Sadite sadno drevjel Zdaj, dokler zemlja ne zmrzne, je čas, da sadimo sadno drevje. Sadno drevesce, &_1je čez poletje rastlo, sedaj počiva. Zato se ga lahko presadi. Zapomnimo pa si sledeče za zasaditev sadnega drevja: 1. Sadno drevje sadimo zato in tako, da nam bo rodilo ono sadje, ki ga lahko prodamo. Zato ne kupujmo kar povprek drevesca, ampak jih izberimo in sicer ono sadno drevje, ki nam daje lep, barvan, zdrav in trpežen sad. 2. Sadno drevje kupujmo tam, kjer vemo, da so ga dobro vzredili. Drevesca ne smejo biti prestara, ne nad 4 leta, kar so bila pri tleh in •ne nad dve leti, kar so bila pri vrhu pod krono cepljena. Kak meter nad zemljo naj bo drevesce vsaj 6—8 cm v obsegu debelo. Deblo mora biti ravno, proti kroni zoženo ter zdrave in gladke kože. Dobro poglej drevesce na korenine, ki jih mora biti vsaj 4 do 6 z malimi koreninicami. Pazi, če ni na koreninah krvave uši. Če je, takoj razkuži s tobačnim ekstraktom. Poglej drevesce na krono, kako mu je zrastla. Biti mora enakomerna, z močnimi in vsaj polmeterskimi vejami. 3. Podrobna navodila, kako poroča, dobiš v »Sadjarju« in »Sadsadiš in katera vrsta se ti najbolj pri nem izboru«. To sta dve knjigi, ki bi jih posebno letos, ko je sadje dalo lepe novce, kupili vsi oni, ki so lahko sadje prodajali. Oni pa, ki so letos bolj žalostno gledali, ko niso imeli sadja, pa še tem bolj te knjige potrebujejo, da bodo znali bolj čuvati drevje in pripravljati sadje. Knjigi se naročata v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in staneta: »Sadjar« 80 Din, »Sadni izbor« pa 95 Din in poŠtnina. Podrnžnica sadjarskega in vrtnarskega drnštva v LJutomem vabi na zanimivo predavanje o vrtnartsvu, katero bode imel profesor kmetijske šole v Št. Juriju ob južni žel. gospod Vardjan v nedeljo, dne 28. t. m., v osnovni šoli v Ljutomeru. Začetek: po 8. maši ob pol 9. uri dopoldne. Pridite vsi člani in članice, posebno pa gospodinje in dekleta. — Popoldne se vrši vrtnarsko predavanje tudi na C v e n u v šoli. Skrbimo za zdrave hlevel V zimskem času se najbolj pojavljata dve slabi lastnosti marsikaterega hleva: da je mokroten in pa soparen. Take hleve na prav priprost način napraviš zdrave. Treba je napraviti zraCenje. Predere se strop, napravi se kakor kak dimnik podobno cev iz desk. Napravljena pa mora biti cev iz dvoj nih desek, da se sopara že v cevi ne ohladi, ampak da odhaja iz hleva. Hlev ne bo več soparen in vlaga bo manj škodlljiva. Živini pa prav dobro dene dober zrak! — Poleg zraka pa je tudi zelo važno za vsak hlev, da ima dnevne svetlobe. Živina ljubi svetllobo, ker ji koristi. Izkušnje so dokazale, da so krave veliko boljše mlekarice, ako so v svetlem hlevu, kakor pa v temnem. Svetloba uničuje tudi razne škodljive glive, ki sicer v temi bohotno rastejo. Zato nikar za zimo ne zabijmo oken v hlevih in jih. ae zadelajmo s slamo ali gnojem. Okna naj bodo za svetlobo! Kdor pa dela nova okna v hlevu, naj dela obsežna, da bodo imela do 60 cm višine in do 80 cm širine. — Ako bo dosti svetlobe v hlevu, bo gospodar tudi bolje videl, kaj je treba popraviti, kje je treba za red poskrbeti. Tudi na jasli je treba včasih pogledati, pa jih osnažiti. Ne pravi zastonj pregovor, da krava molze pri gobcu. Ta pregovor ne velja le za krmo, ampak tudi za jasli! Vlnska knpčija je zadnji teden bila precej živahna. Cene so se za boljše mošte nekoliko dvignile. Cene so bile: 16" — 17 K, 17° — 20 K, 18° — 22 K, 19* — 25 K, 20° — 28—30 K. Sortirano blagp po 50 para več. Oni, ki imajo dovolj posode, ne prodajajo mošta, ampak ga sami sladkajo in upajo s tem doseči večjo količino sladkorja, oziroma alkohola. Žal, da je sladkor za sladkanje predrag. Nekaj pa se opaža med vinogradniki, da že vedno bolj pojmujejo, kako potrebna jim je na tem polju — zadružna organizacija. Vrednost denarja. 1 avstrijski šiling 8.01 Din — 1 nemška marka 13.55 Din — 1 švicarski frank 10.95 Din — 1 francoski frank 2.23 Din — 1 češka krona 1.68 Din — 1 laška lira 2.98 Din — 1 funt šterling 276.23 Din — 1 dolar 56.93 Din. Tržne cane na mariborskem trgu dne 13. oktobra 1928. Na ta trg so pripeljali špeharji na 36 vozeh 115 zaklani hsvinj, kmetje so pripeljali 4 voze krompirja, 6 vozov čebule. 8 vozov zelja, 4 voze sena in 2 voza slame. Cene so Ł>ile sledeče: špeh 15 do 30 Din; uieso od svinj 16 Ab 18 Din; krompir 1.25 do 1.50; čebula venec od 2 do 7 Din; zelje glava 50 para do 6 Din; kumarce 50 para do 1.50 Din. — Pšerrica 1 kg 3 Din, rž žito 2.50 Din, ječmen 2.50 Din, oves 1.50 Din, koruza 2.50 Din, proso2.50 do 3 Din, fižol 3 do 4 Din. — Kokoši komad 35 do 40 Din, piščanci 30 do 65 Din, race 30 Din komad, purani 65 do 80 Din, ribe morske 20 Din, domači zajci 10 do 25 Din. — Seno 130 do 160 Din, slama 60 do 80 Din. — Karfijola 10 do 35 Din, česen 16 do 18 Din, ohrovt glava 1 do 5 Din, sveže zelje 1.25 Din, kislo zelje 5 Din, kisla repa 3 Din, buče 1 do 4 Din, paradižniki 5 do 6 Din, en azelena 1 do 2 Din, šopek peteržilja 50 para, endivija komad 25 do 2 Din, zelenjava k juhi 50 para, glavnata salata 50 p do 1 Din, hren 8 do 10 Din, špinača kupček 1 Din, gobe kupček 2 do 2.50 Din, jabolka 4 do 8 Din, hruške 5 do 9 Din, breskve 5 do 10 Din, grozdje 8 do 10 Din, mleko liter 2.75 do 3 Din, smetana 12 do 16 Din, maslo surovo 1 kg 40 do 44 Din, čajno 50 do 65 Din, kuhano 44 do 48 Din, sir komad 4 do 7 Din, jajca komad 1.75 do 2 D, med 20 do 25 Din. Se.msko poroiilo. Na svinjski sejem dne 12. oktobra 1928 je bllo pripeljanih 334 svinj. Gene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 90 do 125 Din, 7 do 9 tednov stari 225 d o250 Din, 3 do 4 mesece stari 360 do 450 Din, 5 do 7 mesecev stari 480 do 500 Din, 8 do 10 mesecev stari 550 do 650 Din, 1 leto stari 1000 do 1300 Din, 1 kg tlve teže 10 do 12,50 Din, 1 kg mrtve teže 18 do 18 Dln. Gospodarska slika Slovenije. Spoznavajmo svojo domovino tudi od gospodarske strani! Gospodarska slika Slovenije nam bo pokazala, ;y kakšnem gospodarskem položaju se nahaja danes slovenski narod in v katero smer se njegovo gospodarstvo za bodočnost obrača. Slovenlja premalo pridela. Slovenija ima za svoje prebivalstvo premalo zemlje sploh, in premalo rodovitne, da bi preživela prebivalce. Površine je 1,619.712 ha. Od tega je 836.358 ha polja, 690.633 gozda, ter 92.703 ha nerodovitnega sveta. Dobra polovica slovenskih kmetij ima le do 5 ha zemlje. Gozda ne zadostuje povsod za pokritje primanjkljaja v gospodarstvu. Tudi živinoreja nima tistih ugodnih pogojev, kakor druge dr žave. Zato Slovenija ni poljedelska dežela, pač pa morajo kmetje tu druge panoge kmetijstva gojiti, morajo drugega zaslužka imeti, da se vzdržijo v gospodarskem ravnotežju. Kollko premalo pridela Slovenija? Krušnega žita pridela Slovenija od 800.000 do 900.000 centov premalo na leto. Žita za krmilo do 500.000 centov premalo, fižola in stročja sploh 28 tisoč centov premalo. Slovenija sicer toliko ne uvaža, a to kaže, da prehra na Slovenije ni zadostna, ni urejena. Ako bi to količino izpremenili v ceno, bi to bil primanjkljaj 170 milijonov Din. Kaj Slovenija pridela za odprodajo? Več kakor se v Sloveniji uporabi, se pridela krompirja 115.000 centov, repe 17.000 centov, zelja 15.000 cent., vina 29.000 hl, sadja 150.000 centov. Ta izvoz bi znašal okrog 95 do 100 milijonov Din na leto. Poleg tega pa pridejo še posebne panoge kot hmeljarstvč, ki je poseben dohodek štajerske pokrajine. Živinoreja Slovenije. V Sloveniji je najmogočnejša pano ga kmetijstva — živinoreja. Nad polovico vse zemeljske površine služi živinoreji, in sicer do 67% vse zemlje. Leta 1924 smo pridelali na tej površini 8,678.349 centov sena, 1,066.647 centov detelje, 340.096 centov lucerne. S to krmo smo redili 61.139 konj. 411.000 goved, 309.213 prešičev, 327 oslov, 16.057 koz, 1,041.000 perutnine. Toda tudi živinoreja nazaduje. Ni izvoza, doma so cene zelo nizko.