Književnost in umetnost. —k Kot VI. zvezek Znanstvene knfižnioe so izšli pravkar: »Slovenci«, napisal Franc Erjavec. Ljubliana 1923. Erjavčevi »Slovenci« so prvi poskus velike slovenske monografiie. in je prireditelj zbral res vse. kar more koga o Slovencih zanimati. Svoje delo imenuje; Zemljepisni. zgodovinski. politični kultunr. gospodarski in socijalni pregled. 2e to nam pravi, da je obdelana vsa snov: v kazalu je vsebina še boli oipredeljena. Mi Slovenci smemo biti na to delo res .ponosni in se lahko merimo z drugimi narodi. Kdor se hoče v tei ali oni panogi še bolj natančno poučiti. ima na koncu kniige zbrano obširno tozadevno Iiteraturo. Zmerai zahtevamo. naj nas svet pozna in naj nas upošteva. pa sami sebe ne poznamo dobro. Iz te občutne potrebe po dobri infonnaciji o Slovencih in slovenstvu se ie rodila ta knjiga ki bo vsakomur dobrodošla, učitelju in učencu. trgovcu in obrtniku posameznikom in društvom. Predavateljem nudi to krasno delo neizčrpen vir snovi. take snovi, ki vsakogar zanima. Kn.iigi sta prideiana dva zemljevida. eden o Jugoslaviji. splošno informativen. drugi pa o Sloveniii; ga lahk-o vzamemo ven in uporabliamo pri branju. Vse priznanie moramo izreči založništvu. ki ie dalo kniigi drngo večjo lepšo oMiko, kakor jo je imela dosedaj znanstvena knjižica. tako, da je kniiga res reprezentativna in kras vsaki knjižnici. — O delu še izpregovormo po^ sebei. ker Je gradivo zbrano v knfgi neobhodno potrebno, da ga pozna vsak resen in večieootezen narodno - prosvetnl delavec. —k Petrovič Peter — Ploha. Vesela vaška igra v treh dejanjih. Ljubliana 1923. Zbirka »Oder« 4. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Čena s poštnino vred 11.50 Din. Razni gledališki odri po deželi bodo z veseiiem sprejeli novo izišlo Petrovičevo dramo »Ploho«. ki se je letos z velikim uspehom uprizorila v Ijubl.ianskera gledališču. pa ie pripravna tudi za odre po deželi. —k Vitomilova železnica. Spisal Josip Korban, nadučiteli v Gornjem gradu. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 14 Din. Vsebina: Naša Majdica. — Majdica se dolgočasi. — »Vitomiil nai pride...« — »Železnico napravite. Pa pridemo«. — poimagača. — Gospod nadgobar. — Gospod inžetiir pride ... — Gospod inženir se loti dela. — Gospod inženir prejme plačilo. — Sitnosti in težave inženirjevega pomagača. — Gospod nadgrobar. — Gospod Andie.i. — Gospod Andrei pripoveduje — Skalarjev Tonček dobi novega delodajalca. — To.i6kov delodajalec se .ponesreči. — S pticami seliv^kami. — Okusno ilustrirana naslovna stran nam kaže idavne iunake naše povesti Vitomila. Skalarjevega Tončka in Majdico, ki ponosno .prepeljavajo Vito-miJovo lokomotivo. Povestica je vzeta iz otroškega živIjenia na deželi. Mestni otrok Vitomil. prinese s svojo lokomotivo novega življenja in govoric med vaško rnladino. Zidanje železnice pa ima za posledieo tragikomičen konec. tako za. »inženirja« Vitomila samega kakor za niegovega »figuranta« i ončka. Po ponesrečenem poizkusu se igra obrne in se Vitomil ,posveti Tončkovemu »poklicu« — nabiranju gob. ki s prodajo vaškemu trgovcu donaša Tončku lepe dohodke.. Glas orgelj privabi dečka v sredi gozda v hišo gospoda Andreja, starega samotarca, ki prične Vitomila vzgojcvati za vijolinskega virtuoza. Ciganski vrtiliak izneveri Vitomilu prijatelja Tončka. Vitomil postane glavni iunak proti Tončkovemu novemu irosoodarju ciganu. ki ie oblega.1 hišo gospoda Andreja, Gospod Andrej proda svoje posestvo in se vrne z Vitomilom v mesto. Vitomila pa bogato obdari. Kniižica je lepo darilce naši mladini in je posebno prikladna za mladino od 8. do 12. leta. ker ie vzeta snov iz te otroške dobe. —k Telovežbena scena sa glazbom i pjevanjem. Naš drug i sokoiski radnik Dušan M. Bogunovič, kr. žup. škol. nadzornik u Zagrebu sastavio je pod gornjim naslovoi: viežbu za školsku i sokdsku omladinu u dvanaest delova. Vježba kao cijelina sadrži čitavi sustav diečjega vježbania. Glazbu ie izradio prof. na učit. školi u Zagrebu. koja sa vježboiri sačinjava i.dnu cjelinu. Cili ie vježbe djelovati ne samo na kretanju tela. nego i na kretanje duše i osječaja. Pošto mnogi učitelji T učiteliice nemaiu _rikladnih vežbi za školsku gimnastiku. to če ovaj rad druga Bogunoviča vrlo dobro doči svaikome tko hoče da otoočne sa vježbaniem školske djece u vezi sa sokolsko_n vježbom.