Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
V
3 gld.,	...
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
-t £iu>, /.ti uu nieaou a
administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne.
Štev.
V Ljubljani, v petek 9. marca 1888.
Letnili 3TVI.
Iz državnega zbora,
Z Dunaja, 7. marca.
C. kr. notar v Celji.
Imenovanje novega notarja za celjsko mesto štajerskim liberalcem dela hude preglavice. Tamošnji mestni zbor je dne 28. februarija oporekal temu, da bi to službo dobil slovenski narodnjak, češ, sedanji notar je po mišljenji svojem Slovenec, drugo notarsko službo mora torej dobiti človek nemško-liberalnega mišljenja. Celjani v tem oziru tako daleč segajo, da se hočejo obrniti celo do cesarja, ako bi ministerstvo njihovim željam ne ustreglo. Predno pa to store, poskusili so še eno reč, ter so včeraj po svojem poslancu Poreggerju ministra Pražaka v državnem zboru interpelirali, se li hoče pri imenovanji notarja za Celje ozirati na gori omenjeni sklep mestnega zastopa? To nezaslišano in predrzno ravnanje pravosodnega ministra menda ne bo plašilo in gotovo se bode pri imenovanji oziral na potrebe ta-mošnjega prebivalstva, ne pa na zahtevo neke politične stranke. Ogromna večina celjskega okraja je pa slovenska, torej je neobhodno potrebno, da morata oba notarja v Celji popolnoma zmožna biti nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi. Ako bi se hotela vlada pri imenovanjih javnih po-slovalcev ozirati na želje in potrebe posameznih političnih strank in poleg drugih prilog od kandidatov zahtevati tudi še spričevalo o njih političnem mišljenji, imela bi pač malo preveč opraviti in bi nikdar ne mogla ustreči splošnemu prebivalstvu. Pričakujemo, da bo sitnim praševalcem v svojem odgovoru posvetil, kakor jim gre.
Celovški škof dr. Kahn
bil je včeraj že v tretje predmet državno-zborski interpelaciji. Še ni zvedel dr. Gregorec od ministra Gautscha, zakaj je ravno dr. Kahn postal škof celovški, enako tudi koroški poslanec Hock še ni po-
tolažen zastran naselitve jezuitov v Celovci, iu že se je poslednjemu potrebno zdelo sprožiti tretjo interpelacijo do ministra Gautscha. Škof Kahn je namreč kot višji pastir, ki se zaveda dolžnosti skrbeti za potrebno duhovščino, sklenil po vzgledu ljubljanske alojznice v Celovci napraviti deško semenišče, v katerem bi se vzgojevali mladeniči, ki se hočejo posvetiti duhovskemu stanu. S privoljenjem papeževim in cesarjevim sme v ta namen rabiti premoženje nekaterih premožnejših cerkvi. Koroškim nemškim liberalcem pa to ni prav; njim bi bilo najljubše, da bi jih nihče ne dramil, da bi ne imeli gorečih duhovnih pastirjev, od katerih bi utegnili slišati, da je treba vendar-le malo več vneme in skrbi za dušni blagor, kakor jo razodevajo sedaj, zato je Hock včeraj ministra Gautscha vprašal: 1. Hoče li braniti, da ne bode Škot dr. Kahn proti-postavno iu samovoljno cerkvenega premoženja obračal v druge namene, in hoče li cerkvenemu premoženju nakloniti državno varstvo po zakonu z dne 7. maja 1874 ter občine varovati novih bremen? 2. Bode li to ravnanje visoko vlado pripravilo, da po določbi § 37. prej omenjenega zakona državnemu zboru predloži načrt zakona o sostavi in vravnavi katoliških farnih srenj, in načrt zakona o napravi katoliško-bogoslovnih fakultet in vzgoji duhovnikov?
Ko bi nemško-liberalna stranka vse cerkveno premoženje pograbila v posvetne ali sv. veri morda naravnost nasprotne namene, n. pr. za brezversko šolo, za slabe in pohujšljive spise itd., gotovo bi se koroški liberalci ne protiviii, ampak bi to še zagovarjali in po vsi moči pospeševali. Ker se ima pa cerkveno premoženje s privolitvijo najvišjega poglavarja obrniti za cerkev samo, hudujejo se na vso moč in cerkvi ne dopuščajo, da bi smela svoje premoženje po svoji volji obračati v svoje namene! Pač zares lepa svoboda, ki jo kažejo koroški liberalci in o kateri moramo prav iz srca zaklicati: Pojdite rakom žvižgat s tako svobodo!
Še dve drugi interpelaciji
ste bili včeraj izročeni. V eni vpraša dr. Menger trgovskega ministra, bode li zbornici predložil načrt zakona glede vravnavanja skladišč, v eni pa dr. Rieger in češki tovariši prijemljejo naučnega ministra zaradi šole v Krumlovu in vprašajo, hoče li skrbeti, da tamošnji češki prebivalci dobe svoje pravice?
Ob uro bila je potem seja končana in prihodnja seja napovedana za petek 9. t. m.
Prisilno zavarovanje.
(Dalje.)
Pa poglejmo, če bi deželna prisilna zavarovalnica poslovala res ceneje od privatnih zavarovalnic. Kdor količkaj pozna zavarovalni posel, ta mi bode pritrdil, da se isti ne da vrediti birokratski. Dežela, tudi ko bi uvela posiluo zavarovanje, morala bi torej, ako bi hotela v resnici doseči kaj vspeba, svoj zavarovalni urad vrediti po istili načelih, po katerih so vrejene privatne zavarovalnice. Ako torej kdo misli, da bi dva ali k večjemu trije uradniki pri zavarovalnem oddelku deželnega urada zadostovali, da bi vodili zavod, pri katerem bi bilo zavarovanih — po podatkih c. kr. Statistične osrednje komisije objavljenih leta 1884 — 79.203 hišnih in vsaj trikrat toliko gospodarskih poslopij, pač dokazuje, da o zavarovalnem poslu nema pravega pojma. Poglejmo, koliko časa bi se potrebovalo samo zato, da se zapišejo 79.203 imena. Kdor je hiter pisalec, more, ako piše brez prenehanja in na pamet, zapisati v minuti deset krstnih imen in priimkov. Ker pa nikomur ni mogoče pisati po nekoliko ur neprenehoma in ker bi bilo gorenjih 79.203 imen treba iskati še le po prvotnih spisih, da se prepišejo v knjige, gotovo je, da se vsled tega pisanje tako zadržuje, da
LISTEK.
Jezičnik" v slovenskem slovstvu
ob njegovi petindvajsetletnici.
(Predaval v Katoliški družbi A. K a 1 a n.)
(Dalje.)
O 18. veku pripoveduje „Jezičnik", da se je v tem času gojila na viših učiliščih latinščina, vzlasti po jezuitih; zasloveli so mnogi naši rojaki v latinščini in poslej v nemščini, ter slovijo bistri med učenim svetom. »Zacvetela je cvetlica — Rož'ca lepa: Oper osa; — B'la Ljubljani je danica — Lepih mnogovrstnih ved", tako opeva pesnik »družbo modrino delovnih", ki so je imenovala »Academia Operosorum" in jela javno delovati leta 1701. Družniki so bili raznih stanov, a privzeli so si lastne priimke (Resolutus - Prešern; prošt, Sedulus - Bolničar itd.). Spisovali so marljivo učeno knjige, skušali se v umotvorih, izvršili v zidarstvu, kiparstvu, slikarstvu, v glasništvu, govorništvu in v pesništvu s zodinjenimi močmi prelepe stvari, katero so še sedaj Ljubljani kinč in kras, n. pr.: stolna, nunska cerkev, sv. Petra, semenišče, mestna sovetnica, nekatera znamenja, kipi, slike itd. Naštevajo se iz te
dobe mnogi uč
ki in umetniki (gl. Dimitz, »Ge-schichte Krains" IV., 107—130), kateri pa niso delovali v duhu slovenskem, marveč v smislu laškem, v jeziku latinskem in nemškem. Prikazal se je tedaj z vencem mnogi junak, kakor poje Koseski, a tujemu ljudu ponos.
Bili so tedaj pri nas »žalostni časi" — piše Slomšek —• vsa v prahu in mahu zaraščena je slovenščina spala. Nemci in drugi tuji sosedi so jo črtili in zaničevali, vlastenci so se nje sramovali; kaj čuda, da ni bilo citati slovenskih knjig, niti moža najti, ki bi jih pisal. Na kmetih ni bilo šol, po trgih in mestih se je učila nemščina in latinščina, one dve ste košato za mizo sedele, nji sestra pa za vratmi pozabljena medlela. Slave slavni sini so znali vrlo pisati nemško in latinsko, gučiti italijansko in francosko, v svojem materinem jeziku pa se niso dali slišati, kakor hitro so gosposko suknjo oblekli . . . Veliko duhovnikov je bilo med Slovence poslanih, kateri še slovenski brati niso znali; cer-kvenik jih jo v soboto naučil sveti evangelij brati, katerega so v nedeljo ljudem s težo povedali . . . Iz nemških in latinskih knjig so po vrhu mlatili in lahko se ve, da je bilo več plev ko pa zrnja, kar govor zadene. Drugi učeni stanovi se za svoj materini jezik zmenili niso. Tako je uboga slovenščina
žalovala, pa tudi omika Slovencev je toliko zaostala, da so bili narodom v zasmeh in oporeko.
Slovenščino ali ubogo »krajnšino" so gojili s priprostim ljudstvom takrat le »fratres minores" — kapucini. Kapucin je bil Janez Krstnik od sv. Križa, Promtus, kateri se je »podstopil svoje pridige drukat storiti v slovenskim jeziku" in je od leta 1691 do 1707 na svetlobo spravil petero bukev »Sacrum Promptuarium", in ta, pisatelj sklepa v književnosti slovenski 17. vek z 18. vekom.
Kar »Knjigo Slovensko" znači v 18. stoletji, je to, da so pisatelji bavili se že z jezikom samim, pa dajali na svetlo bukve ne le cerkvenim in duhov-skim, ampak tudi deželskim stanovom za rabo iii pomoč. Poleg kapucinov so tudi jezuiti v tem veku spisovali našemu narodu knjige po vzmožnosti nekaj sami, nekaj po svojih dijacih, kateri so prelagali njihove inojezične bukve na slovenščino ter po njih kolikor toliko neblagemu dului francosko-nemškega modrijanstva branili med dobro ljudstvo slovensko.
Ko »Jezičnik" tako korenito označi slovstveno gibanje v 18. veku, našteje nam v svojem XXII. letniku petdeset pisateljev iz tega veka; vse naštevati bi bilo nepotrebno, ker brez pomena, le par poglavitnih bolj znanih omenim: slavni Jan. Žiga Popovič, znani otec Marko Pohlin, o. Gutsmann, Blaž Ku-
se more v miuuti napisati le pet imen, tedaj v jedni uri 300 imen. Eačunimo na dan osem uradnih ur — pri deželnih uradih imajo jih le po šest — tedaj bi jeden pisalee na dan mogel zapisati 2400 imen; ali za 79.203 imena potrebovalo bi se 33 dni, tedaj, ako se računijo nedelje in prazniki, jeden mesec in osem dni. Kje ostane potem spisovanje zavarovalnih pogodeb, kje vpisovanje v zavarovalni kataster, kje saldovanje plačil, kje knjigovodstvo in kje vsa ostala dela, katera tu navajati bi segalo predaleč. Da dokažem, kako optimistično računi gosp. prof. Šuklje upravne troške, navesti hočem le še, koliko uradnikov bi se potrebovalo s početka samo za pisanje zavarovalnih pogodeb. Hiter pisalee napiše po pet zavarovalnih pogodeb v jedni uri. Za 79.203 zavarovalne pogodbe bilo bi torej potreba 15.840 ur ali 1980 dni, tedaj — ako odštejemo 66 nedelj in praznikov ter računimo leto z 299 uradnimi dnevi — šest let, šest mesecev in tri dni ali z drugimi besedami: samo s pisanjem zavarovalnih pogodeb imelo bi več kot šest uradnikov leto dni posla dovolj. To kar velja o zavarovalnih pogodbah, veljii v tem večji meri še o oglasilih, katera imajo biti temeljne listine o sklenjenem zavarovanji. Naj se mi ne ugovarja, da bode oboje to delo končano v početku jedenkrat za vselej. To je čisto napačno mnenje, kajti pri zavarovalnih predmetih vrše se neprenehoma premembe in z vsemi temi premembami treba je zavarovalnicam računiti.
Pa poglejmo, kako si dalje misli g. profesor Šuklje uredbo prisilne zavarovalnice. Pred vsem hoče pobiranje premij oddati davkarijam ter p 1 a-čati zato državi neko provizijo. Ne-glede na to, da — kakor sem že omenil — s tem zavarovalna premija dobi odi um d s v k a, bila bi taka uredba že zaradi tega obžalovanja vredna, ker bi provizijo, katero sedaj vživa zastopnik — učitelj, trgovec, kmet — in s katero si vendar zboljšuje nekoliko svoje dohodke, d o b i v a 1 a d r ž a v a , kateri mora že tako vsak državljan p cf-sreduo in neposredno plačevati velike davke. Pes je, da bi morebiti država oskrb-ljevala iztirjevanje zavarovalnin ceneje, ko se godi to sedaj; a da bi storila to mnogo ceneje, ne verujem, kajti davkarije imele bi s zavarovalnim poslom, čegar točna evidencija je neobhodno potrebna, silno veliko opravka in bi se skoro gotovo pri posamičnih davkarijah moralo osobje pomnožiti vsaj za jeduo uradno moč. Ali bi tedaj zaradi tega morebitnega pičlega prihranka pri proviziji bilo zares vredno oškodovati nekatere davkoplačevalce na korist državi?	(Di,lie Prih0
Politični pregled.
T Ljubljani, 9. marca. Sf©traisj e dežel©.
Dunajska borza bila je predvčerajšnjim zelo razburjena. Razširila se je neistinita vest, da so Bolgari odstavili princa Koburškega in da je izbruhnila v Sofiji vstaja.
V gospodarskem odseku državnega zbora nadaljevalo se je dne 7. t. m. posvetovanje o postavi
merdej, Jurij Japolj in Valentin Vodnik, ki veže 18. z 19. vekom.
Najzanimivejši mož med njimi je gotovo otec Marko Pohlin, bosopeti Avgustinec, katerega zato „JeziČnik" svetu posebe kaže v svojem XIV. letniku leta 1876. Ne pravim brez vzroka, da ga kaže, ker sodbe o otcu Marku so bile silno različne; da si pa čitatelj sam vstvari sodbo, nam ga „Jezičnik" samega kaže: si ovni čar j a, besedničarja in pisatelja prostemu ljudstvu. Leta 1768 izda namreč knjigo: „ K r a y n s k a G r a m mati k a"; res je kranjska, kakor pove naslov sam.
Otec Marko je torej bil, kakor ga kadi v neki pesmi Mihelič Janez Kropar:
Ktir' si je vzel bil naprej to Krajnsko špraho ottrebit' Nu jo oil nje nam na dan Krajnsko Gramraatiko dal.
Tudi »slovarja" je bilo živo potreba. Mati Krajna milo-resno zanj prosi »lubizhke teh M o dri z", rekoč:
En' Uesednisho vi mi marnu okup slosliite, De tega nimam jest, Tu je slio mene sram.
Synovi! Mate sem, Mater zhastito sfriti Nekaro! nej nabo vasli trud vam preteshak!
Toda zastonj je bila prošnja matere Krajne; „lubizhki teli Modriz" so le molčali, a zato so oglasi hrabri otec Marko sam 1. 1782 s slovarjem: Tu
zoper pijaučevanje. Poslanec Sochor je pobijal načrt, češ, take postave ne potrebuje Avstrija. Poročevalec Šuklje pa ga je z jako stvarnimi razlogi temeljito zavrnil. Poslanec Hevera je izrazil željo, da bi se zakon bolj oziral na potrebe posameznih dežel.
Trgovinski minister marquis Bacquehem namerava uvesti olajšavo pri plačevanji davkov potom »davčnih nakaznic", koje bo sprejemala vsaka poštna postaja. Prvi poskusi vršili se bodejo v Gornje-, Nižje-Avstrijskem in na Solnograškem.
Vnanje države.
Ni ga skoraj dneva, da ne bi pokazala Italija svojega sovraštva zoper papeštvo. »Riforma" javlja, da je z nova odstavljenih sedem županov v provinci ji Bergamu, ker so podpisali znano prošnjo o posvetni papeževi oblasti. To pa še ni dosti. Dne 5. t. m. se je uradno naznanilo, da so zaradi ravno istega »hudodelstva" razpuščeni mestni sveti v Pi-stoiji, Segusinu (Treviso), Castiglionu (Salermo), Budosiji (Udine), Boccamandolfiji, Taggliji (Porto Maurizio), Quarguentu (Alessandria) in Santa Croce Oameriuu (Siracusa). Osem mestnih svetov haenkrat razpuščenih, to je menda vendar zadosten dokaz svetu, kako se spoštuje prostost v novi Italiji! In pri teh razmerah se drzue Crispi-jevo glasilo »Riforma" kritikovati znani nagovor papeža Leona XIII., v kojem toži o neznosnem položaji sv. Stola z 'ozirom na najnovejše demonstracije. List imenuje ta govor nespameten ter očita sv. Očetu — hinavstvo, ako se pritožuje zaradi svoje »neprostosti". Ne poteza se uamestuik Kristusov za prostost, marveč le za politiško velmoč: za-se hoče prostost, a drugi naj se klanjajo pred njim. Papeštvo samo ne veruje več, da so njegove naprave božjega izvira. Tako govori poluradni list kraljevine italijanske, ki pravi v svoji državni ustavi, da je nauk katoliške cerkve njena državna vera. V družili civilizovanih državah povedal bi državni pravdnik s kazenskim zakonikom v roki časopisu, ki žali na tako ostuden način verske čute večine državljanov, kaj je dostojnost in kaj »hudodelstvo" ; a v blaženi Italiji je ravno mi-nisterski predsednik oni, ki v svoji navdušenosti za »prostost" in »blagor" italijanskega naroda hujska iu dela javne zdražbe! Orispi naj le gleda, da se ne vžge netivo pod njim; kajti prva žrtva tega plamena bo njegova »vsegamogočnost".
Srbski začasno umirovljeui minister Margetic, ki je imel v Rističevem kabinetu finančni portfelj, in državni svetnik Spanič, znau prvak liberalne stranke, umirovljena sta stalno. — Kralj Milan bo vspomladi v spremstvu ministerskega predsednika Gruiča obiskal razna okrožna mesta v notranji Srbiji. — Za Petrograd imenovani zastopnik Simič odpotoval bo v kratkem na svoje novo mesto.
Turška nota, ki je došla bolgarski vladi, I glasi se po besedah: V miuolem avgustu brzojavili I smo princu Ferdinandu, da je prihod njegov nepo-staven, ker niso potrdile velesile njegove sobranjske izvolitve. Ker so danes razmere ravno iste, smatra se njegova prisotnost na čelu kneževine nepostavua in v nasprotji z berolinsko pogodbo". — Diplomatski krogi ne upajo, da bo to naznanilo imelo kaj praktičnega vspeha, kajti prepričani so, da princ Koburški ne bo hotel radovoljno zapustiti Bolgarijo. Neresnične so vesti, da je eden ali drugi minister svetoval princu, naj ostavi bolgarska tla. Ministri so trdno sklenili, da hočejo do skrajne meje braniti svojega kneza. Pričakuje se, da bo v kratkem storila Rusija nadaljen korak. Pa tudi to ne bo imelo po mnenji raznih diplomatov nobenega vspeha.
Rusija namerava neki predlagati kot bolgarskega kneza vojvodo Leuchtenberškega.
Nemški »Reichsanzeiger" javlja dne 7. t. m.: »K prehlajenju Nj. Veličanstva cesarja pridružilo se je tudi še vnetje v grlu iu očeh, kakor tudi bole-
rnalu Besedishe treh jezikov, kateri pozneje dopolni z »Glossarium S lavi cum".
Važna je knjiga njegova, katero je izdalo zgodovinsko društvo kranjsko leta 1862 z naslovom: „Bi-b 1 i o t h e c a 0 a r n i o 1 i a e, in qua reperiuntur serip-tores, qui vel ipsi, vel eorum opera in Carniolia primam lucem aspexerunt, vel alias in vel do Carniolia seripserunt."
Bazun knjig jezikoslovnih je zložil otec Marko mnogo bukev in bukvic prostemu ljudstvu na korist.
Sodbe o Markovi slovstveni veljavi so različne. Njegova lastna sodba so besede, katere je zapisal na čelu knjigi: »Glossarium Slavicum": Qni legis ista, tuam roprehendo, si mea laudas Omni-,i, stultitiam, si nihil? Invidiam.
Vodnik pravi: Eden njegovih jogrov (to jo Vodnik sam) spozna, da so je dosti od njega naučil; poprej pa pravi: Očetu Marku smo hvaležni za več reči. On je spet branje med ludmi raširal . . . jezik semtarkje v bukvah očistil, omečil, inu lepše perrozal. Al nekatero reči zastopnim niso dopadlo: on je namreč stare mejnike brez uzroka prestavil, od stareli grammatik odstopil, pisal, kakor Lublanski predmestnani govore ... On jo preveč nemčoval, namesti de bi bil slovenil.
Matija Cop pa piše: »Markus Pohlin, der fruchtbarstc, aber auch sprachincorrectesto kraini-
čine v trebuhu. Od včeraj zmanjšal se mu je zelo tek ter je vsled tega postal bolnik jako slaboten". Podpisala sta ta bulletin zdravnika Lauer in Leuthold.'
V francoski zbornici naglašal je pri vojnem proračunu poročevalec Oavaignac, da je država prihranila v dveh letih 40 milijonov frankov vsled postave iz leta 1882, po koji je bil ustanovljen tako zvaui „kontrolui kor", kateremu je poglavitni a tajni nalog nadzorovati intendanco, da se ne zgode več take nerednosti v državno kvar, kakor se je to prej večkrat pripetilo pri vojnih zalaganjih. Desničar Keller je obžaloval to štedenje, ki škoduje vojaškemu položaju Francije, kajti omenjenih 40 milijonov si je prihranila država s tem, da se je zmanjšalo število vojakov stalne vojne. Poročevalec mu je odgovoril, da ni francoska stalna armada nič manjša od nemške. Potem je bila splošna razprava o vojnem proračunu zaključena in je zbornica sprejela prvih deset proračunskih točk le z malimi premembami.
Turški veleposlanik na Dunaji, Saadullah paša, naznanil je vsled naloga svoje vlade predvčerajšnjim avstrijskemu ministru zunanjih zadev, grofu Kiilnokyju, da je Turčija odposlala svojo izjavo o Koburžanovi nepostavnosti v Sofijo.
Španjski vojni minister je rekel v svojem zborničnem govoru o vojaških preosnovah, da bo Španija ostala strogo nevtralna v slučaji evropskih homatij.
Abesinski dopisnik v »Independance Belge" poroča: Osepnice grozno razsajajo v kraljestvu Soi. Število mrtvih je velikansko. Položaj Italijanov je jako neugoden. Italijanska ekspedieija končala se bo jako sramotno, ako ne bo vlada hitro poslala pomoči ali pa odpoklicala skupne armnde z bojišča.
Izvirni dopisi.
Iz kočevskega okraja, 2. marca. (O šolskem vprašanji.) Nemški katoliški list »Vaterland" ima v št. 39. nastopno: Kakor več predmestnih dunajskih občin, tako se jo tudi občina Ottakring v seji 3. februarija vzdignila proti Liechtensteinovemu šolskemu predlogu. Akoravno jih je veliko glasovalo proti predlogu, vendar jih je tudi mnogo bilo za predlog. Pa židovsko časopisje je objavilo samo nasprotnike predloga, a one za predlog je zamolčalo. Bavno tako ni niti besedice črhnilo slavno židovsko časnikarstvo o pismu, katero je pisal č. g. župnik iz Ottakringa, častni kanonik Dragotin Dittrih, kot občinski odbornik g. županu Zagorskemu. Ta je prebral pismo, ki se glasi: »Visokospoštovani gospod župan!
Kakor se mi je javilo, bo danes slavni občinski odbor imel sejo zaradi Liechtensteinovega predloga, proti verski šoli. Ker me preči k seji duhovno opravilo, vendar si štejem v dolžnost kot župnik in občinski odbornik glede te stvari svoje mnenje izraziti.
Jaz sem proti vašemu predlogu, g. župan, ker vaš predlog ima dva neresnična predstavka: 1. Da jo nova šola, kar je vendar preveč rečeno, popolnoma dobra, zatorej tudi ne potrebuje nobene premembe ; 2. da je stara šola, kar je vendar preveč rečeno, bila šola, iz katere so izhajali sami be-dakoviči.
Da brezverska šola ni niti glede omike, niti glede nravnosti pričakovanega sadu obrodila, doka-
seho Schriftsteller . . . ziemlich umvissend . . . mehr als billig ehrgeizig: Seine eben so unnothigen als grundlosen Neuerungen fanden indess doch einen starken \venngleich nicht allgemeinen Eingang."
Da so ga rojaki - vrstniki spoštovali, priča Vodnikova: Mila pesem pojta P. Marku A. D. za od-hodno, kader je v lejtu 1775 iz Lublane na Dunaj šl, katere začetek slove: Strašn in temno jo dan, k'tir' nam našo veselle odterga, Katir' nam trošto skazi, katir' nam reke suši.
in konec:
Pujdi le sreSn! — — — — — —---— — —
Bodemo tebe veliku iz vekšem vesellam prejelli Boš tud' ti Krajnik spet naš, bomo štemalli te bel. Boš živel tud' per perliodnemu svetu koker en Kraj nek, Buli daj! de Tobe le skor' videjo moje oči.
O Jan. Žigi Val. Popoviču, ki slovi učenjak med učenim svetom, piše profesor Vodu še k v »Letopisu Matico Slovenske" leta 1879 str. 117: Sicer pa mi, njemu rojaci, obžalujemo, da ni šel med slovensko pisatelje in da ni oral ledine na našem polji; ker jo bil izvrsten slovničar, lahko bi bil Marka Pohlina nemogočega storil. Vendar ostajo Popovič slaven mož tudi med nami, ker jo svetu pokazal, da Slovenci nismo zadnji narod na zemlji-(Dalje prih.)
zujejo vedne tožbe ravnateljev srednjih šol zaradi nedovoljnega napredka v ljudski šoli, da bi se mogli učenci v srednje šole sprejeti. Nadalje ogromno ali veliko število hudodelnikov in pritožbe in prošnje mnogih razumnih učiteljev, da bi se zopet vpeljala šiba v ljudske šole. Ta nova šola, kolika bremena ne nalaga siromašnim občinam!
Kar zadeva drugi predstavek, Saksonci, Prusi in druge dežele pobijajo predsodek, ki so ga rodile: jeza, strast in nevednost. Saksonska, preslavljena dežela najboljših šol, ima same verske šole; v Pruski, katere učitelji so nas pri Sadovi premagali (?), vlada le verska šola, brezverska je iznimka. Da pa je bila prva verska šola v Avstriji boljša, nego je bila na glasu, nam dokazujejo korifeji ali slavni možje v politiki in v vseh strokah umetnosti in znanosti, to nam spričujejo naši ministri in državni poslanci in časopisci, kakor tudi člani te občine, kajti vsi ti so versko šolo obiskovali.
Ni li oni že pamet zgubil, ki trdi, da so vsi oni budala ali bedakoviči, kateri so versko šolo obiskovali ali jo bodo? Jaz bi se po tem takem sam sebe bedaka imenoval, ako bi pritrjeval praznim besedam, lažem in sumljivostim, kar je vse skupaj izmišljeno od nasprotnikov verske šole: od prostozidarjev in zagrizenih židovskih časopiscev."
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani, 8. marca.
Predseduje gosp. župan Grasselli, navzočih je 21 mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika današnje seje imenuje gospod župan mestna odbornika dr. Tavčerja in Povšeta. Župan naznani, da se je mestni odbornik gosp. notar G o gol a odpovedal mestnemu odborništvu, kar naj zbor blagovoli vzeti na znanje; dalje, daje mestni odbornik dr. Moschč izstopil iz upravnega odbora mestne hranilnice, in bode treba torej dopolnilne volitve. .Ravnatelj c. kr. geologiškega državnega ustava g. Dionizij Št ur doposlal je svoje letno poročilo za leto 1887, v katerem jako laskavo omenja priprave za ljubljanski vodovod in se pohvalno izreka o dotičnih sklepih vodovodnega odseka in mestnega zastopa ljubljanskega. Mesto Gradec in kraljevo mesto Praga doposlala sta proračuna za leto 1SS8, posojilnica v Celji in kmečka posojilnica na Vrhniki računske sklepe za leto 1887, mesto Brno pa proračun za leto 1888. Vse te pošiljatve so mestnim odbornikom v magistratni registraturi na razpolaganje. Konečno naznanja gosp. župan, da je o priliki zlate maše častnemu meščanu ljubljanskega mesta biskupu Strossmayeru čestital, in prečita potem jako prijazno zahvalo vladike, katero mestni zbor odobrajoč vzame na znanje.
Dr. Iv. Tavčar stavi nujni predlog, naj izvoli mestni zbor iz svoje srede deputacijo treh članov, katera gre dne 19. marca t. 1. čestitat v Djakovo častnemu meščanu biskupu Strossmayeru o njegovi petdesetletnici. Nujnost predloga se brez razgovora odobri. Dr. Iv. Tavčar utemeljuje svoj predlog. Strossmayer-jevo ime je slavnoznano med Slovenci; in bi ga ne bila že občina ljubljanska imenovala častnim meščanom ljubljanskim, storila bi to gotovo danes, ko je praznovanje 501etnice, kakor se to stori v mnogih mestih in občinah slovenskih in se bode še storilo. A tako izredno odličnega častnega meščana, kakor je biskup Stross-mayer, no gre samo pozdravljati o tako izredni ve-leslavni priliki, kakor jo praznovanje zlate maše samo pismeno, ampak zgoditi se mora to osebno, po posebni deputaciji treh članov, in zato naj se izberejo trije člani mestnega zbora, kateri bodo, da se ne predbaciva po nasprotnikih, da škodujejo morda mestui blagajnici, potovali na lastne troške v Djakovo. Predlog se soglasno sprejme.
Po nasvetu mestnega odbornika Valentinčiča se izvolijo per acclatnationem v deputacijo mestni odborniki gg.: dr. Tavčar, Ivan Hribar in 0. D o lene c, kateri vsi volitev prevzemo.
Podžupan g. Vaso Petričič nasvetuje, da se bivšemu odborniku g. c. kr. notarji Gogoli izreka za njegovo večletuo res uspešno delovanje v mestnem zboru ljubljanskem zahvala in se gospod župan naprosi, da gosp. Gogoli ta sklep pismeno objavi, kar zbor z odobravanjem potrdi.	O*onee Plih)
Dnevne novice.
(Pismo biskupa Strossmayera ljubljanskemu županu.) Naš župan Peter Grasselli prejel je od biskupa djakovarskega lastnoročno pisano pismo, v katerem se mu z iskrenimi besedami zahvaljuje za čestitko, katero mu je izrazil naš župan v imenu bele Ljubljane. Kakor je bela Ljubljana kot stolica in središče duševnega življenja slovenskega, toraj za nas najvažnejše mesto, tako je tudi to potrdil biskup Strossmayer s svojim pismom, katero je za Slovence v mnogem oziru velevažno. V njem poudarja biskup, da smo vsi Jugoslovani jedno telo, vsi z jedno svrho sveto, ter da v bratski ljubezni in jedinstvu iščemo poroštva naše moči, svobode in bodočnosti. Ta miseli pravi biskup, jevbistvu božjem ter mora doživeti tretji dan in ustati od mrtvih. To pismo naj hrani Ljubljana v svojem arhivu kot najsijajnejši dokaz bratske ljubezni, ki naj spaja Slovence in Hrvate. Pismo slove tako:
Preugledni moj župane!
Hvala Vam na čestitki prilikom morja sve-čeničkoga jubileja. Bog i Vas obilno blagoslovio in svaku Vam srieeu udielio! Na pose pako želim: da u procvatu slavnoga grada Ljubljane i u napriedku pobratimskoga naroda sloven-skoga onu utichu, zadovoljstvo i veselje doži-vite, za kojim Vaše plemenito srdee i Vaše zvanje najviše teži. Mene je ovom svečanom sgodom najviše to veselilo, šlo se je dokazalo, da se svi mi na slavjanskomu jugu kano jedno ticlo, s jednom ter istom svetom nakanom i svrjiom smatramo i da m bratsko j ljubavi, slozi i jedinstvu zalog naše snage, slobode i buduenosti tražimo. Ta misao erpljena je iz samoga biča božjega i tako odgovara samoj naravi stvari, da ju sviet progoniti i na križ pribiti, ali nikad i nikad umoriti nemože; ona poleg junačkih pobomika prije ili poslie treči dan doživieti i na novi i neumrli život uskrs-nuti mora, što nikomu na svietu na štetu i ukor, nego svima na uhar i slavu služiti može. Molim Vas liepo, da ovo u ime moje zahval-nosti slavnomu gradu Ljubljani i svoj brači slovensko j izničiti blagoizvolite.
U ustalom s osobitim štovanjem ostajem Vašega preuglednoga Gospostva
prepokomi sluga in prijatelj
J. J. Strossrnayer, s. r. biskup.
Djakovo, dne ,22. svibnja 1888. (Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec") ima v ponedeljek, 12. t. m., ob 8. uri zvečer . v društveni sobani izvanreden občen zbor. Na dnevnem redu je: izvolitev častnega člana. K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) se je ustanovila dne 4. t. m. v Ko t m ar i vasi na Koroškem ; pristopilo je takoj 106 kmetskih posestnikov.
(Osepnice.) Dne 7. t. m. je zbolel 1 otrok. Ozdraveli: 1 ženska, 9 otrok. Bolnih 72 oseb.
(Trboveljska premogarska družba) sklenila je delo v premogovih jamah na Li boj ah dne 15. t. m. ustaviti. Petdeset delavcev bo ob kruh, in vse te usmiljenja vredne reveže zadela je v sredi hude zime ta žalostna novica.
(Slovenska predstava) bode, kakor smo že včeraj poročali, bode jutri v soboto 10. marca t. 1. Začetek ob 7. uri.
(Včerajšnji mesečni živinski somenj) bil je jako dobro obiskan, kar pa ni čuda, ker sta zaradi bolezni izpala že dva živinska somuja to leto in sicer glavni somenj sv. Pavla in mesečni somenj dne 8. febr., ki je bil pozneje sicer dovoljen, a dovoljenje prepozno objavljeno. Prignalo se je včeraj do 1500 komadov živine na živinski trg, konj, volov, krav in telet. Cene so bile kakor navadno v takem času visoke in ljubljanski mesarji so morali hiteti, da so si izbrali dobro rejenih volov, kajti kupcev iz Trsta in Gorice je bilo jako mnogo. Tudi trgovci niso mogli tožiti včeraj, marsikateri omislil si je že blago za novo obleko za velikonočne praznike; a tudi gostilničarji niso bili na slabem, kajti če je dobra prodaja, tudi naš živinorejec ravno ne stiska.
(Učiteljska konferenca za šolski okraj logaški) bo due 31. julija v Idriji. Razven navadnih toček bo na dnevnem redu poročilo o sredstvih, s katerimi se pospešuje šolsko obiskovanje.
(Braluo društvo v Šmariji pod Ljubljano) je izvolilo častnima članoma g. barona Winklerja in g. okrajnega glavarja Mahkota ter jima včeraj izročilo diplomi.
(Kmetijska podružnica na Bledu.) V nedeljo 11. t. m. bode popoludne ob 4. uri v šoli na Bledu shod gospodarjev, z namenom, da ustanove za blejsko stran posebno podružnico kmetijske družbe. Ob tej priliki predaval bode g. Gustav Pire, tajnik kmetijske družbe v Ljubljani, o važnosti in koristi kmetijske družbe. Da se ustanovi ta podružnica, ima največ zaslug g. A. Hudovernik z Bleda, ki jc nabral že veliko število novih udov.
(Premeščen) je iz Žužemberka v Kostanjevico c. kr. notar g. Viktor R o s i n a.
(Vabilo) k muzikalno-deklamatorični akademiji na korist dijaškemu podpornemu društvu v Rudolfovem, katero prirede gimnazijski dijaki pod vodstvom svojega pevovodje, čast. g. P. Hugolina S a 11 n e r - j a, in s prijaznim sodelovanjem nekaterih gospodov v sredo, dne 14. marca, v dvorani »Narodnega doma". Vspored: 1. Dr. Benjamin Ipavic: »Kdo je mar?" moški zbor, spremljan z orkestrom. — G. Seidl: »Der Bettlerknabe", deklamacija. — 3. .,.*...: „Vje-tega ptiča tožba", samospev za bariton, spremljan s klavirjem. — 4. .,.*...: »Pogled v nedolžno oko", krartet. — 5. Rob. pl. Ilornstein : »Kiifer-Hochzeit", dvospev, spremljan s klavirjem. — 6. C. M. Mangold: »Friihlingseinzug", mešan zbor. — 7. Low: »Duo brillant" iz Wagnerjevega »Tannhiiuser", za harmonij in klavir. — 8. A. F. Towačo\vsky: »Straža na Višehradu", moški zbor. — 9. Haydn: »Sim-phonie Nr. 3, adagio in allegro", četveroročna igra na klavirji. — 10. »Herbart Turjaški", dramatičen prizor v treh oddelkih. — Začetek ob 7. uri zvečer.
Gimnazijsko ravnateljstvo.
(Burja) je letos po Krasu silno divja. Posebno okoli Šempetra, Ležeč, Divače in Trnovega gospodari ta »narave proste prosta hči". Kedar prav pri-tega, stresajo se hiše, kakor ob potresu. Snega je pa okoli raznih ograj ob železnici toliko nanesla, da je bil promet na mnogih krajih popolnem zaprt.
(Imenik učiteljev štajerskih) razposlali so te dni. Sestavil ga je deželnošolski nadzornik, gosp. Rožek. Knjiga je o svojem času konečno objavljala skupni pregled okrajev, krajev, šol, učiteljev in učencev. V najnovejšem času to opuščajo in si za-nimalec mora satn sestavljati dotične podatke, ako hoče dobiti celoto. Imenik je na podlagi stanja koncem leta 1887. Dozdaj se je že nekoliko spremenilo, imenito glede krajnošolskih načelnikov in nadzorovalcev. Nekdo, ki je podatke sošteval, pravi, da je 68 šolskih okrajev, 767 šolskih krajev in 1925 učiteljev. Pri vsakem šolskem kraji je izkazano število učencev in učenk pa kolikorazredna je šola, potem je tiskano ime krajnošolskega načelnika, krajnošolskega nadzorovalca, slednjič imena učiteljev. Povedano je tudi, v kateri plačilni red spada do-tična šola. Naš poročevalec dostavlja dvojno željo; prvič: ko bi on imel kaj govoriti, bi učitelje razvrstil po vzgledu na Kranjskem, kjer so odpravili »p o d - učitelje", drugič: v imeniku manjkajo imena dosluženih učiteljev, temu bi se pač lahko v okom prišlo samo z dobro voljo sestavljatelja.
(Volkovi) pokazali so se v Slovenji Bistrici in M ako 1 j ah. Eden jako velik klati se že več časa po celjski okolici. Priredili so že večkrat lov. toda doslej še vedno brez vspeha.
(Divjega mačka) je dne 5. t. m. ubil s sekiro Frane Loknar v neki koči blizo Osiluice. Maček je dolg 90 cm in visok 35 cm in silno sestradan. Huda zima ga je prisilila, da je zapustil gorovje in iskal živeža po vaseh.
(Tržaško podporno in bralno društvo) poslalo nam je račun in imenik udov za leto 1887. Društvo je imelo v minolem letu dohodkov 2608 gld. 11 kr., skupno premoženje koncem leta je zneslo 3133 gld. 45 kr. Moški oddelek je imel 93, ženski 75 članov. Podporo je društvo razdelilo obolelim udom 365 gl. 20 kr., zdravniku plačalo 200 gl., za zdravila 141 gl. 24 kr.
(V Trstu) živita zakonska C a o u a z z i, katerima se je rodilo v 19 letih 18 otrok - dečkov. Dne 5. t. m. sta dobila trojčke, zdrave in trdne deklice. Pri krstu je bila cerkev polna radovednih ljudi.
(V Kninu) je, kakor piše »Objavitelj Dalmatinski", izvanredno huda zima. Od dno 23. decembra so hribi snegom pokriti. Stari ljudje ne pomnijo take zime. Minoli mesec je sneg sedemkrat zapadel. Dne 23. m. m. je strahovito gromelo, deževalo ia
snežilo. Drugi dan je zapadel visok sneg, ki se bo belil dolgo po brdih. Ves čas je toplomer pod ničlo. Poljska dela so se zakasnila. Revno ljudstvo ima mnogo škode, zlasti pri drobnici. Mnogo ovac in koza je poginilo vsled glada in mraza; pravijo, da samo v vaseh Vrpolji in Golubiču do 800 komadov. Tudi goveji živini manjka klaje. Bojimo se, da bomo tudi v vinogradih videli žalostne nasledke za Dalmacijo izvanredno hude zime.
(Potres) je bil dne 7. t. m. dopoludne ob ®/4ll. uro v Ercegovini. Čutili so ga v smeri od juga proti severu v Stolcu, Mostaru, N e v e s i n j a h in B i 1 e k u. Iz teh mest došla so namreč soglasna sporočila.
Telegrami.
Berolin, 9. marca. Cesar ob V2 umrl.
Berolin, 9. marca. (Zadnje poročilo pred cesarjevo smrtjo ob 7. uri zjutraj.) Sinoči pokazala so se še slaba znamenja življenja, ponoči so moči pešale, sedaj v visoki meri.
San Remo, 9. marca, Cesarjevič in cesa-ričinja odpotovala bota takoj v Charlotten-burg.
Berolin, 9. marca. Ob mrtvaški postelji cesarjevi so se zbrali vsi tukaj bivajoči člani kraljeve rodovine. Truplo cesarjevo leži sedaj v spalni sobi na postelji, pokrito z belo odejo, obdano z lučmi. Po obrazu razlita nenavadna miloba. Pred palačo gnječa ljudi v tihi žalosti. Najvišja gospoda je ob 10. uri zapustila palačo. Danes zvečer v smrtni sobi božja služba s stolnim korom.
Dunaj, 9. marca. Zbornica poslancev. Predsednik Smolka: (Poslanci vstanejo) Poročati mi je zbornici o žalostnem dogodku. Nj. Veličanstvo, nemški cesar, pruski kralj, je danes ob x/a9. uri zjutraj umrl. Tužna ta vest, ki se v tem trenotku bliskoma širi po veliki, prijazni in zavezni nam sosedni državi, vzbudila bo tudi v avstro-ogerskih mejah sočuten odmev. Jasno, da, neizbrisljivo nam je pred očmi podoba visokega pokojnika, ki se je v zadnji pomenljivi dobi vsako leto izraziteje vtisnila našemu spominu. Podoba zvestega zaveznika našega premilostivega cesarja in gospoda, kojega smo navadno vsako leto kot gosta v naši lepi domovini videli tako rekoč z roko v roki z našim prevzvišenim avstrijskim vladarjem — živa in utelešena priča prisrčnih razmer mej obema državama ter ob enem močne in blagotvorne mirovne zveze naše dobe. Mislim, gospoda moja, da govorim v Vašem smislu, ako izrazim najodkrito-srčnejše in iskreno sočutje zbornice povodom smrti nemškega cesarja in avstrijskega zaveznika, koje ste, spoštovana gospoda,^izrazila s tem, da ste se vzdignili s sedežev. Upam tudi, da ravnam v smislu Vaših čutil, ako vsled te tužne vesti končam sejo ter pismeno naznanim dan prihodnje seje in dnevni red. Sklenem sejo.
Berolin, 8. marca. Državni zakonik je objavil cesarjev odlok z dne 17. nov. 1887, ki zadeva princa Viljema: Glede na premembe mojega zdravja, ki me začasno ovirajo v poslih in glede na bolezen mojega sina, naročim Vaši kraljevi visokosti, da me zastopate v vseh slučajih, keclar bodo zahtevali tekoči vladarski posli, ne da bi za posamezne slučaje potrebovali posebnih ukazov.
Berolin, 8. marca. Ob 2. uri popoludne. Moči cesarju pešajo, spomin ga ni zapustil. Knez Bismark je od 11, ure v palači. Državni zbor jo pretrgal sejo.
Berolin, 8. marca. Ob 4. uri popoludne. Življenje cesarjevo je v nevarnosti, moči pešajo. Spoznal je veliko vojvodinjo badensko; ko je stopila k postelji. V palačo so poklicani vsi člani ministerstva. Prestolonaslednik se bo neki preselil naravnost iz San Rema v Berolin.
Berolin, 8. marca. Ob 12. uri ponoči. Cesarju začasno odleglo. — Bismarck bil je v palači med 9. in 10. uro.
O x	^
g Cas Stanje 9S-----Veter Vreme §
ona/nvania zrakomoia toplomera	o
opazovanja T rara p0 CoIziju	^ g
R. u. zjut.l 740 4	4 si. svzp. oblačno
8.2. u. pop. 740-3	7-0 „ oblačno 0 00
9. u. zveč. 740-9	2-0 si. vzli. jasno
Vremensko »porodilo.
Zjutraj deloma oblačno, popoludne vetorno, večerna zarija. Srednja temperatura 3-8° C., oziroma za 1-2° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 9. marca.
po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ avstr. zlata renta, davka prosta . . .
Paprna renta, davka prosta......
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..
Kreditne akcije ..........
London .............
Srebro .............
Francoski napoleond..........
Cesarski cekini ..........
Nemške marke ..........
77	gl.	30
78	„	45 107	„ G5 92	„ 25
856	„ —
266	„ 60
127	„ 10
10	05
5	„ 99
62	„ 40
kr.
„cKmetovcUcc" je edini sfovensfii, gospcdazsfii list s podoSami. „dim&tovafe.c" izfiaja dva* fizal na mesec na četi pod. „3imcto-vafec" pzinaša pofjedefs/ie, živiiiazsfie, vinazsfie in dznge čfan fie, gcspcdazsfie novice tez Saje nazclnificm svojim dcSze gcspcdazsfie svete. „3imetovaicca stoji na feto 2 gfd., za gg. ulitetje in fmjiznice (jitds/lifi šef pa fe 1 gfd. dJazcčnifii, fii vstopijo med (etem, doSe vse izišCe števif/ie tistega l'elnifia.
»GVztnaz"
je Cist s podoSami, fii pzinaša sad* jazsfie in spfofi vztnazsfie čfanfie. v^fiiknaz-" izfiaja dvafizat na mesec. »^Vztnazja" doSe nazocnifii „3Cmetos vaCca" zastonj,	(3)
Cfoiiioilarieo
(3) (liišiiio)
išče vodstvo deželne kranjske vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri ]SToveiii-mestu.
Ona bi učencem in poslom — s pomočjo dekle — kuhala in kruh pekla; za posteljno in namizno perilo skrbela, mlečno klet in druge v gospodinjstvo spadajoče zadeve nadzorovala.
Plača je 10 gold. na mesec, prosta hrana in stanovanje.
Le istinito strogo poštene, slovenskega jezika tudi v pisavi zmožne ženske oglašajo naj se za to službo do 15. marca t. I. pri vodstvu šole na Grmu pri Rudolfovem.
Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Leonove
V čast 50letnega jubileja sv. Očeta Leona XIII., bile so v Spodnjem Drauburgu postavljene
ir nove orgije
in 22. januarija t. 1. blagoslovljene. Orgije so izdelane od bratov Xiij>:in-ov iz Kamne gorice na Gorenjskem po sestavi s sapnico na stožce. Podpisani je ta novi stroj preskušal ter moro z največjo zadovolj-nostjo konštatovati, da povsem dobro izpale orgije po svoji izvrstnosti mojstroma najodličnejše spričevalo dajejo.
Orgije so praktične, jednost.avne, pa v najokus-nejši eleganci vnanje obliko. Z največjo skrbnostjo in natančnostjo je pa izdelana mehanika v svojih delkih. Kar se pa najvišje ceniti mora, je pa jasna, čista, lepomila intonacija, katera pa na finej miloti v skupnem tudi moči ne zgubi. Na teh orgijah igranje je jako lahno, registri ubogajo najmanjšemu pritisku jednega prsta. Prav želeti je, da bi brata Zupan tudi iz Koroško dobivala mnogo naročil, temveč ker je cena primerno nizka. Orgije v Spodnjem Drauburgu imajo 12 pevajočih, 3 kolektivnike in 2 zvezna registra in stanejo le 1543 tcltl.
Aleksander Lučovnik m. p.,
(1)	stolni kapelnik v Celovci.
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno posamenterijo, to je s čopiči in dolgimi frunžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. av. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Olnrza9
tapecirar in dekorater
-v Ljubljani, Ključarslie -ulico štev. 3,
(pod mestnim trgom).
TJzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO f>-l. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarnc preproge.
Cenilci s podobami zastonj in f ranico na zahtevan je.
Brata EtoerI, :
izdelovalca oljnatih barv, firncžev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
:SCr§fflH®K JLgSR;«,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Viiharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah, g^* Cenilce na zalitcvanje.
Umetne (4)
gota in aobovja
ustavlja po najnovejšem a m er i k a n sk em načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje.
OTOMillJE,
: Dvanajst Večerov.
! Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem.
»	Izdal in založil
dr. Anton Mahnič,
*	profesor bogoslovja.
*	Cena 70 kr. s poštnino 75 kr.	(8)
*	Naprodaj v „Katoliškl Bnkvami".