kaj si res ti Lužarjev?» «Nisem!» je odgovoril popotnik osorno. «Poznam ga!» je vzkliknil krčmar. «Zakaj pa tajiš? Sai nisi nikogar ubil.» «Rekel teni da ni!» je pokimal, kmet. «Lužarjev je bil mnogo mlajši, ta pa ima že brado.» Krčmar je zmajal z glavo: «Bot; mi odpusti, če sc motim, ampak podoben mu je. kakor jaz sam sebi. Kam pa si se napotil?» «V hribe.» «Ne prideš nikamor! Obležal boš v snegu!» «Ne pride!» je jpokimal kmet. «Ali je še dolga tvoja pot?» «Dve uri hoda.» «Nikoli ne prideš, saj že omahuješ». Popotnik je odprl duri. «Pa hodi z Bogom!» je zaklical krčmar za njim. «Jaz te nisem podil od tod!» Ko je stopil popotnik na cesto, se je pokrižal. «Bodi v božjem imenu. Napravil sem se na pot in treba je, da pridem do cilja.» VI. Jasna, mrzla noč je bila zunaj. Zvezde so gorele mirno, na snegu je odsevalo svetlo nebo; leden veter je pihal od severa. Popotnik je stopal skozi vas z umerjenim, težkim korakom, život nekoliko upognjen, kakor človek, ki se je bil napravil na dolgo pot in ne stopa prehitro, da bi se prezgodaj ne utrudil. Kmalu je bila vas za njim in zavil je v klanec. Pot mu je bila znana, zdelo se mu je. da bi j v ' ne izgrešil z zatLnjenimi očmi. Hodil je ze od tud ne. noč, preci davnim časom, v neae.jo rano, ko se je vzui-guia ziata zarja na a ravnino in se je svetila vas pod tli i-oom, kaKOr z z,atomi in srebrom posuta, lakrat je bua pomlad, takrat je bua mladost, ve.eio so peli zvonovi. A zdaj je zima m noe; in popotnik, star in truaen, omahuje smrti naproti. Koiiaor bliže je prihajal domu, toliko bolj nemirno je bilo pojKitnikovo srce. «tvakšen je zdaj moj dom ? » je premišljeval. «Ali ,e še zmerom ta«u lin in prijazen v svoji samoti, kakor je bil nekdaj? O, sladko je umreti doma! Kakšen je moj oče? Ali je še zmerom- tako tih in resen njegov obraz? Rad bi mu segel v roko, preden umijem. Tudi sestro bi rad videl; otrok je bila še, ko sem odhajal in je jokala na pragu; še bolj so zdaj vesele njene oči in še bolj meča njena lica Kot poprej. Pa če bi tudi rodne hiše -ne ugiedal več, ne očeta, ne sestre - po tebi, u mati, koprni moje srce m dovolj bo sreče, čfe mi Bog dodeli, da te vidim še enkrat. Dovolj bo sreče, ve boš stala, o mati, ob moj smrtni postelji in mi bodo zatisnile oči tvoje svete ruke.» Nenadoma mu je prišio na nusel kakor spomin. Bog vedi od kod, in spreletel ga je čuden strah, zazdelo se mu je, da je bil nekdo govoril o smrti. On, popitnik, je ležal v trudnih sanjah, nekdo pa je stal poleg njega in je govoru o smrti. Vsi. so mu umrli, drug za drugim; ostal je sam v trpljenju, kakor Job. «Sanje so bile!» je pomislil popotnik in je vzdihnil glo. boko, da bi odvalil strah od srca. «Truden sem bil in žalosten, zato so bile tako trudne in žalostne tudi moje sanje. Blizu mi je smrt, ob moji strani hodi. zato sem sanjal o smrti.* Nog ni, čutil več, zdelo se mu je, da stojja lahko in brez truda, kakor po uglajeni cesti. Toda njegovi koraki so bili majhni, komaj da se je ganil z mesta in život je bil upognjen do pasu. Ozrl se je in vas je ležala še zmerom pod njim; v bleščečem snegu, pod jasnim nebom se mu je zdela še bližja, komaj par korakov j>od holmom. Popotnik se jo začudil. «Kaj ne hodim že dobro uro ali dalj? In krepko sem stopal, še nog nisem čutil. Pa stojim skoro kjer sem stal, kakor da sem se opotekal v kolobarju. Ali se je izpreme-niš kraj, ki ga nisem videl tako dolgo, ali pa sem stal na mestu v blodnih sanjah, in nisem premaknil nog. Brž dalje, popotnik, nič ne premišljuj in se ne mudi, dolga je še pot!» INadaljevanje sledi) ko konj ni več. ker jih je izpodrinila motorizacija, v veči meri upošteva,o, in bi se radi po luievali mestnih odpadkov, da bi pognojili j>o-Ija in vrtove. Prav posebno se občuti pomanjkanje mestnih smeti od tedaj, ko so zaradi nastanka Industrijske cone za. če i voziti mestne smeti na Kras. kjer so skoro nedostopne za kmete, ki imajo polja v okolici Trsta, v Za-veljskem in v Miljskem o. kraju. S imetmi. ki so jih nakopičili pod Monte Castiglione, ai mogia občina zadovoljiti niti potreb vrtnarjev na Ko-lonkovcu. Sedaj pa bi občinski uradi hoteli uničiti tako važen vir organskega gnojila, s tem da bi mestne smeti zažigali. Proti temu nesmiselnemu načrtu za zažiganje snleti je mnogo tehtnih razlogov. V prvi vrsti pa lahko upoštevamo voljo kmetov in vseh, ki se bavijo z kmetijstvom in so odločno proti zažiganju mestnih smeti ter za njihovo uporabo v kmetijske namene. V ta namen ja Kmetijsko naazorništvo pre.šnji teden sklicalo sestanek kmetov in tam se je razpravljalo o problemu mestnih odpadkov dog.asno je bila spre, et a resolucija proti načrtu za sežiganje mestnih smeti. Nerazumljvo je le to, da so občinske oblasti tako od. ločno z e vzele stališče, da se morajo mestne smeti iz higienskih razlogov sežigali. Vendar niso mestne smeti tako nevarne za prenos nalezljivih bolezni. Kes le ma. li del mestnih odpadkov vsebuje okužene snovi in morebitni bakciii nalezljivih bolezni takoj podležejo o. gromni količini bakterij, ki so glaivni taktor razpadanja organske snovi. V teku razpadanja mestnih smeti se iazvi,e visoka temperatura, ki umori vse morebitne ba-kcile nalezljivih bolezni. S sežiganjem res lahko temeljito opravimo razkuženje mestnih smeti, ampak stroški za sežiganje so ogromni in dosegli bi isti cilj kot z razpadanjem organske snovi, ki je mnogo cenejši. O. benem : e ne bi uničila o-gromna količina gnojila, ki je velike vrednosti in ogromne važnosti za kmetijstvo. Najboljši in najpravilnej. ši način za uporabo mestnih smeti je njihova uporaba za gnojilo. Ker uporaba svežih mestnih smeti v kmetijske namene ni priporočljiva, obstojijo razni načini, s katerimi se lahko pripravi do. ber gnoj iz mestnih odpadkov. V ta namen prihajajo v poštev v prvi vrsti biološki sistemi, ki nam na razne na. čine. v krajšem ali daljšem času, dajo odlično gnojilno snov brez vsakega neprijetnega duha in brez vsakršne nevarnosti za prenos naie, zl.ivih bolezni. Obstajajo tudi kemični načini za sterilizacjo, ki pa težko prihajajo v poštev iz raznih razlogov. Edini fizični sistem, ki lahko prihaja v poštev iu ki je uveden v raznih mestih, kot na primer v Genovi, je drobljenje smeti potom stro. jev, ki zmeljejo smeti tako na drobno, da postanejo prah. Kmetijske oblasti imajo dolžnost, da dobro preučijo ta problem, da predložijo zadevnim občinskim uradom sprejemljiv načrt in predlo ge, in da onemognčiljo uresničitev načrta za sežiganje mestnih odpadkov. za pristop v lil Zveza demokratičnih žena je uradno otvorila leto 1955 z zborovanjem, ki je bilo v ponede Ijek v dvorani «Kraljiča». Organizatorke so okrasile dvora no z dobrim okusom, ki je prirojen ženi. Na predsedstvu tega važnega zasedanja so bile voditeljice ZDZ. Armida Zobec je podala obširno poročilo o akcijah, pobudah in borbah, ki jih je vodi a ženska organizacija v letu 1954. Slednja je v svojem poročilu prikazala dosežene uspehe ter nakazala pomanjkljivosti, ki so se pojavile v teku poedinih akcij in dela. Organizacija je napravila pomembne korake naprej, bodisi s kampanjo za pristop v or ganizacijo, izdajo slovenskega ženskega biltena «Naš list», širjenjem revije «Noi donne» ka kor tudi s številnimi sijajnimi borbami v obrambi dela, ki jih je vodila vsa organizacija ramo ob rami s tržaškim delavskim razredom. Ondina De Rosa je nato govorila o možnostih bodočega dela, ki obstajajo v novem položaju, o potrebi okrepitve in izboljšanja organizacije s tem. da se vzbudi med širšim krogom žena zanimanje za krajevne in splošne probleme, za o-brambo tržaškega gospodarstva, narodnih pravic, de mokratičnih svoboščin ter za aktivno soudeležbo žene v javnem življenju. Na zborovanju je bila predložena nova pristopnica ZDZ in s tem uradno otvorjena kampanja za pristop v organizacijo v letu 1955. Kampanja se bo izvedla v dveh etapah: prva do 8. marca in druga do konca maja, ki je posvečen letos demokratičnemu ženskemu tisku. Po poročilih se je razvila zanimiva diskusija. Tako je Zorka Legiša govorila o možnostih razširitve delovanja ter akcijah v obrambo narodnih pravic Slovencev. Iznošene so bile tudi kritike o pomanjkljivostih in napakah pri delu v vaseh. Pri zaključkih je Jole De-ferri nakazala važnejše bodoče naloge, ki jih ima organizacija: kampanja za pristop v ZDZ. priprave za 8. marec, ki mu bo sledil kongres tržaške žene, mesec ženskega demokratičnega tiska, ki bo v maju. Z velikim zanimanjem so u-deleženkc zborovanja nato sledile predvajanju lepega filma «L’onorevole Angelina». DELO Stavka kategorije kovinarjev izboljšanje mezdnih pogojev za Policija prepovedala javno zborovanje - Nečuveno nastopanje „celerinov“ v ul. Vecellio - Nepotrebna mobilizacija policijskih sil - Velik uspeh stavke in zborovanja - Dva fotografa pridržana Aretirali so novinarja Ruggera Spadara V sredo popoldne je bila enourna stavka vse kategorije kovinarjev. To je že druga stavka, ki so jo proglasili kovinarski delavci v p< dkrepi-lev zahteve za povišanje plač. Prva stavka se e omejila samo na ladjedelnice, dočim je v sredo eno uro pred koncem delovnega urnika zapustila svoja delovišča, v pretežni večini vsa kategorija kovinarjev. Članom Delavske zveze so sc pridružili - kljub razbi jaški papirnati in ustmeni propagandi voditeljev —- v znatnem številu tudi pripadniki Delavske zbornice. - Umrl je župnik v Boljuncu V sredo je umrl župni upravitelj v Boljuncu. preč. g. Andrej Gabršček. Pokojnik je spadal v vrsto poštenih primorskih duhovnikov, ki so o-stali s svojim ljudstvom tudi v najtežjih dneh njegove zgodovine. Bil je antifašist ter je zaradi tega prestal marsikatero grenko uro za časa fašistične vladavine in okusil tudi konlinacijo. Četudi je bil mož na mestu in zelo izobražen, ni vendar nikoli dosegel visokega položaja v vrstah cerkvene hierarhije. Morda mu tega ni dopuščala tudi njegova skromnost in ponižnost. Poleg svojega delovanja v dušnem pastirstvu se je mnogo bavil pisanjem in je sodeloval pri raznih listih in publikacijah večinoma verske vsebine. Zadnja leta svojega življenja je prežive! v Boljuncu. kjer je postal šele pred kratkim prvi upravitelj tamkajšnje novoustanovljene župnije. Zaradi njegovega značaja, njegove resnosti je bil na splošno priljubljen med ljudstvom. Vsi. ki so ga poznali, zlasti pa verniki. ki so mu bili izročeni v pastirovanje. ga bodo ohranili v blagem spominu. Naj mu bo lahka zemljica, v kateri bo počival! Popoldne bi se moralo vršili na trgu pri Sv. Jakobu javno zborovanje kovinarjev, ki so ga pa policijske oblasti zopet prepovedale. In kot bi to ne bilo dovolj, so policisti in karabinjerji že okrog 12. ure zasedli ves trg ter s tem u-stvarili pravo sliko obsednega stanja. Zaradi nečuvene policijske prepovedi, so se morali kovinarji zadovoljiti z dvora-v ul. Tiziano Vecellio, ki pa je bila docela premajhna. Ko je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička so morali delavci, ki so prišli nekaj pozneje, ostati na cesti" kar pa 'everta ni bilo zopet po volji «celerinom». Najprej so potiskali delavce na pločnike, nato pa so jih zače'i poditi v stranske ulice, kar je povsem upravičeno izzvalo marsikatero pikro opazko na račun takega nedemokratičnega nastopanja policije. V določenem trenutku je policija pridržala celo dva fotografa in aretirala novinarja Ruggera Spadara, čeprav so bili vsi v posesti dokumentov, ki potrjujejo njihov poklic. Tako daleč smo torej že prišli, do se ovira novinarjem in fotografom za gotove prilike — ki so najbrže precej nerodne oblastem — vršenje njihovega poklica. pozdrave Glavnega odbora FlO M Vest o aretaciji novinarja Spadara, ki se je nahajal v u1. Vecellio v svojstvu svojega poklica, je vzbudila veliko o-gorčenje me rt delavstvom. To je edinstven j:t imer, ki mu ni para niti iz časov vojaške okupacije. Najmanj kar lahko stori policijska oblast je to, da novinarja Spadara izpusti, ker bo tako vsaj deloma zadoščeno načelom demokratičnega upravljanja našega področja s strani nove uprave. Merodajna oblast pa naj obenem poskrbi, da se taki nedopustni primeri, ki samo škodijo njenemu ugledu, ne bodo več ponavljali. IZ SALEŽA Smrtna kosa V soboto dopoldne je umrla v Saležu v visoki starosti 84 celice KP, PD «Rdeča zvezda», uredniškega kolektiva «Dela» ter vodstva SHLP. DEL0“ let Karolina vd. Pegan, mati naših tovarišev in prosvetnih delavcev Justa, Josipa in Karla. Pokojnica je bila v vasi in daleč naokrog poznana in "zelo spoštovana kot vzorna gospodinja in mati, ki je znala tudi v hudih časih vcepiti svojim otrokom zdrav narodni čut in delavsko zavest. O ve'ikem spoštovanju, ki ga je uživola med vaščani, nam priča veli- _ ______________ ka udeležba na pogrebu, ki je | tov. Pegan Just iz bil v nedeljo popoldne. Vsa vas jsti sklad 2.000 lir. in še iz drugih vati so prihiteli kljub slabemu vremenu domačini, da spremijo pokojnico na njeni zadnji poti. Tudi pevski zbor Salež-Zgonik-Mali Repen, je izkazal ljubljeni materi predsednika domačega Za „ Ob 10. obletnici smrti očeta Ivana Germeka in 1. obletnici smrti sestre Pine, daruje družina Cuk iz Rojana, v počastitev njunega spomina 1.000 lir za tiskovni sklad «De'a». V počastitev spomina ljubljene matere Karoline daruje Saleža za društva «Rdeča zvezda» poslednjo čast. Težko prizadetim tovarišem Justu, Josipu in Karlu ter vsem sorodnikom naj gre tem potom iskreno sožalje vaške Darovalcem iskrena hvala! Ravnateljstvo za javna dela je odobrilo naslednje načrte glede zgraditve dveh skupin ljudskih hiš v Roco'u: 1. gradnjo ti ljudskih hiš z 32 stanovanji za skupno vsoto 107,000.000. lir; 2. gradnjo 8 ljudskih hiš s 50 stanovanji za skupno vsoto 150 000.000 lir. Odredilo je tudi, da bodo razpisana dela za gradnjo oddana 31. jan. t. 1. VAZNA SKLEPA V NABREŽINI IN ZGONIKU Obe obelili pristopili k odboru za prosto eono Soglasno odobrena sklepa na predlog naSih svetovalcev - V Zgoniku odobren proračun za 1955 - Pripombe tov. Pirca - Seja v Nabrežini Za teden --- dni — Sobota, 22. - Vincenc (Vinko) Nedelja, 23. - Rajmund Ponedeljek, 24 - Timotej (mlaj) Torek, 25. - Povlovo spreobrn Sreda, 26. - Polikarp Ceti ek, 27. - Janez Zlatoust Petek, 28. - Julijan ZGODOVINSKI DNEVI 23.1878 se' je rodil pesnik Oton Zupančič. Um-1 je 11. junija 1949. 25. 1863 se je rodil slovenski pisatelj Ivan Trinko-Zamejsk'. 'Ji. 1918 ustanovitev Rdrče a malie. Na svojih zadnjih sejali sta občinska sveta v Zgoniku in Nabrežini zavzela pozitivno stališče v pogledu pobude, ki se razvija med trgovskimi in drugimi krogi v Trstu za ustanovitev proste cone. Oba občinska sveta sta soglasno odobrila predlog za pristop občin k mestnemu odboru za ustanovitev proste cone, kar predstavlja nedvomno pomemben doprinos k tej zdravi pobudi. Na zaključni seji jesenskega zasedanja, ki je bila v nedeljo v Zgoniku, je občinski svet odobril pravilnik konzorcija o zdravstveni službi ter podal.sanje pogodbe s «Cassa di Risparmio» za izterjevanje davkov. Odobrene so bile tudi nekatere spremembe, vnešene k obč. obračunu za leto. 1.954. Soglasno je bi ! na lo odobren občinski proračun za leto 1955, ki predvideva 7,261.722 lir dohodkov in 21,969.915 J ir iz- datkov, tako da znaša redni primanjkljaj, ki ga bo morala kriti država 14,708.193 lir. Razen rednih postavk proračuna ie občinski svet odobril še 0.032.000 lir za izredne izdatke, ki se nanašajo na opremo ambulante v Saležu. prispevek za Z ODLOKOM V iv ABNEGA GENERALNEGA KOMISARJA ŠT. 29 Vzpostavljene proste luke Vladni generalni komisar, dr. Paiamara, je izdal 19. t. m. odlok, št. 29 o ponovni vzpostavitvi proste luke v Trstu ki je bil objavljen v Uradnem vestniku, 21. t. m., ter se glasi v celoti: Generalni komisar Italijanske vlade za Tržaško ozemlje glede na odlok predsednika re-nublike z dne 27. oktobra 1954 in na podlagi prejetih pooblastil odreja: Toda kljub prepovedim po-icije in pravcati mobilizaciji policijskih sil, je popoldansko zborovanje uspelo, kot je uspe-lu stavka. Kovinarjem sta govorila tov. Tominez in tov. Ferrari, ki je prinesel tople POGLAVJE I. PROSTO PRISTANIŠČE — NJEGOVE MEJE IN SVOBOŠČINE Člen 1. — V tržaškem pristanišču obstaja «prosto pristanišče», ki ga tvorita naslednji prosti luki, kakor sta obstajali v letu 1939: 1. - - stara prosta luka s pomoli od 0 da IV; AMERIŠKA „VELIKODUŠNOST" S TUJO LASTNINO Darovali so igrišči na Opčinah in v Lonjerju Resolucija kmetovalcev in vrtnarjev V petek prejšnjega tedna po- V petek prejšnjega tedna popoldne je bil na sedežu Kmetijskega nadzorništva važen sestanek kmetovalcev in vrtnarjev, ki se zanimajo za uporabo mestnih smeti in odpadkov. Po diskusiji, kateri je prisostvovalo približno 70 kmetovalcev, so navzoči soglasno odobrili sledečo resolucijo: Kmetovalci in vrtnarji Tržaške Kmetovalci in vrtnarji Tržaškega področja, skupno z zastopniki glavnih kmečkih posestev iz oko-nadzorništva v Trstu 14. januarja lice Trtita, Ogleja In CIradeta, zbrani na nedežu Kmetijskega 1955 ob 17,30, upoštevajoč, da je v proučitvi nov sistem odstranjevanja smeti v Trstu z sežiganjem, po posvetovanju s Kmetijskim nadzorništvom in zainteresiranimi organizacijami kmetovalcev in neposrednih obdelovalcev zemlje gospodarja, poudarjajo svoje e-notno mnenje glede popolne nesmiselnosti, da bi se uničeval material, kt ima visoko ekonomsko vrednost in je neobhodno potreben za dvig domače kmečke proizvodnje; opozarjajo, da se bo celotna produkcija organskih gnojtl, ki bi jo dosegli s primerno obdelavo odpadkov, lahko porabila tako na triaikth vrtovih kot na blitnjlli ■ kmetijah in na večjih kmetijah tržaške in furlanske nižine; zaupajo, da bodo občinske oblasti, upoštevajoč življenjske potrebe tukajšnjega kmetijstva po organskih gnojilih, usmerile svojo odločitev za tako rešitev, kt bo lahko zagotovila kmečkemu gospodarstvu to osnovno gnojilo. Zadnje dni prejšnjega tedna -veljništvo. Člen Iti. Področje pi-ostžiga pristanišča se sme razširili, če bi to bilo potrebno v prid prometa in gospodarskega razvoja pristanišča. Člen 17, — V vsem, česar ta odlok ne predvideva, veljajo sedanji zakonski in drugi predpisi. obč. knjižnico (na predlog tov. pozdravlja, pobudo ustanovit-Pirca), popr..vila občinskih r ve proste cone ter postavil cest, Selad ler za športne naprave v .šolah. Tudi to postavko je predlagal tov. Pirc. Za postavitev nove strehe za šolo v Saležu pa bo vnesena vsota, kot jo bo predvidel izvedenec. Razen navednih predlogov z» izredne stroške je tov. Pirc iznesel nekaj pripomb k proračunu in sicer g ede velikih -troskov za uporabo vode tn slabega nadzorovanja pri popravilih cest, k er sé večkrat po nepotrebnem trati material. Predlagal je nadalje dozidanje šolske kuhinje, dočim je tov. Cevnjava predlagal postavitev avtobusnih čakalnic po vaseh. Občinski svet je še odobril nekaj sklepov ožjega odbora. Kar se Uče nastavitve dveh vrtnaric, je tov. 'Pirc opozoril na svoječrsni sk'ep, da se ne bodo nameščali družinski čla- ni odbornikov in svetovalcev ker vzbuja to kritike med ob- čani. Zupan je sklep o name stitvi ene vrtnarice opravičil, češ da ni bilo v občini drugih oseb. ki bi imele potrebno kvalifikacijo. Sklenjeno je bilo nadalje, da s e z deli na športnem igrišču ne nadaljuje, ker zemljišče ni last občine. Naša sku pina je ugovarjala tej odločitvi. Pred zaključkom seje je od činski svet soglasno spreje predlog tov. Pirca za pristop občine Zgonik k mestnemu odboru za prosto cono. predlog, da tudi nsbrežinska občina pristopi k odboru, ki se je v ta namen Ustanovil v Trstu. Predlog našega svetovalca je bil sprejet soglasno. Zaključeno jesensko zasedanje v Repentabru Na zadnji seji jesenskega zajedanja, ki je bila v soboto v Repentabru, je bilo odsotnih kar 6 svetovalcev. Po- prečkanju zapisnika je župan poročal o uporabi občinskega traktorja v prejšnjem letu. Iz poročila izhaja. d.i j e občina prejela za traktor posojen, vaznim kmetovalcem, 184.950 lir, potrošila pa je 103.253. Prebitek znaša torej 81.797 lir. Svetovalci so vzeli nadalje na znanje odobritev s strani oblasti 2 in pol milijonov lir za nabavo cevi, ki bodo s'u- Seja v Nabrežini Na seji, ki je bila v torek, je nabrežinski občinski svet razpravljal o raznih vprašanjih upravnega značaja. Glede trošarine na električni tok so svetovalci sklenili, da se slednja ne poviša. Odobren je bil nadalje prenos nekaterih postavk v obračunu za 1954. Pri pravilniku za prodajo mleka se je vnela dokaj živahna diskusija, ki pa hi dovedla do pozitivnih zaključkov. Zaradi tega je bila določena posebna komisija, ki bo pregledala pravilnik in nato poročala obč. -Svetu, Občinski svet je še odobril podaljšanje pogodbe za izterjevanje davkov, ki ga vrši «Cassa di Risparmio» ter prodajo dveh občinskih zemljišč. Odbornik tov. Albin Škrk je nato prečital resolucijo, ki ebni dogovori med državni- mi že eznicami in med prizadetimi korporacijami v namenu, da bi se z"agotovita~večjn ekonomičnost in naglica pri Med -kepanjem v domači kopalnici je prejSnjl petek podlegla srčni kapi 35-letna N a ir Adami por. Colino. Ko se je vrnila sestra domov, je bila Adami že mr(va. *** isti dan je v bolnici umrla Jospina Remic vd. Svetina, ki si je 27. decembra pri padcu zlomila kolčni sklep. *** Prejšnji petek so prepeljali v bolnico 66-1-etnega Franca Brica iz ul. Milano, ki je -imel pretresene možgane. Ko se je mudil na ob i siku nekega znanca v svetoivanakl bolnici, je nerodno padel pa stopnicah. V soboto je kljub vsej zdravniški pomoči podlegel poškodbam. »** Pri padcu v domačem hlevu',- sl 'je V""soboto 77 letni- Ml-hae-l Saher iz Bazovice 113 zlomil ste- ži’e za razširitev vodovodu v va-seh. Soglasno je bil odobren strošek za po'tavitev dvojezičnih napisov na križiščih, kar ho stalo približno 60.000 lir, vštevši dve tabli za Fernetiče. Iz poročila, ki ga je podal nato župan o upravljanju jusar-skega fonda, izhaja saldo v znesku 1,214.666 lir. Občinski svet je odobril nabavo stroja za čiščenje žita, za kar bo občina potrosila pr'-bližno ,80.000 lir. Vsota se bo, po predhodni odobritvi jusar-ikega komisarja) črpala iz občinskega fonda jusov. Odobren e bil tudi prenos nekaterih postavk v občinfkem obračunu za 1954. V zaključku je dal župan pojasnila na dve interpelaciji, ki jih je predložil svetovalec Bizjak Jože. Glede trošarine na prašiče za zakol, ki ostanejo za domačo rabo, so -svetovalci pooblastili člane konzorcija za pobiranje trošarine, da postavijo v, odboru predlog za plačevanje znižane trošarine za 2 prašiča, v kolikor gre za številnejše družine. Kar se tiče pobiranja davkov v občini, je bilo že vnešeno v po RADIO ODDAJE TRST II. SOBOTA: 13 30 Dcmač: motivi - 15.30 Pogovor / žen J - 17. Klavirski duo Ema Vrabe-c-Gojmir Demšar - 21. Slovenski vokalni oktet - 22.30 Cajkcvski: Francesca Iz Rimini. NEDELJA: 9. Kmetijska oddala - 10 Prenos rngše iz tržaške stolnice - 11.45 Oddaja za najini ajše - l'J. Glasba pa ze-ljah -15.30 Koncert pian ila Gabrijel« Devetaka - 18. Beethcven: koncert š 5 - 20.30 Cilea: «Adriana Lecouvceiur», opera v 4 dej PONEDELJEK: 14. Lahke me-? lodije igra pianist Franco Russo - 14.25 Jugoslovanski motivi - 19. Mamica -pripoveduje - 20.30 Okno v svet - 22. Ree lu-ven: sim- I Tonila št. 1. TOREK: 13. Glasba po željah - I 18. Dellus: Koncert /a vic-lino in orkester - 18.40 Koncert tenorista Pavla Pdkornyia - 19. Sola in vzgoja - 20.30 Radijski oder: ( H ulto n: Morilec, dramma v 3 dej. SREDA- 13. Operna glasba - 19. Zdravniški v e dež - 20 45 Poje vokalni tercet - 21.15 Književ-I n ost In umetnost - 21.30 Koncerti violinista Karla Sancina - 22.151 Dvorak: simifon-iia št. 5. ČETRTEK: 13.30 Slovenski -mo-ivi - 19. Mamltčini povest k a -1 20.30 Dramatizirana zgodba: Rebec: Anton Loevenhoek - 21.3U Bizet: simfonija v C duru - 22. Glasbeno predavanje, PETEK: 13: Glasba po željah -18. Mozart: simfonija za violino 8le Vo. Ko ga Bo V« So Do in orkester - 19. Okno v sve-t 20 05 Operne arije - 20.30 Tržaški kulturni razgledi - 21.13 Književnost In umetnost - 21.30 Koncert pianistke Micce Sancin - 22.20 tu< hiš PO: na Wieniawski: Koncert za violino g.gi in orkester. K I K O OPICINE S, sto nei Voi in sto Sobota, 22. jan.: «Jaha Vaquero».' t() (Cavalca Vaquero). Barvni godbi, ki jo b^obcina obne-vila s «Cassa di Risparmio». Svetovalcu Zlobcu, ki se je pritožil glede sU'bs razsvetljave na Fernetičih, je župan pojasnil, da ima občina že itak velike stroške in zato ni mo' goče postavljati novih luči. S lem so se strinjali kljub energičnim ugovorom Zlobca — tudi drugi svetovalci. Njegovemu predlogu bo ugodeno le v toliko, da bodo pre davili kako luč. film MGM1. Nedelja, 23. >an.: se ponovi. Ponedellek, 24. jan : se ponovi. Torek, 25. jan.: «Maščevalna roka» (La mano vendicatrice)-! Film Universa!. Sreda, 26. lan.: se ponovi. Četrtek, 27. jan.: «Modra gardenija» (Gardenia bleu). Filf1-Wa-rnes Bros. Petek, 28. jan.: še ponovi. r ŠfHvU dama i»* v svetuj ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Jutri bodo nadednje - tekme: Catania - Roma, ue-noa - Novara, Inter - Fiorentina, Lazio - Triestina, Napoli - oimpdo-ria, Pro Patria - Bologna, Spai - Milan, Udinee - Torino. TRZAOAISPORT Nogometni turnir za «Pokal miru in prijale,jstva» Zveza komunistične nua^ine organizira nogometni turnir za okraj Nabrežina, ki Z-čne ,u tri 23. t. m. Četa zmagovalka piejme kot nagrado «pokal miru in prijateljstva», druga klasificirana pa spominsko plaketo. tekme se bodo igrale na igriščih v Nabrežini, Sv. Križu in na Proseku in -sicer vsako nedeljo dve tekmi. Za turnir je vpisanih 5 čet: Nabrežina, Sv. Križ, Salež, Prosek in prečnik. Tekme se bodo igrale po naslednji razporedbi: 23. jan.: Nabrežina - Sv. Križ, Salež - Prosek. Počiva Prečnik 30. jan.: Prečnik - Nabrežina, Sv. Križ - Salež. Počiva Prosek. 6. febr.: Pro ek - Prečnik, Nabrežina -Salež. Počiva Sv. Križ. 13. lebr.: S. Križ - Prosek, Salež -Prečnik. Počiva Nabrežina. 20. lebr.: Prečnik - Sv. Križ; Nabrežina - Prosek. Počiva Salež. DROBNE ŠPORTNE VESTI BARI V neae jo je italijanska nacionalna nogometna reprezentanca le z veliko težavo premagala belgijsko reprezentanco z rezultatom 1-0. Italijanska enajs,lorica je na celi črti razočarala nad 40 tisoč gledalcev, ki so prisostvovali tekmi. In zato so jih po igri tudi izžvižgali. MIAMI BEACH Evropski prvak lahke kategorije v boksu Duiiio Loi je te dni premagal po točkah v 10 rundah Glena Flanagana. BUENOS AYREiS — Jugoslo-vanska nogometna četa Crve-na zvezda je v nedeljo na mednarodnem turnirju premagala dunajsko enajsterico Avstrija s 3:1 (2:0). Na turnirju je zmagal Inriipendiente. na drugem mestu je Crvena zvezda. BUENOS AIRES Na ne-' deljski avtomobilski dirki za nagrado Argentine je -zmagal Argentine- Fangio na Mercedesu, ki je prevozi! 96 krogov proge v 3.38"6 s povprečno brzi no 120.870 km na uro. Na drugem mestu Farina - Gonzales (Italija - Argentina) z dirkalnim avtom Ferrari. LONDON — Angleška mlada nogometna reprezentanca je v sredo premagala italijansko enajsterico «Pomlad» z visokim rezu’tatom 5-1 ( 1-0). Tako je doživel italijanski nogomet še nov poraz, čeprav je v nedeljo zmagal z Belgijo. V resnici pa je bi’a zmaga kaj malo prepričljiva. CHICAGO — V četrtek je Ralph Jones povsem nepričakovano premagal po točkah bivšega svetovnega prvaka Ray Sugar Robinsona, ki se je prejšnji teden vrnil na ring, po nekaj mesecih odsotnosti, z najboljšimi izgledi, gnenico desne noge. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so zdravniki dali prognozo, da bo Okreval v 30 do 40 dneh. v soboto je izvršila samomor s plinom 31-letna Albina Szakacs iz ul. Laghi 3, ki je s svojim tragičnim dejanjem tirala v smrt is očasno tudi svojega 8-letnega sinčka Riccarda. Ko je prišla njena mati na obisk, je našla vrata stanovanja zaklenjena in nihče se -ni odzval. V zli slu-tnji je .poklicala pomoč. Karabinjerji so vdrli v stanovanje, ki je bilo že nasičeno s plinom. V spalnici se jim je n-udl-l tra gičen prizor: na postelji sta ležala mati In sinček že mrtva Pravega vzroka strašnega dejanja, ki ga je izvršila še mlada mati, ni- bilo mogoče dognati, Po kojnica zapušča 14-!etnega sina ki se nahaja v nekem zavodu v Italiji. »** V sobo o je 21-letn! Claudio Paoli Iz Ricma.nj podrl z vespo v ul. Flavia 66-letno Teodoro Budicln vd. T ribusso n, ki se je pri padcu težko psškcidovala. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so si zdravniki p-id riali prognozo. V bolnico je bil Istočasno prepljan tudi 43-letni Vladimir Pregare, ki se je vozil s Paoli jem in si pri padcu zlomil piščal. *** V vojašnici pri Banih je v ponedeljek izvršil samomor 21-letni vojak nabornik Michele Mic-ciantuno. Ustrelil se je s samokresom. Vzroki tragičnega koraka niso znani. *♦* Kazensko sodišče- je te dni obsodili na 6 mesecev zapora pogojno in -brez vpisa v kazenski list 28-1 el nega Marja Radoviča iz Nabrežine. Obtožen je bii nenamernega umora 30-1 et n e ga Ivana Kovačiča iz Sesljana. Ap-lla lanskega leta je vozil avto, v katerem so sedeli razen Kovačiča še drugi prijatelji. Nenadoma je avto v bližini Nabrežine z vso silo treščil v drevo. Pri trčenju so bili vsi potniki ranjeni, Kovačiča pa so potegnili Iz razbitega avto že mrtvega. *** V torek zjutraj se je vnel v seniku Ide Svara v Dolini požar, ki je povzročil lastnl-ci približno 80.000 lir škode. Požar so pogasili gasilci iz Milj. *** V sredo se je obVl z vrelo juho komaj 17-me-sečni Miloš Re bula iz Sempolaja. Prepeljali so ga takoj v bolnico z rešilnim avtom RK, -kjer so mu zdravniki dermatološkega oddelka ugotovili več opeklin na obrazu. Otrok bo okreval v kakih 15 dneh. Ljudska prosveta Zborovanje Slovencev na Vrdelci F’D «Haas» na Vrdelci skli-cu'e za prihodnji četrtek, 27. t. m. množični sestanek članov in prijateljev, na katerem bo tov. Gombač govoril o Posebnem statutu londonskega dogovora, ki jamči Slovencem narodne pravice. Zaže ena je diskusija vseh navzočih. Ude'e žite se polnoštevilno. Vstop prost. Začetek ^>b 20. uri. Otroška prireditev v Podlonjer.iu Drugo nedeljo, 30. t. m. prive ti PD «Zvezda» v Podlonje-riu v svojem prosvetnem domu otroško prireditev z nasto ni sam,ih domačih otrok. Ob lej priliki bo društvo priredilo obdarovanje. Natančen spored, ki ga z otroki pripravlja Helena Mlač, bomo objavi'! prihodnjič. Kino na Proseku predvaja v sredo, 26. t.m. ob 19.30 zanimiv madžarski film « BUDAPEST 810» Razen filma je na sporedu tudi madžarski dokumentarni film o nogometni tekmi stoletja «MADŽARSKA - ANGLIJA 7-1» Ms To du Uči tov kej kotev Bri Pai upi tov uje I tov PROSEK iih bui dav tov dit< Uro 'tal P h stv, Sobota, 22 jan. ob 19.30: «Bti1 oai pekel» (Inferno bianco). Bat' vni film MGM. Nedelja, 23. jan. eto 17: se ponovi-! bes Sreda, 26, jan. ob 19.30: madžar c0 ski film «Budapest 810». MaJ žarsiki dokumentarni fl-lfl1 «Madžarska - Anglija 7-1». NABREŽINA Sobo a, 22. Jan. ob 20: «Zaliv g ré! ma» (La baia del tuono) Film Unive-sal. ciaj Bov So S dai: *jar Nedelja, 23. jan. ob 16. In 20: list; ponovi Sreda, 26 jan. ob 20: «Singapur11- ,e (Singapore). Film Universa* k 0oz, Sei 'n. ČESTITKE — V hiši našega t° nariSa in prosvetnega delai’Cf cija Alojza Rogelje, je. v sredo steki1 Sati bil Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Za lož n'S. vo «DELA» Piska tip. HIV A. Torrehi&nca ZAHVALA Ob smrti drag? in nepozabne matere, sestre in stare matere Karoline Pegan e Iskreno zahvaljujemo v-sem, ki sn z nami sočustvovali :n na kateri koli način pomagali v času njene bolezni in smrti. Od srca hvala vsem. ki so kljub slabemu vremenu spremili pokojnico v velikem števi'u k zadnjemu počitku, darovalcem cvetja in vencev, č.g. župniku Frančišku Svari za cerkvene obrede ter pevskemu zboru Salež-Zgonik-Mali Repen pod vodstvom tov. Hermana Miliča za ganljive žalostinke. Salež, 16. januarja 1955. Žalujoče DRUŽINE PEGAN in sorodniki iih tile .Sl to bob IJe Jlth L V dneh od 13. do 19. Januarja se je v tržaški občini rodilo 44 o.rok, umrlo Je 87 oseb, porok le bilo 31. Z fe ,j Si Predno se odločite za nakup blaga za moško obleko, USj > "1*1 *». % borr Je , X' oglejte si naših 500 različnih vzorcev, lij;1 Postreženi boste dobro in po najugodnejših Cenah. : tl A. PERTOT TRST ulica Ginnastica, 22 - tei. 96-998 ®0sl ;■ *, n! S bit N H —'!%