dR -GLASILO SLOVENSKE leto-teak xm Mesarski trust ièce malo veo svobode Prosi sodišče, do prereie in mu pripomore do i razmah»; verižna ti glavni "eovražnik". Washington. — (F. P.) — "Mi ae potapljamo, pomagajte nam!" ae v jedru glasi apel mesarskega t r usta, kateremu noče-luje Armour in Swift kompani-ja. Dne 10. avgusta je ta "bej-bi" vložil v imenu trusta peticijo na zveznem sodišču za razveljavi jen je "prostovoljnega dogovora "ki ga imenujejo v le-gslističnem žargonu "consent decree." Razlog za to peticijo, pravi trust, je velika konkurenca verižnih trgovin, katero baje občutijo tudi mesarski kralji. Pred letom 1921 je imel trust domalega popolen monopol nad mesarako industrijo Združenih držav; bil je aktiven tudi skoro v vseh branžah živilske industrije. Njegova moč se je širila z vsakim letom in med vojno je bil kompleten diktator z ozirom na cene v živilskih industriji, razen žitnega trga. Za mesarske kralje je bila zadnja vojna še posebno doblčkan?ana; poleg tega, da so navijali cene živilom skoro z vsakim dnevom, so imeli izvrstnega konzumenta tudi v zvezni armadi, ko so zalagali armado z rasnimi potrebščinami. Meaarski kralji so za časa vojne in še pozneje kar goreli od velikega patriotizma. Njihovo navdušenje je tudi razumljivo, ako ae pomisli, da so vladi prodali po visoki ceni skladišča totalno in napol izprijenih konzerv. Poleg tega an šli tudi iz golega patriotizma v vladno službo, kjer so ngčeiovali vojni živilski administraciji I locau cem so kar so prejemali en dolar plače na leto. Velikanska požrtvovalnost, mar ne? Ko je minila vojna in so armado razpustili, profitarstva kar ni hotelo biti konca. Ljudstvo je od vlade zahtevalo, da mora "nekaj storiti." Na delo je šla zvezna obrtna komisija in je potom obširnih študij dognala, da je ves patriotizem mesarskega truata izviral iz kompletnega monopola živilske industrije, ki je prinašal mesarskim kraljem ogromne dobičke. Boj med preiskovalno komisijo in tru-stom je jako zanimivo poglavje induatrijalne Amerike; ali o tem je tukaj nemogoče govoriti podrobneje. Rezultat preiakave je bil, da je vlada tirjala mesarske kralje pred sodišče na podlagi obtožbe, da ao kršili, okršili in preluknjali protitruatni zakon. Pred HodiAčem je trtist to obtožbo tu-'«i priznal, oziroma tudi najzvl-tejftim korporacijskim odvetnikom ni bilo mogoče dejatvs ro-nikati. Ker je pa bik» juatičntmu departmentu, Kateremu je nače-lovai zloglasni Daugherty iz "p-hijake gange," zelo neprijati* prosekutirat! mesarske kralje, in ker je imel tudi zvezni Sodnik zHo mehko srce do njih, je prišlo med vlado in trustom do "proetovoljnega aporazuma," da kralji likvidirajo velik del po-«tranake industrije. . Kazen, daairavno je bila velik udarec za trust, je bila naj mi-ItJHa. Ker veliko laglje je pripisati dokument "prostovoljno" kot pg biti v to priailjen in povrhu noeiti le težko kasen. Sedaj je trust zopet prišel pred Hodišče g prošnjo, do ao o-""•njeni dokument ali "conaent fKree" razveljavi in da se tru-«tu dovoli svoboden razmah in razvoj. Meaaraki kralji želijo ponovno razviti poatranako in-'iuKtrijo in as predvaem podati v trgovino na drobno. I'rwiaednik White od Armour k mpanijt In njegov publteitet-n» «rent pravita, da trust obču <> veliko konkurenco s strani chain** ali verižnih trgovin, ki « razvijgjo s veliko naglico. Te trgovine ao ae v zadnjih deestih **tih razvile Is pritlikavca v ve likana, ki dela z malimi privatnimi trgovci kot dela svinja z mehom. Teh "chain" akupin je že tiaoč a 70 tisoč prodajalnami. Njih letni promet znaša nad tri milijarde dolarjev in kontrolirajo od 85 do 45 procentov trgovine na drobno. Plediranje mesarskega trusta, da ga ogrožajo "chain" skupine, je le "bedtime atory," prijetna za otroke. Kar truat želi, je, da mu sodišče razveže roke, kar bi mu dalo proatost, da bi pričel hrustati "chain" trgovine. Ako pride do tega — in najbrže pride — se bo mesarski trust razvil v supertrust, ki bo domi-niral naše Želodce še v večji meri kot jih dominira sedaj. Policija zaprla duhovno "kliniko" "Podočeval" je dekleta o zdravju preko meje in preko mere. New York--Rev. dr. James Empringham, episkopalski duhoven, tajnik cerkvenega društva zmernoati in vodja "izobraževalnega društva z ozirom na zdravje", je še duhoven in tajnik, toda vodja ni več. New-yorški zdravstveni komisar Shirley Wynne je 14. t. m. zaprl njegovo "kliniko", v kateri je "podučeval" svoje ovčice kaj morajo delati, da bodo zdrave na duši in telesu — predvsem na telesu. Komisar je prejel pritožbe deklet, ki so hodile v uuhovnovo "kliniko" (ker so bile pametne!), da je "doktor" Ei^win-gham zelo strog učitelj. Zahte- pred njim sleči do nagefca in potem je bil aUno ljubeznjiv. Zdravstveni komisar je zaključil, da je duhoven navaden k vek, ki ne bo več nikogar učil skrivnosti zdravja. Duhovnovi prijatelji so zdaj v skrbeh kaj poreče škof Manning na to. '"To je vaša stvar", je odgovoril ko-missr dr. Wynne in zapečatil duri lepe klinike. íáBraf ZoppoNn" od* nI n I itaH lain m tU p»ei vil oapwaaai Nemški zrakoplov odrinil na 7000 milj dolgo pot preko Rusije In Sibirije. Berlin, 15. avg. — "Graf Zeppelin" ae je danea zjutraj dvignil v zrak is svojega hankarja v Friedrichshavenu in odplul pro* ti aeveru. Njegova zračna,pot drži direktno v Tokio na Japon-akem, 7000 milj od tukaj. ¿ V kabini je 20 potinkov in 41 mož poaadke, akupaj 61 oaeb. Šestnajst potnikov — med temi ena ženska: lady Grace Drummond Hay' iz Londona — nadaljuje potovanje iz New Yorka. Zrakoplov pojde čez Sovjetsko unijo, večjidel preko mrzlih in pustih krajev v aeverni Sibiriji. Plovba do Tokia je preračunana na pet dni, če pojde vae v redu. Smrl pionirkr. Denver, Colo. — Smrt je pobrala eno najstarejših pionirk v oeebi Sarah Jane Holllngswor-thove. V to mesto se je naaetila leta 1862, ob čaau, ko so bili Indijanci še vladarji na zapadu in ko veliki teritorij Kanaaa še nI bU razdeljen v države. Bila je tudi pionirka v delavskem gibanju in najstarejša Ranica Uni tod Garment Workera unije. Dočakala jo starost 94 let, in delala je v oblačilni industriji do pred štirimi leti. New York. — Poročilo se glasi, da jo federalna banka v New York« dala indírektno 260 milijonov dolarjev kredita državni banki v Angliji. Kaiada ao mara dolov* aaa v nllkhlfti Bližini Www A I^MaHSHSBSSS ^^^MSMI Delala ima dobro delavsko zakonodajo. Ottawa, Kanada. — Kanadski delavaki minister Peter Heenan je na javnem shodu bičal taktiko knnadakih delodajalcev, ker rekrutirajo po Evropi ceneno delavstvo za svoje kanadske tovarne. Njegov govor je dobil Širok odmev v dominljakem časopisju. "Ottawa Journal" pravi, da je dolžnoat vaakega priseljenega delavca zvišati svoj življen-ski standard, kateremu je bil navajen v stari domovini. V to svrho mora zahtevati visoke plače. Kanada ima jako .dobro delavsko zakonodajo, pravi liat, in ljudstvo ne bo trpelo, da bi v tem oziru dežela padla nasaj. La flaardia haadidal > • vT, olaro gardo za iyana Pred leti ae je štel sa predetav- nika naprednega elemnta. New York. — Kongresnik La Guardia je bil od republikanake garde izbran za kandidata za newyorškega župana. Tekmo bo delal sedanjemu županu Walk-erju, ki je newyorškl "Prince of Wales," in Norman Thomasu. Patetično v zvezi z La Guardlje-vo kandidaturo je to, da je prosil staro gardo za župansko kandidaturo. On je bil posnan sa "progresivcg," ki je leta 1024 dobil tudi podporo lokalne socialistične stranke in vsega progresivnega elementa Is njegovega distrikta. katerega zastopa v kongresu. Mešetarjem republikanske stranke je le obljubil, da jih "ne poeobi," ako bo isvoljen ~ pomavmlcl -pravijo, La Guardia ne bo prihodnji žu-pan ameriške metropole. Vseeno , politični mesije njegove vrste Imajo grozno velik apetlt. Slavka jsklarsklh i lavoav kila aopoiaa Dosegli ao dva centa več plače od vona in dobili usfcoj tak«- lenj o industrijski demokm- d ji. McKeea Ročka. — (F. P.) — 500 stavkarjev pri Passed Steel Car kompaniji se je ^vrnilo na delo po enotedenski stavki. Do-aegli so nekoliko po viška —- dva centa od vosa ali kosa, kar pomeni od 80 do 40 centov na dan. Zahtevali ao štiri cente. Stavka se je pričela povsem spontsno in j« potekla brat vso-kega vodstva. Na lice mesta je prišel Pat Toohey od Fosterje-ve strokovne lige. Uspehe ni I-mel veliko, ker ao se ga delavci preveč izogibali. Za večino delavcev je bila ta stavka krst aH upeljanje v delavsko gibanje. en je oči- tefjev. Ženeva, Švica. — Petsto ameriških učiteljev je t>oeetilo zborovanje Svetovne federacije u-čiteljgkih organizacij, ki se je vršilo v tem mestu koncem meseca julija. V eksekutivni odbor federacije jo bila isvoljens tudi miss Selma Borchardt, ki je zo-atopáis ameriško učiteljsko unijo. 2600 učiteljev je prisostvovs-lo sborovanju, ki so prišli v Ženevo is vaeh krajev sveta. Med sprejetimi reeoludjami je tudi resolodjs z# svetovni mir In druga se It reka proti propagandi v šolah. v Fremd ji. Havre, Francija. — Prejšnji mehiški predsednik Calles jo dospel v to mesto. Namerava Ki v kak sdravstveni resort In ko o-kreva, bo pričel študirati trans-portodjake alaterna v Evropi. Precej časa namerava tudi po-evetiti kmetijstvu in splošnim gospodarskim in političnim raz« meram Evrope. PODPORNE JEDNOTE rrdnt*M la agre SSS7 t. Lewi Lavada ia Ava Offiae ef PeMicatlaat ISIV leg* Law uda I« «Ara. Reckwall 4H4 Chicago, petek, 16. avgusta (August 16), 192». > list, Aot ef Ost. 1, ltlf, »rtkerlaed aa Jeae II. 11 Ig. Bubacrlptioa 9S.00 Yaarhf STBVw—NUMBER 192 KDO NASLEDI V. L. DEMERJA V IMASHHMTOSB? vstvo Izgu-Morja Ber- Waahington. — (F. P.) — Kdo bo nasledil BergeQa v kongresu je postalo vallo vprašanje, odkar je amrt prekrižala \fcako možnost njegove povrnitve v Washington. Z Meyer Londonom, ki je podlfltel enakim po-sledicám kot Borger, sta alternativno interpretirala v kongre au moderno ekonomsko in indu-atrialno misel napol rasvitim republikancem in f demokratom. Ni ga mota na republikanski ali demokrataki strani v nižji zbornici kongreaa% ki ima znanje, simpatije to delavskega rasreda in smioel'sa praktično dosego v tisti metfi kot pokojni veteran is Mllwaakeeja. Organizirano delavstva nima sedaj nobenega inteligentnega sogovornika v kongresu, nobenega moža, čigar prva 'misel bi bila nekompromisni napredek indu- strialne, ekoi moči ameriškega Kdo bo predi njem kongresu rostno pokojnino njo? Kdo bo t in s veliko nlh narodov k osi selnostno in ter o ženskim in v industrijah? K sa trpljenje hodnji veliki sta njevito apeliral drastično ukin, prepovedi, vnemo stav] in politično ivstva. v prlhod-;o sa ataše boril sa ill v detajlih [Jskušnjs rasna brespo-:o podporo ;roškem delu se bo brigal irjev v pri-Kdo bo og-¿cbornico sa aodnljsklh irimi ječi a- mKSs civilne svpbodlčine državljanov in si potegoval sa persekutirane žrtve kot «o Tom Mooney in zahteval osvoboditev političnih jetnikov ln vspoatavitev njih državljanakih pravic, katere so jim bile odvzete? V nižji zbornici kongresa ni nikogar, ki bi se brigal dovolj In ki ima informacije, »Inteligentnost ln dovolj eneigtjc sa to do* ■■■ Potrebno js torej, da najdemo osejto, ki bi nasledila Bergerja v kongresu. Njegovega naslednika mora najti le Milwaukee all New York, ker to sta edini mesti, kjer Je ukoreninjen radi kaftzem. V nobenem drugem meetu, kjer je organislrano do-lovstvo močnejše usidrano, ni politična organizacija v rokah ljudi, katerih mišljenje bi bilo osredotočeno na delovsks bojs. Kadar pride tak mol v kongres, bo našel solldns tla so delavsko agitacijo v zvezni zbornici, ki sta jo položila London In Bor ger; tla, ki se jih izogibajo vsi takozvani progresivei, ki so bili Izvoljeni ns listi starih kapitalističnih strank Wiaconslnaka skupina, ki jo sledila pokojnemu La Follettu v kampanji leta 1024, se je povr nils v republikansko atranko. Ta skupina ne spregovori besedice s ozirom na javno laetnlštvo zvezne Injunkcijsko sodnike In tudi ne glede prsvic delavstva. Med demokrati se nahaja edino kongreenik Huddleeton If Als-bsme. čigar Ilberslisom pa trpi radi njegovega verskega In rsa-nega mišljenja. Od to sbornlč/te atmosfere sta bila Berger In London sa pol .stoletja naprej Dokler tofiet ne pride v kon gree moderno m i slo! bdrse. bo ostalo orgnnislrsno delavetvo in val radikalnejši elementi brez vaakega lasjopotva v nlšjl zbor niči. Njih sabteve bodo dobile le toliko podpore od štreni po-asmotnih kongresnlkov starih strank, kolikor bo to aa njo vor no in koristno In brez mili-tantnega boritelja v sbomld. ki je prelet s modernimi socialnimi nasori, to pomeni, de bo modoma socialna m lasi našla naj vsi jo opor Id Jo v kongresu, Hu- Veditoljl otavkarjov odklanjajo odfovoraoot Isgredl v New Orleanau ao pri* IN valed alrevoati policije. New Orleono, La. — Odborniki unije stavkujočih ceatnoleles-niških nameščenoev so 14. t. m. poeetili mestno hišo in izjavili pred komisarji v mestnem svetu, ds oni niso odgovorni sa is-grede v mestni hiši prejšnji dati, ko so bili štirje mestni očetje oeuvani v metešu. Ako je kdo odgovoren, Je policija, ki je sirovo postopala s deputacijo unije. Voditelji so isrekll obžalovanje nad dogodki in željo, da ae konflikt Izravna mirno. Tepeni komisarji so odgovorili voditeljem atavke, da flh bolj boli arce kot pa prerahljane koatl, ker je prišlo do tega. OvaamamA Maaalaaa y rimo v i noinin- karska" politika Vrgel Je bembo svoje "nestrankarske" strankarske politike| pravi, da Je delavstvo s nj¿ le Waahlngton. — (F. P.) Willlam Green, predaednlk A-merlške delavske federadje, je zopet videl potrebo, da je spisal dolgo poslanico ameriškim delavcem, v kateri prepeva slavo "nestrankarske" politične skeijs svoje organizacije. "Praktično ves naš politični uspeh isvlra Is naše nestran korake politične akcije," pravi Green. "In kadar si zapomnimo, da js 186 ČlanoV kongresa (is-msd 486) stoprocontno naklonjenih delavstvu, v senatu pa 80 (Izmed 96), tedaj bo vsak pri-znal, da je naša politična takti-ko.Mg gfaktivna. Poleg teh je natorjev, k[ so "exoeedingly falr" (jako ^onjenl) delav stvu," (Večina kongresa Je torej na strsnl federacije. Bunk!) V isti poslanid pa Green prN snrfva, da blufa samaga sebe in amsriško delavstvo. "Na vaškem unljsksm sborovanju," nadaljuje priprqstl Green, "delavstvo obsoja vlado injtmkcij Uspeh sodnikov, da parmlisirijo normalne unljska aktivnosti In njih boj proti delavstvu, Jih js pognsl tako daleč, da sedaj o-grožajo tudi svobodo tiskt." Sebe In svoje učence pa tolsži s sledečo cvetko: "Ne glede na to, da še nlamo dosegli pravice prsd sodniki, lahko kljub temu gledamo na pretekloet s največjim sadovoljstvom." Ako bi Gresnov n^iselni aparat deloval iHcoliko bolj logično in ako bi on ne bil toliko strankarski in sasidan v zidov-Js trs4JclJs, hI nikdar ne noplsal taks obrambe sa svoio politično taktiko. Rajši bi direktno orli znal, da Je politična flloooflja ADF Istovetp* s filozofijo vgU| blzniss ln Ha radi U Identitete federacija podpira republikansko In demokroteko etrenko. Ds Je on videl potrebo Izdati U politični hakum ameriškemu delavstvu, Je vzrok vedno voč|a nezadovoljnost msd tredeunloni stl z "nestrankarsko" taktiko federacije. Ta nezadovoljnost ae Je še posebno pokosola po'z ms-gl angleškega delevstvo. Ameriški kopitallotl sapnatili Rusijo, Moskvs, 16, avg,'— Skupin» ameriških milijonarjev In žur-naiistov, ki se je meeee dni vozarila po Rusiji, as Je vleraj odpel jsls nazaj v Berlin. Prvotno Je bilo v skupini 96 oseb, toda mnogi so ss že prej razšli In /mM nja grupa šteje še 84 posel nI kov. Američani so odvfckJi s eeboj težke zaboje suvonlrjev msd temi tuki nekaj redkih u metnln. za katere so plačali vi šoke vsote. O sovjetekl po»' ■ • bi Imajo najlepšo pohvalo. monftorna zakonodaja bo trpe la; In delavska posUvodaJa. taka, ki Jo vredna Imena, bo stala ns mostu. PRASKE IA HAII2UISKI MEJI SE MN02E S pogajanji ni nič In poročila s obeh strani povečavajo ao-vralnoatl. Teklo, 16, avg. — Spor med Kitajsko ln sovjeti radi vzhodne železnice v Mandžuriji, katero so zasegli Kitajci, postsjs vedno bolj napet ln nevaren. Meeec dni je preteklo, odkar Je Rusija poslala ultimat In pretrgala diplomatake stike s Kitajsko, toda v tem času ni bilo storjenega nobenega konkretnega koraka sa ublalenje spora. Danes spst poročajo o spopadih med sovjetskimi in kitajski-mi četami v okolici Mandlulija na maji Mandžurije. Vest se glasi, da so nisks strele atre-ljale čes mejo ln kitajske strals so odgovorilo s strsll. Dalje poročajo is Hsrbina, da so tri so-vjeteke topničsrke priplule na kitajsko stran reke Amur In Is-krcale vojaštvo v treh kltajkkih vaseh. Vsi poakuai organiziranja konferenoe in pogajanj so padli v vodo« • Japonski viri javljajo, • pa racij. Medtem poročajo privatno, da ao delegatje Francije, Belgije, Italije In Japonske obupali, da bodo modš pridobiti Anglijo sa Yctungov nwrt. Angleški delegat Snowdtn Je neizprosen. Njo-gova zahteva je, da mora Anglija dobivati 48 milijonov mark več na leto kot JI pa obeta Youn-gov načrt. To vsoto bodo sdaj morali Istisnltl is svojih delelev. Včesaj ao na privatnem sestanku spravili akupaj 17 milijonov mark, kar Je seveda premalo. Do sobots bodo skulall prl-trgatl temu In onemu, kar le manjka. Kakor Isgleda, bodo odščipnill od Itak le majhnih deleftev malih sovernikov: Poljske. Cehoelovaklje, Jugoslavije In RumunUti da se nabere vsota, ki jo sohteva Anglija. ZaMovafo odotop sodnika Preiskovslni odbor priporoča wisconslnskl legislaturi. da M-hteva njegovo reatgnacljo. u8ovjol$ka zonlja" oo jo IzgaMlaT Meekovsko letelo, ki Je poletele preti Ameriki, Ima 60 nr sa-mode v Cltl. Moskva, 16. avg. — Tu je zavladala velika skrb glede monoplane "Sovjetske zemlje", ki Je s štirllm sovjetskimi letalci na poletu is Moskve v New York. Vsi kaše, da se Je letalo Izgu-bilo nekje v Sibiriji med Kro-anojarskom In Člto. Prihodnja postaja Je imele biti v Cltl. toda tam še čakajo letalce 60 ur In le jih ni od n ilkoder. Grefcefcopl fctofcopai! ubitega so-droga. New York. — Newyorlkl grobarji so spremili k večnemu pa čitku svojega ubitega sodrugn in brata, Stanley Zsaadsdnaekega. ki je bil uetreljen po sksbekem delovodju. Po Incidentu na Cal* vary pokopališču Je takoj po-sUlç delo 66 stavkolomcev. Stav-kar j I so nosnsnlll, da se ne bodo ozirali na odlok policijo, potom katerega js plketiranje prepovedano. Wln. - (F. P.) — Bodočnost sa distriktnsga sodnika B. b. Beldena nI preveč optimistična. Ako bosta wlseonsin-ska Isgiglatura in državni laplt-nl odbor Isvedla priporočilo pre-lakovalnega odbora, bo to vaornl Hi njegov dobrotnik In tovarnar Z. G, ilmmona. Odbor priporoča legislaturi, da sodniks prisili ns reslgnad-jo Is slulbe, In drlavnemu Is-pitnsmu odboru (bar enamlne-ers), da mu odvsame Jurlstlčno pravico. Sodnik Beldan je pokll-oni peklo Ji sebi, ko je mislil atteti stavko pletenlnarjev potom sodnljsklh persekudj. In ker stavkarji niso bili "dum-bells," so obrnili kopjs proti sodniku. Pred leglslaturo so pri-tfrsll njegovo sgndnvlno korup-clje, katero Je podrobneje prels-ksl tudi posebni odbor, ki ga Je ibornlca v ta namen Isvollla. Poseči predaleč nI nikdar dobro; In eodnlk al to Izrek sedaj najbrže tudi sopomni. V Bostonu al dvoraao va aaaatlaasl «LaJ al IpilllHISl Inel Odbor ga bo aranllral aa Boston, Maas. — Sacco-Van-settljev spominski odbor ni mogel dobiti v vsem Bostonu dvorane ss spominski shod ob obletnici umora Sooča In Vanset-tlja. Privatnih In eerkvenlh dvoran Je v meetu na stotine ali sa ta shod nI odbor mogel dobiti nobene. Edina dvorana, katero ae Je odboru prvotno posrečil dobiti, je Scenic Auditorlum, ki jo Je pa med tem časom poškodoval ogenj. Odbor bo preeglll sporni neki ehod v meato New York, kjer se bo vrlll dne 28. avgusta. Dns 26. avgusta bo pO odbor sranllral ehod na Boston Commonau (no prostem) ne glede, ako dobi ali ne dovoljenje od polletje. à I* Okle kp profil 'Washington. — Baltimore In Ohio železniško dr užba Jo v pr-vi polovici tega leta naredila 10 milijonov 206 tisoč dolarjev «i. etega profita. Konssrvativna o-cenitev se celo leto Je, da bodo delničarji te družbe "saaluM!" nad 12 tisoč dolarjev na vsako delnico. /r 8 jotovaaja. Bridgeport, O,—Pred krotkim •em obiskal nanelbiai Power Point in Bast Palestine, O., ko sem bil na agitaciji za Prole-tarča. V Power Pointu se nahaja majhne Itevilo rojakov, vendar so ti aktivni in» sedaj se pripravljajo, 4* ggrade lastni dom. Vsi ao ¿lani 8NPJ in dpleje složno za i kupen napredek. V okolici je tttdi neka* naših farmarjev. Jakob Bregant je dogradil velik kdiošnjak in se bo pričel baviti s kokošjerejo. Predsednik društva SNPJ je trgovec Matt Tušek, ki jo: zelo dobru duša. Is Power Pointa sem odšel na EaSt Palestine. Tja me je )MJal uljuden mladenič Jakob Kobal v Ch. Bogatajevem avtomobilu. Bast Palestine je žt 40 let stara »lovenska naselbina in je bila pred leti zelo cvetoma. Sedaj je vss mrtvo. Dve veliki tovarni za kavčuk ao zaprti Že več let in stojita zapuščeni, ker ao pobrali iz njih vae stroje in drugo opremo. Premogorov je tudi izčrpan in je zaprt že dolgo časa. V mestu je par malih tovarsn, kjer isdelujejo rasne produkte,\t porcelana. Drugih industrij ni. Mnog» naših ljudi ss je v zad-njihrietih izselilo, drugI, ki so še ostali, pa hodijo na dalo na rasne strani. Le mald jih dela v mestu. Če se ne motim, imajo tam tri društva, priMka pa je tudi sa ustanovitev angleško poslu-jočega društva. Svetoval bi br. Brelihu, Omejcu in Ietenlču, da ae potrudijo ia ga organizirajo. Br. Frank Omejc Je zelo dober ss orgsnizatorično delo, ravno taki njegova soproga. Sprva bi bilimorda to nekoliko težko dalo, toda kadar se bi mladina pri vadtfa, bi prskosils Že stara dru-štta. Jakob Istenič Je pred kratkim prišel iz store domovine, kjer se Je nekaj časa mudil na obisku Doma Jo is Gornjega Logatca Povedal mi Je mnogo zanimlvjh utvari. Pokazal ml Je sliko So-kolakaga doma v Logatcu. Ker so tam slabe razmere In imajo dosti dolga, so gs prosili, da se obrne na rojake-Logatčane za prltosvke sa njihov koristni in kulturril zavod. Dobil Je od ob-laatl tozadevno pooblastilo ln je vso stvar podrobno opisal in o-glašal v Prosveti. Pri tem delu Je potrošil precej svojega denarja, aH odmev je bil slab. Zavoda se je spomnila samo neka Logat-čanka ln prispevala za to koristno stvar. Rojaki Logatčanl, priskočite na pomoč in prispevajte za kulturni zavod. Darove lahko pošiljate na Jakob Istenlča, 486 E. Martin st., Eaat Palestine, O., kl bo gledal na to, da pride vsak dar na pristojno meato. Rojakom v obeh naselinah, kl ao mi šil na roko v kateremkoli osiru, se lepo sahvalim. Apeliram, da ostanete ša nadalje aktivni za 8NPJ tor za Proaveto ln Proletarca, kl ata naša edina lista v Združenih državah, kl v resnici zastopata delavske into- r. t- ■JHIM HUMH. •Ji Kritika m bat M« M v «ti «M* vi >« I • t«iaúB in ßnrlm i mm ftH* ia mmn MU »ifi« ánUrm» tt^Ukß. Kritik m mm Pta.ll »Umrn^lm M k'UU (4Ü as (NMltrN»«* » toi k.W«M '.3MU- Se o društvu št. 121. y Detroit, Mic|. — Spet sam se namenil, da nipišera par besed z ozirom na piieplre pri društvu 121, ki jih nottateri netijo brez vsake pfttrttbe. Na prošli izredni seji našega društva je br. Latin kritiziral izlotni urad SN?J, češ, da je tp delo buržoazno in da U odbor vodi izletnike samo po lepih promenadah in meotih, tja, kjer delavci delajo pa na. Kritiziran Ja bil br. U Junko, da j« hotel uvesti pri jednotl deperta-cijo. (Skoda, da jednota ni tega sprejela, ker pri društvu lil bi bilo Jako potrebno.) Br. Latin je hotel naša delegata v Jako slabo luč postaviti, ko Jo dojni, da je delegacija s velikim smehom in hrupom Juri« ustavila a njegovim predlogom. Br. Latin je4mel popolno svobodo in demokkadjo in je govorit kolikor dolgo je hotel, šele potem je bilo sprejeto, da vsak govori le 16 minut. Br. 8polyar je povedal, kdo so bili v progresivnem bloku iti kdo V socialističnem. Predočll nam Jo "delo" progreslvcev in delo ostale delegacije. Povdarjal Je tudi, da mu društvo ni dalo nikakih navodil, ampak da je delal za ko-risti Jednote. Govoril Jo br. Jun-ko in pojasnil, da stvar ni tako slaba in črna, kakor bi jo rad br. Latin prikazal in da J« kon-vendja zaklj učena, zato da Jo nepotrebno o tam govoriti. Nato je dobil besedo br. Semrov. Se nI govoril 15 ustavili, drugi, Poidrav vsam zavednim de» lavčem in Članom SMPJI ii Jooeph Rnoy. Smrtna BHzabeth, N. J» — Poročati moram žalostno novico, da Ja u-mrla 7 let stara Marka v družin* Franka In Roao Bombach. Bila je članica mladinskega od* delka in je bil to prvi smrtni slučaj pri našem društvu št. 540, Društvo ji Je poklonilo lep Venec v sadnji poedrav. Pogrebe ae je udeležilo več Slovencev is Manavilla la HHleida. Starši, sestre In brat so ss teško poelo-vlll od pokoj ae, kl je bila najmlajša v družini. Pogreba se je udelošlta tddl šolska mladln*, ki je noella vence s napisi. Sorodnlkp prizadete družin« se moram sahvalitl sa vožnjo v avtomobilu na postajo Bond Brook. Prevozili smo daljavo 40 milj po lepih pokrajinah, obda nlh s sadnim drevjem. Človek se počuti zunaj vse drugače kot pa v velikih mestih. Hvala tudi mra. tn mr. Prancetlehu aa poatrešbo. Omeniti moram, da se v kratkem času povrne is starega kraja br. A* Sprogar s soprogo. On Jo poslal že več dopisov is naše naealMna la od drugod v Pro-sveto. Odkar j« on odšel od tu. «o dopisi Is KHzabethe redki, ker ae drugI ne zanimajo za pisanje dopisov. — Glede delovnih rai- mlnut, ko so gs ne predsednik Govoril j* tudi br. Jane in spregovoril le deset besed o bratstvu, pa je nastal hrup in nemir v dvorani, da je bil prei-sednik prisiljen zborovanje zaključiti. Br. Latin trdi neresnico, ko pravi, da smo žbežall iz dvorane. Resnica pa je, da so on! provo-cirall rabuko. Tudi nI res, da smo bili mi mnenja, da se vi bojite iti na sejo. Mi smo le hoteli izvedeti^ kdo in kakžni ljudje so bili v njihovem bloku na kon venci j i. Vs*ka beseda od njihove strani je bila spregovorjena v zaničevalnem tonu. Br. Latin je napadel gl. odbor s tem, ko je dejal, da je potom Spolyarje-vega predloga preprečil dokazati korupcijo. Ako je br. Latin prepričan, da je bila in je še korupcija v gl. uradu jednote, na dan z dokazil Ako jih nima. tedaj se br. Lati na smatra sa navadnega lažnjivca ln obrekljivem Blok SNPJ hoče ln sa hteva, če Je kje kakšna korupd ja v Jednotl, da se jo takoj pro- Erečl Ur odprafvl. Povejte, kje Je »J nepoštenosti v Jednotinem poslovanju. Članstvo želi isVe-deti. Br. Latin ima to lepo navado, da savlačuje seje s govornicami, da večina članstva odide domov, ko je 1. ura popoldne, potem, ko ve, da Ima svojo večino v dvorani, pa privleče is Ždt>a kakšno resolucijo aH proteit, njemu ia njegovim pajdašem v korist, ki jih tudi seveda sproj meja Tako ea Ja še zgodilo na več sejah, tako je bilo na aprilski seji. Njegovo poetopanje Je tudi dokasalo, da je proti našemu Domu, nI bil pa proti zldgvl oarkve. V reenlcl Je on lep delav ekl zagovornik in naprednjak prve vrata. Anton teta, član društva ltl. Letalstvo, ki so o njem in njegovi razvojhi možnosti še pred dobrimi 20. leti zmajevaU s rameni, » napreduje poaihmal tako skokoma, da sodobno človeštvo, ki ima opravka a seboj na vse strani, Jedva sledi njegovim zmagam. Ne mislimo re-. kordov, ampak reformistične izume, ki «e tižejo po eni strani tehgike po drugi pa gospodarstva, KajtJ letalstvo je že doseglo stopnjo, kjer se začne razmišljanje o njegovi koristnosti in rentabilnosti. \% Alterthelma ob švicarski strStki Bodenskega jeezra pri« baja novica o novem tip» letala, ki bo po vssj priliki izpolnilo vrsal, zevajočo med aeroplauom in zrakoplovom. Vmesno stopnjo je iznašel genijalni konstruktor dr. Klavdij Dornier, ki Je Ae pred dvejna letoma z^divll avet z izumom štirimotornega letala "SuperWall", razvijajočega 192ÍD konjskih sil in razpola-gajočega s prostorom za 60 ljudi. Poskusni poleti tega "Su-perwala" so a* sijajno obnesli. Letalo Je že takoj v prvih tednih doseglo dvanajst svetovnih rekordov. Ta uspeh je graditelja tako o-srčil, da je jel razmišljati o no vih nalogah in problemih letni ske stroke. Sel je na delo da bi rešil problem, ki zeva med akcijskim radijem in koristno težo. nv ^ • Poglavitno «ačelo: varnost! Kaj je danes vzrok največ n* srečam v zraku? Piloti so preobloženi z deteta in odgovornostjo. Ne le, da morajo voditi letalo, ampak morajo tudi nadso-rovatl toliko instrumentov, da pozornost popolnoma izčrRa njih živce, povrhu pa morajo vržiti že navigacijsko službo. Pri vsem tem se ¿esto primeri, da niso zaščiteni niti proti najeletnen-tarnejšim vremenskim nezgodam. To pomeni torej prvič napor vseh človeških moči, drugič pa vztrajno napetost strojev, Hi delti jejo s veo razpoložljivo si-1b> O kakžni strežbi ali popra- nudi konstrukcija novega Vela. Strežba strojev bo po-_4>oJnoma omogočena, dočim je bilo baš to pri večini dosedanjih etal neizvedljivo. Med vožnjo bodo lahka vršila popravila, in sicer ne aamo na mestu, ampak tudi v posebnih rezervnih delavnicah, ki bodo nalašč v U namen na razpolago. Prepuščanje cevi bodo lahko strokovnjaki takoj odstranili, >ker bodo imeli do napeljave dostop. S tem se ne zmanjša samo opasnost pokvarjenja strojev, marveč tudi opasnost oghja. Praktična je 16. avgusta. nič poeebnagf poročati, ker ae ni v |em osiru veliko spremenilo v prošllh potih letih, odkar sem v tem mostu. Članica društva «t. I40l Proslava 25 Istnšse SNPJ. Windsor, OnU Canada. — Rojakom v okolki «laananjama da društvo št 5SS SNPJ priredi proalavo 26 letalce SNPJ dne 26. avgusta. Govornik aa ala*-Ju bo br. Vincent Calakar. predsednik Jednote. — Poročevalec. vitfh v zraku vobče nI govora. Dovodne cevi za bencin in olje, ki so tako važhe sa krmarenje, ao le deloma dostopne. Na stotine nesreč se primeri zaradi prepuščanja cevi ali pa ker se zlomijo dovodna pota sa gorivo. Posledice zasilnih pristankov pa so vselej težje nesreče. Cfc bi bite dovodne cevi dostopne, bi ae pilot zasilnemu pristanku lahko izognil. Ogenj pa je najžalost ne j še poglavje v zgodovini letalstva. Po večini se vname na ta način, da kaplja ali ee izlive bencin iS počenih ali drugače pokvarjenih reservoarjev na raz grete stroje. TI nedostatki današnjega letalstva se morajo čim prej odpraviti, da bodo imeli ljudje več zaupanja v letalo kot prometno sredstvo. To Je bila tudi oenov-na misel dr. Porniera, kl se je lotil konstrukcijske naloge "Do. X'T Posrečilo se mu je rešiti problem tako, kakor je Želel. Pilota, kl boeta aa "Do. X" pri krmilu, boeta imela paziti ssmo na dvojno krmilo in na letanje. Funkcije pilota, inženjerja, na-gatorja in poveljnika bodo deljene. Tehnični del bo nadzoroval in-ženjer, ki mu bodo v pomoč mehaniki. Vrhovno vodetvo bo v rokah poveljnika in prvugp častnika. Po njunem preudarka se bo določala smer in poaadfaa v vsem podrejena njima. Na ta način ne bo nihče preobremenjen — vsak bo skrbel samo aa svojo dolžnost. Stroji Povečani varnosti pa bodo služile Še druge okolnoati; n. pr. prebitek delovne smošnoati, ki ae JI pri novem veMetalu odpira široko polje udejstvovanja. Doslej ae je skoro praviloma dogajale, 4p Je iSločitev delovanja enega samega motorja pri majhnem letalu Izzvala vsaj neugodne, Če le ne katastrofalne posledice. Celo pri večjih letalih Je takšen pripetljaj močno ohromil načrte pilotov. Pri "Do. X" pa bo pomenilo isranžiranje enegs izmed 11 motorjev samo 8% «nižanje delovanja v vsakem o-slru. Ta rasfttka pa aa da izenačiti a avišaatiu obratovanjem o-atalih strojev, katerim bodo po najrlšje delov- bo izključen in bila tudi zamisel konstruktorja, da zaloge goriva niso nameščene v njih nepoSUedni bHžini. t * Troje iadetropij. "1 Konstrukciji letala predvideva še druge posebnosti. Posadka bo popolnoma ločena od potnikov, ki Je torej ne bpdo mogli nadlegovati in ovirati pri delu. Vaak m$* bo na svojem mestu. Trup Veleletala se deli v tri nadstropja (krove). V spodnjem delu bo prostor za gorivo in tovore ter skladišča, za razervne dele strojev in rešilne priprave. Drugi ali srednji (tudi glavni) krov bo dolg 20 metrov t*r bo namenjen potnikom. Tam bodo potniki podnevi in ponoči, zakaj v tem krovu bodo kabine, saloni in jedilnica. Prostori v tem delu se bodo lahko poljubno uredili, kakor bodo pač najbolj odgovarjali svoji svrhi. Za posadko bo prostor v tretjem nadstropju aH na najvišjem krovu. Tam bo tudi naj boljši ifžgled In tu bo prostor za poveljnika. Krmarenje veleletala se bo opravljalo z roko, brez poaebnib pomožnih strojev, kakor je bilo doslej. Predvidene so posebne naprave za teenače-nje ravnotežja in sltenlh pojavov, takoj za piloti bo prostor za navigatorje. ■ V pretikalni kabini se bo vr-lllo nadzorovanje strojev, ki jih Je po. šteVilu dvanajst. Poaeb-na Dlošča bo kazala vse potrebno: pritisk in temperaturo. Potem bo že prostor aa radio-po-stajo, ki bo v neposredni zvezi z navigacijskim oddelkom, poleg njega pa bo še kabina za mehanike, ki bodo v njej opravljal vse potrebne reparature. Trup letala meri v dolžino 40.05 m, razpetost kril pa še 6 m več. Nooilna ploskev obsega 490 četvornih metrov. Vse te okolnosti dovoljujejo veleletalu nenavadno brzino 240 km na u-rd. Prenese pa poleg 100 ljud s tovori (vsaka oseba s prtljago vred sme tehtati do 100 kg) še goriva za šest dp osem ur poleta. S tolikim številom potnikov in tolikim tovorom bodo proge do 1000 km za "Do. X" lahka stvar. Tata strojev v tretjem nadstropju letala se bo izenačila težo v skladiščih v spodnjem krovu. Ako bo letalo vzelo s se- stro Ja ne bo I— ^ m . t »- * ■ ' letaio moralo pnatau. reiksksr velja prišteti ša druge poalt^rne vrednosti, ki Človeka hipnotizirati se pnivi, spraviti n v tako stanje, da prevlada nad njegovim tel«, som nezavestnost in da je podvržen nadzorstvu hipnotizerja. Zgled, kaj je hipnoza, nam dajejo ljudje, ki v spanju govore m hodijo okolu. j»ri njih nezavestnost gospoduje nad telesotn Ko ae zbude, se ne spominjajo, kaj so v spanju de. lali. V nekaterih slučajih moremo takega "me sečnega" ogovoriti in nam bo tudi odgovoril Moremo mu veleti, da naj izvrši to in ono in bo storil. Tak človek je v prav takem hipnotu nem stanju ksfcor tisti, ki ga je uspaval kak spreten hipnotizar. Hipnotično stanje ne nastopi naenkrat marveč se razvija od stopnje do stopnje nimivo je opazovati, kako hipnotizer polagomi dobiva oblast nad hipnotiziranjem. Le ta sedi udobno v naslonjaču in hipnotizer začn« s tem da poizkusni osebi sugerirá ali nekako podtakne zaspanost. Reče ji, da ne more Več odpreti oti in dejansko tega ne more več, dasi je Že pri pol. ni zavesti. Nato nadvlada hipnotizer tudi večje skupine mišic; poizkusna oseba, dasi še prj u-vesti, ne more več upogniti roke ali jo položiti I na naslonjač, ako jo Je bila dvignila ali stegnili Sedaj nastopi stanje, v katerem more hipnoti-ser pri poizkusni osebi doseči "avtomatično" gi. banje, dasi je tudi sedaj še pri zavesti. Šele v nasledniem stadiju začenja izginjati zavest. Treba je pa povdariti, da Je sprejemljiv za pajtežjo stopnjo hipnoze — sommambulizem -samo približno peti del vseh ljudi na zemlji; pri ostalih Štirih petinah pa je mogoče doseči le eno izmed preje opisanih stopenj. Najbolj značilna posebnost hipnoze je menda velika spréjemljivost za tuje vplive. Hip. notiziranec je nagnjen k temu, da vse verjame, kar mu rečemo. Ce n. pr. rečem sommambulu, ki ni v zavestnem stanju in se navidez nahaja v enakem položaju kakor mesečni — da je nt mizi strupena kača, se bQ v strahu odmaknil. Qe mu dam koe mila In mu pravim, da je koUč, ga bo z največjim tekom pojedel. Ce mu rečem, da mu je roka trda kakor kos lesa, potem ga morem zbadatl v roko s šivanko, ne da bi ga bolelo. Vsakega izmed peterih čutov je mogofe v hipnozi prevariti. Raport je drug zanimiv pojav hipnotizma. Tako se pokori oseba, ki eeip jo jaz uspaval, asmo mojemu glasu. Kdo drug more še tako kri-čati nad njo — ne sliši ga. Najzanimivejšo pa ao morda sugestije, ki jih poizkusna oseba izvede še v prebujenem stanju. Hipnotizirancu n. pr. lahko rečem: "Jutri popoldne ob petih Yam bo desna roka nenadoma ohromela." Ko se bo prebudil se ne bo ničesar spominjll, toda naj naslednji dan ob določeni uri dela karkoli — roka mu bo odpove-dala. Spominjam se nekega poizkusa — piše G. H. E as t brook, docent za psihologijo na univerzi Colgate v Združenih državah — ki sem ga napravil z nekim poklicnim tovarišem, ki je isto-tako psiholog. V hipnozi sem mu velel, naj, čim se zbudi, vzame z okenske police igralne karte, potegne iz njih pikov as in mi ga prinese. K' se je profesor prebudil, je takoj odšel proti oknu, na katerem so ležale karte. Nenadoms pt mu je šinila misel, da bi utegnilo biti to, kar namerava storiti pohipnotična sugestija. (Dalj« prihodnjič.) boj goriva za 1000 km vožnje (maksimalni radij), bo znašala njegova kapaciteta koristne teže pet ton (5000 kg); za manj Že razdalje pa, kjer ne bo potrebovalo toliko goriva, se bo koristna teža povečala do 11 ton že iz tega je jasno razvidno, da je "Do. X" vmesna stopnja med letalom in zrakoplovom, n. pr Zeppelinovega tipa ter ima vsekakor značaj veleletala. Sedaj se grade tri vrste novega tipa. Prvega je naročila nemška Lufthansa za proti mod Severnim in Vzhodnim mor-jem, druga dva pa italijanska vlada-na promet med Italijo in njenimi kolonijami v Afriki. Četrto veleletalo pa bo po sedanjih dispozi jsh namenjeno rednemu zračnemu prometu med Evropo in Južno Ameriko. Za konstrukcijo dr. Dorniera se zanima vos svet. Vsi tehnični zavodi pošiljajo v Attern-henl svoje Izvedence, vsi svetovni listi avoje koreepondente. Podoba Je, da bo prvi polet "Da X", ki ga napovedujejo v nekaj tednih, tehnična In geepodarska senzacija, kakršne še dolgo nismo doživeli. ("2. in 8.") ' MAMILA Od nekdaj se jo človeštvo posluževslo rav nifr mamil, da al prežene "skrbi, žalost, tugo morečo," da išče in najde pozabljanja za neprijetnosti življenja. \ Alkohol je glavno sred- Cikašld Ukrajinci poUtavffl ljudski dom. Chicago. — Zadnjo aoboto ao čikaški Ukrajinci slavili otvoritev svojega ljudskega doma, ki so ga agradill na 2455 W7Chicago Ava Pod op je je stalo 160 tisoč dolarjev in ima poleg več malih dvoran in deškega doma tudi večjo dvorano s tisoč sedeži. Na proslavo so prišle deputa cije Ukrajincev is raznih krajev Amerika. Dom Je last 14 organizacij In tisoč posameznih del ničarjov. stvo v ta namen, ftju vseh vrst, in premoženja se vsako U O škodi, katero po^ - na duši in telesu, ae je rilo, da tega danes go, manj razširjeno, a še Je morfij, ki tudi slabi vzroča umobolnost sti v Orijenta, a tudi v evi mestih) kadilci opija in za^ Opozoriti pa moramo na n< po vojni razširja po obliki koka Ustja se upor njuhanje. Kakor vsakemu temu človek hitro privadi, kej čajo hude "mačke", katere s* zopet prežene * vnovičnim zavživanjem, so tem nevarnejU-Akutno zastrupljanje s kokainom povzroča poleg razburjenja, grozavosti, utripanja sres -krče, a tudi omotice in kolspee; ,— končno P» razne duševne motnje. Zloraba koksins je * nevarnejša od morfija ln pogubnejše od smo-hola. Značaj pomehkuti in odvajsnje Je*'* toiavna Večkrat Je kokainizetn zdniten » morfinizmom (pri katerem so ga »včasih V**» ljali kot protistrup — ne pomislfrši, ^ njajo hudiča z belcebubom) in z alkobolirmoia, kombinacije so seveda fto tem pogubno i v vinu, pivu sli H* evote narodneft zapravlja v te svrhe. alkohol poleg tegs le toliko pisalo in *ovo-ponavljati. — Dru-nevamo sredstvo , in doetikrat po-namen imajo (zl* in ameriških vatel j i rašiia. -mamilo, ki f to je kokain v Ija (zmleto) * Jhi, se tudi mamila povzro- AFOR1ZM1 O UM1TN 0811 Ob smrti Rodiaa sem križem njega, kateri mi me s čudom lepota kl veže človeka a večnostjo . duha. ta« Kdor razvije v sebi naravno, brea vpliva cei—. — človeških dotžnoeti. proglašene rsortfcc rta nejo vprašanja, ia Je prost v razgleda v«**1 ne natura katere najvišja lepote Je — Bog •" Iz Haaga je prišla dobra veet. Pod pritiskom angleške delavske vlade so se zavezniki končno podali, da izpraznijo Porenje. To je dober začetek reševanja povojnih problemov. Vojaška okupacija nemškega Porenja, ki traja že deset let, je poleg kreiranja narodnostnih manjšin v ugrabljenih dešelkh in poleg oderuške odškodnine največja povojna sfkmota. Ce Je kak problem izvirajoč is vojne, kl bi moral biti že davno rešen, je ta. Angleški delavski stranki gre sasluga, da se zdaj ta sramota izbriše z lica povojne Evrope. Ako bi ne bila delavska vlada Anglije do-segla nič drugega v mednarodni politiki kot samo ta bi bila dobro odslužila svojo zmago In poverenjs milijonov volilsav. Delavska stranka Je imela v volilnem programu točko, da morajo angležke čete že letoe zapustiti Porenje in da bo laboritska vlada skrbela sa čim prsjžnjo popolno osvoboditev pokrajine ob Reni. Doslej so na evropskih konferencah samo klepetali, delali pa nič; če so kaj sklenili, so že bolj zmežalt povojni gnoj, da je bolj smrdela Najbolj so ee odlikovsll Francozi. Francija Jo na nesrečo ža vas čas po vojni pod kontrolo na-duteftev in žovinlstičnlh grabežev, ki nastopajo kot Napoleoni. Ce bi bilo po njihovem, bi anektirali pol Nemčije in oetali polovici naložili plačevanje reparacij sa tisoč let. Ti na-duteži so naredili iz Francije najbolj milltari-«tično deželo na svatu — na konferencah pa Jokajo, da nimajo denarja. Kako al naj fran-cosko ljudstvo opomore, če pa zmečejo vse sa HacDonald Je sit praznih besed. Anglija je pod delavsko vlado pripravljena na p*-aitlvno delo, če ao drugi pripravljeni sodelovati. Prejžnja angleška torijska vlada je najrajši clncala s Francozi vred in pomagala pa-• riškim militarlstom pri njihovih roparskih pohodih. Tudi Mussollnilu Je dajala potuhd. Delavska vlada pa Je še pokazala, da ne pozna te politike. Mednarodnih rojiov mora biti konec, oziroma, dokler bo MacDonald na krmilti, ne bodo Angleži podpirali francoakih imperialističnih eekspad. Laboritska vlada, kl js človeška, najbrž ne bo brez napak. Napake pa vsekakor ne bodo tako velike, da bi odtehtale dobre pridobitve v notranji ln zunanji politiki. To ji pomore do popolne zmage ln absolutne veČine pri bodočih volitvah. Da bi le v tem času že francoski, nemžkl ln belgij|ki delavci dobili pretežno večino in vlado t Problemi, izvirajoči is vojne, bodo potem hitro ln pravilno rešeni. Dru-gače kot Jih rešujejo hinavski liberalci in sa-griseni nacionalisti, Id capljajo sa mednarodnimi bankirji. Kakor hitro aavladajo socialistični ddlavci v večini evropskih dežel, bodo tudi Združene evropske države kmalu dejstvo. Prej nikoli — ne tako kakor zahteva moderni čas. Nemški "Graf Zeppelín,, Je žel najprvo v Ameriko. Nemški novi aeroplan, ki bo nosil sto potnikov, je tudi namenjen v Ameriko. Sovjetski letalci tudi skužajo priti v Ameriko. Kadar hočejo evropaki moderni fUosofl kaj modregs povedati, pridejo v Ameriko. Znanstveniki in tehniki vseh evropskih dežel obiskujejo Ameriko. Največjim evropskim umetnikom je Amerika drugI dom. Tudi slovenski artlstl prihajajo v Ameriko. Zakaj T Ali Je tu središče modernega sveta? Kadar bo policija še iskala boljševike v Ameriki, naj navali na Cleveland. Tam Je eodnik, ki Je dal zapreti dva časnikarja zaradi tega. ker sta ga kritizirala. Prosvetno gibanje med ameriškimi Slo-venei Jo dvojaa Prvo Je slovensko in drug« •vseelovenako". , Kako Jo še na Danskem? Rojak, kl potuje v Kanade aamo sata da ae "pošteno napije**, Je podoben Ribničanu, ki Je šel aa Kras po rešotu. • Te dni ao poročali, da Je bil na vzhoda Amerike potres. Koga so nato zaprli v Bostona? Buaineea Je basineea. V Prvi narodni ban-/tli katedrali ev. Patricka I !. 14P*» U I "fqp'P.i f? PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO m LAamiVA Burvmofu nk jcdnora Mt k* ——— iz Jugoslavije U)Č1*VE ZAKONOV SE MNOŽE. -ji (MtmI -------- Ljubljana, 29. julija 1929. V drutfem nadstropju justične palače pred sobo št. 188 je vsak petek dopoldne zbrana prav pisana in zanimiva družba. Stoje poleg elegantnih gospodov in dam preprosti kmečki možje ,in. iene. Tu in tam ae drug drugega namreč moški in ženske, sr-po'gledajo, drugi zopet obračajo svojemu nekdanjemu drugu ali družici hrbet in povešajo oči. Vsak petek dopoldne so namreč v sobi Št. 183 uradne ure za zadeve glede ločitve zakona. V sobi se pač odigravajo socialno in družabno tragični prizori, pa tudi prizori polni komike in dramatičnosti. Kaj bi znala zoba št. 133 iz sodnih aktov vse povedati? Pač pretresljive dogodljaje iz razdrapanega rodbinskega življenja. Pred vojno so bili pri ljubljanskem deželnem in tudi drugih o-krožnih sodiščih Slovenije pač zelo redki procesi za ločdtev zakona od "skupne mize in postelje", kakor je to procesualni izraz. Po vojni so se začeli procesi od leta do leta množiti, ločitve so sedaj ie nekaj običajnega tudi med kmečkim ljudstvom, kar je bilo pred vojno nekaj grozne -ga in vnobovpijočega", Zadnja leta so dosegle ločitvene tožbe prav rekordno Število. Podajamo tu o ločitvenih tožbah nekaj statistike, ki je kolikor toliko zanimiva in značilna za naše zakonsko življenje. Nekaj čudnega jc, da se je pravdanje za ločitev zakona zelo razpaslo med starimi zakonci, ki so leta in leta mirno, zadovoljno in vztrajno prenašali pezo zakonskega jarma; a na stara leta jih je prijela neka jeza ter so se začeli pravdati za ločitev zakona, ponajveč zato, ker so se naveličali drug drugega. Med mladimi zakonci, ki so okušali zakonski jarem le nekaj mesecev, je glavni motiv nezvestoba ali pa okolnost, da zakonec ni hotel primerno vzdrževati družice in rodbine. Od leta 1924 dalje zbrani pods,tki tesno govore,,da «e samo pri IjuDijanskem deželnem sodišču znatno množe tožbe za ločitev zakona. I^etos do konca julija je bilo pri omenjenem sodišču že 35 tožb vloženih in 1 tožba na razporo-ko. Lani 1928 je bilo «9 tožb,,l razporoka, 1. 1927 je bilo vloženih 47, 1. 1926 57, leta 1926 Je bilo 56 tožb, od teh Je bflo 8 u-maknjenih in 1. 1924 je sodišče obravnavalo 65 ločitvenih tožb, od katerih je bilo pozneje 6 u-maknjenih. Majhen procent tvorijo procesi, pri katerih pride do mirnega sporazuma ter ze zakonca zopet sprijaznita, večina odločno vztraja pri zahtevi, da se izvede ločitev zskona od mize in postelje, so pa tudi prav pogosti primeri, ko se zakonca mirnim potom sporazumeta, da* gresta narazen, ker ne harmonirata in ni«ta v zakonu srečna. Ločitve zakonov so postale med kmečkim ljudetvom sedaj % na dnevnem redu in nekaj navadnega. Muzej sodobne umetnoatl v Beogradu. Beograd, 27. julija 1929. Pred par dnevi je bil tu otvor-jen muzej sodobne umetnosti (Muzej savr« m ene umetnosti), ki ho postavili Beograjčani. Iniciativo za to je dal baje knez P* v le, ki je po mnenju drugih poznavalec sodobne elikovne u-metnosti ter je tudi laatnik mno-Kih umotvorov. Muzej se nahaja v eni najlepših in najredkejših **rsdb Beograda, v nekdanji re-"d< nci srbske kneginje Ljubice. Zgradba je zgrajena v starem b'*antinskem stilu, daje velik i«js še nekaj takih starih zrradb. . V tej hiši torej je nameščen *Mej sodobne umetnoetl, zbir-k« novejših jugoelovanskih in Nih umotvorov, tako slik, risb |"> Plastik. . V pritličju Museja se nahajajo ¿*ls izključno jugoslovanskih umetnikov. Posebno bogastvo fcori zbirka oanutkov in izvrše-th "kulptur Msštrovičs sa Ko-E "t<> hram. Vseh Meštroviše-£ del j« 45. In sicer v marmor-Iv l«*u. gtpeu in v bronsu. To Nristide, reliefi, vdova, figu- re junakov iz narodnih pesmi Kraljevič Marko, Miloš Obilič, Kosovska devojks itd. Dalje je tudi nekaj njegovih drugih del, tako portret njegove matere ter več skupin in njegov lastni portret.. V nadaljnjem so dostojno reprezentirani srbski umetniki zadnjih stoletij. Impresionisti imajo svojo-ao-bo. Ji jim na čelu stoje slovenski impresionisti z Jakopičem, Groharjem, Veselom, Vavpotičem in Tratnikom ter Hrvat Cotič. V ieti sobi se nahajajo seveda tudi hrvatski in srbeki impresionisti. Tako je vse pritličje nekak pregled jugoslovsnskega slikarstva in kiparstva sadnjih dob, manjkajo pa najmlajši, ki so se pojavili po vojni. Vsaj slovenskih mnogo manjka. V tem ozi-ru je muzej še nepopolen, vendar je upati, da bo znal upravnik muzeja književnik Milan Kašanin izpopolniti ta muzej, ki bo nudil res pregled vse jugoslovanske umetnosti. V nadstropju (zgradba ima samo eno nadstropje in ni bogve-kaj velika) se nahajajo tudi slikarji in kiparji, med njimi par svetovnih imen. >oq Tako je ta muzej ena največjih kulturnih pridobitev Beograda in ni dvoma, da bo muzej oblino obiskovan tako od naših kakor od tujcev. (i t Atentatorja čelana ie nieo prijeli. Zagreb, 27. julija 1929. Poročali smo že o dejanju komunista Celana, ki je dospel v Gruž-Dubrovnik, a ga je policija prijela in hotela zaslišati. Se predno pa je utegnila zasliševati, je Celan z revolverjem ubil stražnika, pobegnil ter na poti ubil še nekega orožnika, ki mu je hotel zastaviti pot. Celan je bežal proti pristanišču. Sprva so bili vsi nad dejanjem zmedeni, tako da je Celanu uspelo, pobegniti in se skrivati še do sedaj. Velike čete vojakov in orožnikov Je obkolilo vee pristanišče, preiskovalo vse kot med naloženim lesom v luki, a Celana niso nsšli. Ko so spoznali, da je Celanu uspelo pobegniti iz pristanišča, so obkolile veliko okolico Dubrovnika na vse strsni, zlasti vse železniške proge v bližini. Sumijo tudi, da je imel bržkone pomagače, ki so mu pomagali pobegniti, ali po morju z motornim čolnom, kar je povsem mogoče, sli ps jim je uspelo sprsviti gs v notranjo^ dežele. Ponoči ao celo vojaški reflektorji razsvetljevali vee temne poti v dubrov-niški okolici, da bi onemogočili Celanu gibanji, a je tudi to o-stalo brez uspehs. Notranji minister je rsepisal nagrado 80,000 sa onega, ki izsledi in ujame Celana. Celan je vsekakor poznal ves dubrovnlškl teritorij, sicer se ne bi znsl tako-dobro orijentirati. Pravijo, da je bil dlje čaaa natakar v Dubrovniku. Njegovo dejanje je seveda nepremišljeno in bo le izgovor za eventualne nastope oblasti napram delavstvu sploh. Possmes-nth terorističnih akcij nikakor ni odobravati. * 4 RAZNE IttTI Zagreb, 81. julija 1929. Letošnji tujski promet v ko-psliščih gornjega Jadrana je do sedaj prekosil lanskega za 20 odstotkov. Za ta kopališča se zelo zanimajo inozemci ter se pričakuje tudi za avgust ia sap» tember številen obisk naših kopališč. Letos Je prvič po vojni, da so v večjem številu obiskali naša jadranska kopališča ma-djsrskl gostje, ki jih je posebno v Crikvcnici in na Rabu veliko. S sodelovanjem našegs tujsko-prometnega urada v Budimpešti se za sačstek meseca septembra pripravlja velika ekskurzij s madjarzkih zdravnikov na naš Jadran. Po dosedanjih podatkih ee bo tega izleta udeležilo okoli 150 madjarsklh zdravnikov. Izlet bo trajal 15 dni ter bodo ma-djarski goetje obiskali Sušak, Rab, Split, Dubrovnik ter as bodo od tu preko ftbenika ln Buta vrnili na Tako mate promet na našim primorju iz Jeta v leto kljub aH-ni protipropagandi Italije, ki širi razne lažnjive vesti o življenju v naših letoviščih. Dalmacija je res naš bisse- in ko ga bo svet poznal, bo promet v našem Primorju kar mogoče živ in — kar je važno — stalen. Našemu tamoŠnjemu ljudstvu pa bo dober in trden vfr dohodkov. Organizacija prosvetnega ministrstva. Belgrad, 80. julija 1929. Prosvetni minister Maksimo-vič je na podlagi 2. odstavka čl. 5 zakona o vrhovni državni u-pravi ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal uredbo o organizaciji prosvetnega ministrstva. Po tej u-redbi bo imelo ministrstvo tri oddelke: splošnega, oddelek za srednje šolstvo in oddelek za o-snovno šolstvo. Splošni oddelek se deli na kabinet ministra, u-pravni odsek, odsek za višje šolstvo in snanstvene ustanove, odsek sa umetnost ln književnost, pravni • odsek, cerkveno-šerijat-skl, računsko-ekonomski ter odsek sa prosvetns podjetja. Pod oddelek za srednje Šolstvo spadajo poleg ostalih srednjih šol tudi bogoslovjs in šerijstske šo-le. Oddelek ima upravno-oaebni odsek ter šolski in nadzorni odsek. Pod oddelek za osnovno šolstvo spadajo: ljudske in meščan-ske šole, društva za narodno prosveto ter veselične sadsve. Tudi ta oddelek ima tri odseke: upra-vno-osebni odsek, šolski odsek in prosvetni odsek. Po ČL 21 te uredbe vrše pomožno službo v ministrstvu prosveto en pomočnik, trije načelniki, 16 nadzornikov, 14 poročevalcev, 80 pomož. poročevalcev, 9 tajnikov, 9 pisarjev 1. kategorije. lfe pomožnih tajnikov, 54 pomožnih pisar j sv, 8 arhivarji, 52 arhlvakih uradnikov, 8 stažistov, 1 ekonom, 25 svaničnikov-dnevničarjev, 25 slug in 27 slug-dnevntčarjev. Pri samoupravnih edinicah bo Imelo prosvetno ml nistrstvo 82 oblsstnih prosvet. nadzornikov, 88 oblaatnlh šol skih nadornikov, 889 okrajnih šolskih nadzornikov. Tako bo s prihodnjim šolskim letom izgledal aparat državnega "prosvltljevanja." Spet eden , , , Belgrad, 80. jul. — Danca sjutraj js umrl na vnetju pljuč armadni general Mirko Milo-ssvljevič. Rojen v Knjaževcu. je dovršil 6 razredov gimnazije ter že kot 17 letnfmladenič sodeloval v bojih. Tri leta pozneje je napredoval za topničarske-ga podporočnika ter je bil poslan kot državni gojenec na Rusko, kjer je obiskoval topniČar iko šolo. Za časa balkanske in svetovne vojne je bil poveljnik topničarstva. Po vojni je vršil nekaj časa službo srmadnega poveljnika. Nazadnje je bil poveljnik mesta Belgrada, kjer ga je dohitela smrt. Generali, navidesnl zmagovalci tolikih krvavih bitk, podlegajo vzaj smrti. Unija gledaWlhjtrnkev tanje Los Angelce. — Organizato-rična frmpanja unije gledalt-ških igralcev ni zamo prazna geeta. V organizacijo je stoptlo nad tisoč igralcev in igralk. Njeni shodi so živahni in dobro obiskani. Največjo zrtago je unija dosegla pretekli teden, ko je pre-prečila Paramount družbi filmi-ranje neke slike v Tournament parku v Pasadenl. Mestni upravitelj je odrekel dovoljenje sa porabo parka, kerfiesto ne mara Imeti boja fta f^ksh. McGrady be govoril po radiu. Raleigh,vN. & — Preteklo ne ddjo zvečer so Amerikanci v južnih državah pokušali govor o delavskem gibanju. Po radiu je govoril PMward McGrady, organ i sator Af)f\ o organizatorič-ni kampanji med tekstilnimi delavci na jugu. 'Tqn njegovega govora je bil pjfdifanje in ape-Uranje na ljudstvo južnih držav sa večje razumevanju slabih gospodarskih in sootalnih razmer delavstva, ki gara dolga ure in ob izredno nizki plači v tekstilni industriji na j«tu. i m, iii MlÉHÎÉ ÉftttAMN Mnoge koristi nam Madjarsko. Istočasno pričakujejo na Jadrana todi veliko skupino nemških ia svstrijsldh izletnikov. S pomikom "Vicerois of In-dlan" je prispela v Split eka-kurzija 800 Angležev, ki bodo obiskali v prihodnjih dneh Še Kotor, Koršalo la Dubrovnik. Slučajne nezgode. — Nezgode so zafttevalg 225 žrtev. ftiu-nlm poškodbam je podleglo 75 oseb, utonilo jih js 65, vlaki so jih povozili 10, opeklinam je podleglo 17 oeeb, strela Jih je ubila 5, po nesreči ustreljeni so bili 4, zmrznilo jih js v letošnji hudi zimi 6, zadušilo as jih je 11, električni tok je ubU t, v rudniku se jih Je ponesrečilo smrtno 2, avto in motoclkdj Je zahteval 4 žrtve, po nesreči u-bitih 4, itd. Žrtve «bojev. — Umori in u-boji eo v naših krajih mno manjši po svojem obeegu kakor n. pr. v južnejših krajih države, vendas tudi pri nas ramnere v tem oziru niso Še normalne. Leni je bilo teh žrtev v ljubljanski (Masti 86. Umorjena sta bila t. ubitih 12. ustreljenih 12. v tepežu zabodenih 7. zaklanih t, v brezno pahnjen 1 in med žr tvami teh je bilo oelo 1 enoletno dete. ki je bilo umorjeno.. Philadelphia. — John Bdgar Thompson Foundation, otroška dobrodelna nstanoVa, je nazna- nila, da bo ravno gtroke v bodoče nastanila po privatnih domovih. Do sedaj Jih js oskrbovala v svoji sirotttaiat, kakor tudi vsgojevala. V bodoče bodo pohajali v ljudske šole. Ta ustanova ja bila ustanovljena ista 1874. V svojo oakrbo prejema le deklice želeealških delavcev, ki se smrtno» ponesrečijo pri do- Prof Columbus,,O. J)r. James H. Snook, bivši profesor ns državni ohljski univerzi, je b 11 14. av-gusta spoznan krivim umora Theodore K.. Hix, svoje bivše u-čenke in mptres*, in obsojen t smrt na elfktJfijčnefh stolu. MASNO Srce športnikov. Berlinski docent sa športno medicino dr. Hexheimer je govoril v Hufe-landovi družbi o nenavadnem razširjenju srca pri nekaterih vrstah športnikov. Hcicheimer se peča že več vrst Ist s študl Jem o vpUVU športa na srce itd. Tako ja lani preiskoval tudi o-Umpijsko tekmece med treningom. In zopet ae je izkazalo, da vplivajo razne športno panoge različno mbčno na srca, kakršen je pač telesni napor. Nobenega merljivega razširjenja srca ni pokazala prva skupina, obstoječa is lahkoatlatov, petobojnikov, tekačev za kratke razdalje. V drugo skupino, ki kafte že na-nalahno razširjenje srca, pridejo težkoatletl, boksarji In kolesarji na kratke proge. V tretji skopini, ki kafte ob najmočnej ši uporabi srca tudi največje njegovo rartlrjenje, vidimo ve-slače, dirkače, nuratonsk.' le-Me (42 loto in podrtN») Ur kolesarje na dolge progo. Pravilnost toga-iskustva so potom roentfonovaga posnetka doka-soli na srcu nekega prav znanega nemškega kolesarskega dir kaša, starega aedaj 46 lat. On dirka v takozvanih šeetdnevnih dirkah, ki se vršijo po šest dal, dirkah, ki se vršijo po šoet dni, s neobhodno potrebnimi presled-ki vmes, lcl so pa Izpolnjeni / dirkanjem tovariša - kolesarja. Kolo js torej v neprestanem premikanju. Srce onega dirkača nam kale nenavadno velike Izmere. Primerjalna stika Iz leta 1922. še daleko n# predočuje dašnje vellkoati srca. To dej stvo Je tembolj zanimivo, ker je Obdržalo erce svoje, nenavadno razširjenje, čeprav dotfčnlk fte tri leta nI več sktivno v spor-tU nastopal. l*o*n«'tVI srcu n«*m ških zmagovalcev veslačev pri olimpijskih Igrah kaftojo tudi razmeroma veliko resUrjenJe srca, ob rsiativne majhni teši telesa. Vsako močno apertno a-dejstvovanjo Ima tavaj rasšir Taka je slika sdmvstv stanja naše oblasti sa L 1928 Številke govore same, kje je na-najvežja. elafeih funkcij taiasajH^^^srr a nič _ za naše zdravje. poletja si s počitni&mi hi dopusti ali z delom v naravi v obilici navžijemo solnca in sraka, ki so kot vemo daša najuspešnejša, najcenejša ln najmogočnejša zdravila. Meseci julij, avgust in september so najbolj zdrs vi meseci v letu, v teh mesecih oboli najmanj ljudi. Ven-dar ima tudi poletje jtocej nevarnosti sa naše sdravje. V teh mesecih razsajajo ravno boVN* ni, ki smo jih takorekoč sami krivi. Te bolezni sato tembolj teško prenašamo in škodo, ki jo Imamo od njih občutimo radi tega tem bolj. Vsakomur je manj šal isgube, če se je ni bilo mogoče izogniti in vsnkdo bolj pogrela stvsr, ki jo je po svoji nemarnosti izgubil. Največ škode na ljudskem sdravju in ljudskem premoženju v poletnih mesecih povzročajo bolesnl malih otrok. Otrok is-pod enegi leta starosti umira naj vsč v poletnih mesecih. U-mirajo zaradi bolezni, ki jih je povzročila prehrana, ki se v teh mesecih radi visoke toplote najraje pokvari alf okuži in postal* tako haadrava in smrtonosns otroke. Otroci dobe proiiv, na Čegar posledicah umr-jejo. Mnogo varnejši pred to nevamoetjo so otroci, ki jih imajo matere pri prsfc, ki torej ušivajo nepokvarjeno mleko, kakor pa otroci, ki morajo uživati hrano, ki jo je bilo mogoče o-kužiti. Kravjemu mleku je treba v letnem času, posebno če služI sa hrano malim otrokom, pripisovati prav posebno važnost. Kaj mora v tem pogleda napraviti smotreno izvedena o» hramba proti povzročiteljem smrti otrok Izpod enega leta, sa vidi ts tega, da, — Čeprav je padlo število smrti otrok v vseh mesecih, — je v takih dešclah sorazmerno najbolj padlo Število smrti ravno v mesecih Juliju, svgustu in septembru, tord v času, ko je sicer najvišje. 1 proti boleznim v teh mezeclh Je za hlgljeno najlažji ln zato tudi kaše največ uzpehov. Mali otrok vedno rabi materinega varztva ln primerne hrane, nikdar pa ne tako ko v poletnih mesecih In zato imajo matere v tem čaau prav posebno dolžnost ds gledajo, kako bi od svojih otrok odvrnile vse preteče nevernosti. Pridržavanje pravil o negi in prehrani dojenčkov Je edino srsdstvo, ksko storiti vss, da otroke ohranimo v čaau nevarnoeti žive ln adra-ve. Avgust js tu, mesec, v katerem Imamo opraviti s grižo. Število obolenj na griži vsaj govori v tem smislu. Vemo, ds ss grižs prenaša le na ta način, da pridejo maii delci Izločkov bolnega človeka po rasnih potih v usta ln črsvo zdravega. Cc skrbimo sa člstoto pri bofolku, če je njegova okolica snažns, Čs vsi zdrsvl ljudje vlivajo hrano s snažnimi rekami in čs je hrsna, ki jo uživamo surovo, čista, potem gviže ne bo. Trebušni legar ja nadaljna nevarnost, ki postaja vaa Vočjs od meseca julija do oMsbra Trebušni logar pa je fte mašo težja stvar, čeprav M prav stroga čistota todi tej bolezni n*p«avi. la konec. Kot jo šUnMjem saano, Imamo pri tej boioani ne-prijetnoet ln težavo, da more poaameanlk, ki. je še davno prestal boiesen, ša vedno biti opasan, da boiesen rasaase; legar ima kliconoše, kakor Imomijemo take ljudi. Pri griži moramo samo paaitl na bolnika in na člstoto ln snago okrog ajena, pri legar ju pa moramo paziti tudi na sicer zdrave ljudi, toda neverne, Če so že enkrat Imeli legar. Take osebe so posebno neverne, če delajo na krajih, kjer ss priprsvljs hrana. Ta nič nI pretlrsns zahteva, da M nihče, ki /e od letal legar I n se kaanejc nI dal prefskstl, dali nosi v sebi legsrjevs klice, ne smol imeti o-pSm s živili. Pri legsrju v največ slučajih najdemo, da se je boiesen prenesla z vodo ali mlekom. Zato je trrtm tem« dvema živiloma obračati prav l*»sebno pazljivost Pri mleku lahko dosežemo, da ni novem« sa naše sdravje, prevremo gs sli pasteriziramo, s vodo pa je stvar nekolike tešja. čeprav bi gotovo kuhanje tudi voda napravilo nenevarno in je to trsbs delati v čaau, ko rassaja epide. mlja. TO pa stalno nI mpgoče ali js težko izpeljati. Včasih i Is lefrarja 4rage vodovodne in-staladje, včasih da temeljito popravno vodlijalmv Vfcdo. ki Je neoporečna za zdravje. Trel)u Je zato malo več smisla sa zdravje in tudi Izdatkov se ni astra-šiti, Če vemo, du aam to od-atrani nevarnost, da bi oboleli na legar ju« V naglih obolenjih črevesja v poletnih aMsecih moramo zato vedno misliti na grišo in legur n ne smemo odlašati, da dobimo čim prej gotovost, na čem smo oboleli. Ce ljubimo ljudi. >a katerimi živimo pod isto streho, bomo Še tudi radi njih Čimprej iskali zdravnika, da pove ali je bolezen nevarna sa okolico aH ne. Tako lahko še pravočasno uklonimo pred obolenjem tlzte, ki so nam drsgi. «Nevarnosti, ki nam groze v poletju za naše zdravje, se mnogo late ubranimo, kot ps onih pozimi, Če imsmo le malo dobre volja.\ Naj bo zdravo poletje res zdravo: da ne bo koeilo dojenčkov, da ne bo obolenj in smrti aa grižo in legar jem. To more-mo doseči, Še hočemo! ("Zdravje",) Naročite Mladinski list, naj-mesečnik wà slovensko mladina? Darwinova •fa. i nrvtofno-«ti mednarodnih znanstvenikov ln VrsTjevlh zastopnikov Je bil v J.ondonu dtvorjen "nacionalni spomenik' Chaftosu Darwinu." V to «vrho je bila kupljena in skrbno restavrirana mala h1la, kjer je živel oče sodobne soolo-gije. Darwinova stara pisalna miza jo obilno polita s črnilom. V malih predalčkih se nahaja zbirka čudnih stvari, kakor jih imajo št^arčki: odtrški vrvioe, peresa, »like, kamenčki, kratko-malo — smeti ali igrače 7 Kaj je s tem počenjal Darwin? Na mizi lešl njegova priljubi jenu pestra svilena žepna ruta. Zapustil jo jo nekoč ttarl kuhari-«i. Njeni vnuki so jo podarili muzeju, Pred hišo se vleče kako miljo dolga peščena stezica, po kateri m je 40 let sprehajal Dsrwip. Zdaj je ograjena, da jo ne uporabljajo nsvsdni smrtniki. Se vedno leši na svojem prostoru velik ploski ksmen. Darwin je na njem sedel dolge Ure, ko Je opasoval gliste dsževnlce. M želiš annU pravilna pfcmtl ? Naroči ai iKntllevna H. N. P. J, RICH MAN*S CLOTHES Popolnoat v kroja .. ♦ popolnost prlst*)ft H lahko dal stnptnj« najboljšega kroft-¿t—blago j« enako kvaliteti, v ¡zoreč ln btrva g onimi oblekami, Id se |navadno prodajajo pO $50. CiltlU plačati več od lUdunanovMi cen, m nanjo vradiioat od Rkliitianove vrata? Ogromna produkcija v naših laaUtlh Màrnék . vjMa véHka razprodaja po-Um nalih 3b aapoalanlh prodajala« . .. stalna zvaatoba naM 8800 dalav<*v, ki laštujejo delnice pri H družbi-vio pripomore Uvrvtnl kvaliteti in vrednoati Rich-manovih oblak. Bodiši katerakoli obleka ali pùvtinik, katero $ i izborit* ... po vših merah ... Vedno samo ena cena E RICHMAN BROS. CO. 114*118 Hoot* HM« Street ^ÉM II Palmer H< CHICAGO, fLl Milu Fabjaitčič: ix l/ t Ujeinlški tribunal. Tisto jutro se je dvignil truič v kasarni. Sredi trušča pa j« raz mah ovni z rokami ujetniški kuhar, ker ao mu po noči ukradli tri kruhe in za kapo rita. "Kje? Kako? KedajT ao padali vzkliki med truičem. "Za menoj T je zavpil kuhar in ae z dolgimi koraki odpravil v kuhinjo. Za njim «e je zavali-la lačna In raztrgana tolpa, da vidi na laatne oči. Videli ao razvezano vrečo in v rižu aled grabeiljivih pratov. Resnično, dogodil ae je zločin, toda kdo je zločinec? Dolgo ao ee prerekali med aeboj In niao vedeli ne kod, ne kam; sedaj ao oaumili tega, sedaj onega. "8tojr II Mali in široki Filip se je hipoma sklonil 4n pobrsl malo in Mo riževo zrno, za njim drugo in trelj** - I "Ga le imamo," je veselo za- Aumelo med tolpo. Sli |o sa sledjo mimo pričan in slamnatih ležišč, obrazi so se jim svetili, ker je tat nevede na-seboj tako lepo aled, ki vodila vse do stebra sredi __Za stebrom na deskah je čepel zločinec pred svojo ikri- njico. Pet zamazanih deaak, ki jih je zvezal z vrvjo — to je bila njegova Skrinjica. Hrumeč ae je ustavila tolpa pred njim. Filip pa je pograbil ikriajico in jo prebrskal. "Kje je kruh. kje rit," je kri-knil Filip In vrgel «krinjico ob tla. "K^jcšen kruh . , ." se je dvignil tat in bil je za glnvo višji od vaeh drugih. Iz rokavov, ki so mu segali komaj čez komolce, ao mu molele lope^ste, od premoga. železs in kamenja razje-dene roke. iz razcefranih hlač je gledalo počrnelo, od solnca ob-igano koleno in rokovnjaške, blatne noge z razpokanimi stopali. "Da, rit in kruh! Kam si ga spravil T "Jaz ga nisem ukradel." Za hip je umolknila tolpa, toda FUIp je zgrabil za beaado: "Kje je tvoj tovariš, ki api na tvoji desni stranir "Med vami je." Potegnili so ga iz tolpe in ga postavili pred Filipa. "Kje Je bil ponoči tvoj tovariš?" "Ne vem." Filip ga je pozdravil s pestjo v obraz. "Vem, veml Vse povem, samo ne bij me! — Kruh |n riž sva kradla, oba sva kradla." "Kje Je kruh in kje rižr Kruh sva pojSdla, ri« pa sva spravila na dvorilču pod ka- men." "Ponj II Oni se \f obrnil in odšel na dvorišče. "Kakšen je tvoj tovariš," ae je zasmejaU tolpa^tat pa je stal med njimi ne živ ne mrtev in blodil s svojimi zapadlimi majhnimi očmi naokolu. 'Trgati tovarišem kruh izpod zob, tovarišem, ki ao s teboj vred obsojeni na počasno smrt lakote in trpljenja, da, to znaš," ga je obsojate tolpa in stiskate l>esti. Med tem se jt vrnil oni z ritem. Smehljajočega sa obraza ie prišel, yrgel culico tatu pred noge in je hitro izginil v tolpi, ki ne je a krohotom zasmejaU. Tat je pogledal culico. spustil roke preko kolen in prebledel v obraz. Tolpa pa se je vrgla nanj In zapeli so jermeni in pesti so zabobnele. Tat je stisnil obraz v dlani, svil hrbet in zavpil v solzah: "Bil sem lačen ..." II. ZaJovili so jih na bregovih Do-nava sredi noči, ko ao ie odpenjali čoln, da jih valovi poneao povrnimo nebo svobodnih zvezd. ' 8 palicami In bunkami so jih prignali pred sodnika, ki jih je »odfl ii* obsodil. Prvega, ki je ZLOČIN ' "Slava Bogu!" je vzkliknila Pulherija Ale-kaandrovna in ae prekrižala. "Moli zanjo, Du- nja, molir "Resnica je to!" je rekel Lužin. "In kaj je bilo še dalje?" je vprašala Du-njica. "Potem je rekel, da on sam ni bogat in da oatane vse imetje njegovim otrokom, ki se nahajajo pri svoji teti. Povedal mi Je tudi, da stanuje nekje v moji bližini, * kje, tega nI povedal In ga tudi nieem vprašal. . "Toda kaj hoče ponuditi Dunjiei?" Je vprašala Pulherija Aleksandrovna prestrašena. "Ali ti je povedal?" "Da, povedal ml je." "Kaj par To boste slišali posneje." Raskolaikov je umolknil in ae obrnil k svojemu čaju. Peter Petrovič ja izvlekel uro In pogledal nanjo. "Oditi moram po nujnih opravkih in zaradi tega nebom dalje motil." jt rekel nekoliko pikro in se začel dvigati s stola. "Ostanite, Peter Petrovič," je rekla Dunja, "saj sta hoteli prsaadeti pri naju vet veder. Rasen tega ste pisali sami, da bi radi z "Tako je, Avdotljs Romanovna," je prepričevalno pritrdil Peter Petrovič in sedel nazaj, a Je še vedno obdržal klobuk v rokah, "prav res bi se bil rad pogovarjal s vami in s vašo prepoštovano gospo mamico, in to o Jako važnih stvareh. Toda kakor se vaš brat ne more vpričo mene izraziti glede predlogov Svidri-gajlovih, tako se tudi jas ne morem In ne maram — vpričo drugih — spuščati v razgovor o dotičnih vaitvažnih zadevah. Vrhutaga moja poglavitna in nujna prošnja nI bila usllša-na . , Lužin je trpko rtamrgodil obraz in ošabno umolknil. "Jaz edina sem kriva, da se ni izpolnila vaša prošnja, naj bi brata ne bilo pri našem svidenju," je rekla Dunja. "Pisali ste. da vas je brat razžalil; moje mnenj« je, da je treba to nemudoma razjasniti in da te morata apravltl. Ako vas ja Rodja v reenici razžalil, Vas mora proaiti odpuščanja in vas tudi bo." Petru Petroviču je takoj narasel pogum. "So žalitve, Avdotija Romanovna. ki ae pri val dobri volji ne dado pozabiti. Povaod je meja, ki jt ni varno prekoračiti; zakaj kdor Jo prtstopi le enkrat, ne mor« nikoli več nazaj." 'MoJe besede niao merile ravno na to," ga je nekoliko neetrpno prekinila Dunja. "Po-mialite, prosim, da zavisi tdaj \%a bodočnost od tega. če a* prejkoprej vse razjasni in odstrani aH ne? Odkrito vam povem kar takoj, da drugače ne morem gledati na to stvar, in če sem vam le količkaj draga, se, mora zadeva končati še danes, daai je težavna. Ponavljam vam, da vm bo proeil moj brat oproščen ja, ako je kriv." "Čudim at vašemu naziranju, Avdotija Romanovna," ae )e razgreval Lutin vadno bolj. "Daai vaa cenim in takorekoč oboževan», je prav lahko, da obenem jako težko vidim neko-gn izmed vaših domačih. Ako stremim za srečo, postati vaš soprog, tato te vendar ne mo-r*m jemati naae dolžnosti, s katerimi se n« soglašam . . "Ah. pustite vso to občutij ivoet," ga Je gorkoprekinila Dunja. "in bodite tisti pametni in plemeniti mož. sa katerega aem vas smatrala v «dno In vas hočem smatrati tudi v bodoči-Dala sam vam veliko obljubo, vaša neveeta zeopajte mi v tej sadni in verujte rtv, da bom mogla soditi nepriatransko. To, da jemljem vlogo sodnice naae, je mojemu bratu v ravnotoliko presenečenje kakor vam. Ko sem ga danes po prejemu vašega pisma povabila. naj gotovo prida na naš sestanek, mu nikakor nisem razodela avojega namena. Pomislile, da če se ne spravita, sam jas primorana izbirati med vama: ali vi, ali on. Tako stoji vprašanje z vaše in z njegove atrani. Zaradi vas bi se morala razdreti s bratom in zaradi brata z vami. V tej isbiri pa se nočem in se nisem primorana motiti; zdaj hočem in morem spoznati z vso gotovostjo, če ml je Rodja vreden brat, 1n sa vaa, če sem vam draga, če me cenite in če sta pravi mož sa mene!" "Avdotija Romanovna," je rekel Lužin užaljen, "vaše besede so preveč pomenljive zame, ali bolje rečeno, celo žaljive z odrom na razmerje, v katerem ml je čast, da se s vami nahajam. A mimo tega, da delate žaljivo in čudno primero med menoj in med ošabnim mladeničem, poenemam Is vaših besed tudi možnoet, da ae odvežete dane mi obljube. VI pravita: "ali vi, aH on!" £e s tem samim ka-žete, kako malo vam Je do mena — in tega ho morem dopustiti spričo odnošajev in — dolžnosti, ki ao med nama." "Tako!" ae jt razgrela Dunja. "Dočim poetavljam jas vašo zahtevo v isto vrsto s vsem, kar mi ja bilo doeihdob milo in drago na svetu in kar ja tvorilo vse moje življenje, se čutite v| razžaljenega, češ, da vas cenim premalo r Raskolnikov se je molče in porogljivo nasmehnil; Razumihina je kar preaunllo; Peter Petrovič pa nI vpošteval ugovora, temveč nasprotno, vsaka njegova beseda je bila vsilji-vejša in arditaJia, kakor bi ae mu šele sdaj rasvosljaval Jezik. "Ljubezen do bodočega tovariša v Življenju, do moža, bi morala preeegati ljubezen do brata," je rekel a poučujočim glasom, "gotovo pa je to, da se ne morem poeta viti na teto tehtnico ... Daai aem prej vstrajal pri tem, da v navzočnosti vašega brata ne maram in ne morem razodeti vsega, po kar sem prišel, se nameravam sdaj vendar obrniti do vaše mamice s nujnim vprašanjem, tičočim ae nečeaa, kar. je velikega pomena sa vse in same Še posebej jako žaljivo. Vaš ain," ee je obrnil k Pulheriji Aleksandrovni, "me je včeraj v na-vsočnoeti gospoda Rasaodkina — aH kako že? — oprostite, da nem pozabil vaše ime," ae je Ijnbeznivo poklonil Razumihinu, "razžalil a tem. da da je preobrnil misel, ki sem jo izrazil v tistem zaupnem pogovoru pri kavi, rekoč, da Je ženitev s revnim dekletom, ki je že okusilo gorje življenja, po mojem mnenju ugodnejša sa zakonske razmere, nego s takšno žensko, ki je živela v izobilju — ugodnejša zato, ker je bolj moralna. Vaš ain je s premislekom grdo pretiral pomen mojih besed in me obdolžil slabih namenov, opiraje ee po mojem mnenju na vaša lastna poročila. Srečnega te bom štel, Pulherija Aleksandrovna, ako vam bo mogoče, prepričati me v nasprotnem smialu in me na ta način Isdatno pomiriti. Povejte mi. v kak* šnih izrazih ste pravzaprav govorili v svojem pismu do Rodiona Romanovlča o mojih besedah r "Ne spominjam se," je zmedeno odgovorila Pulherija Aleksandrovna. "piaala aem mu pač tako. kakor aem vaa sama razumela, i Kako se je izrazil Rodja tega ne vem; morebiti Je kaj pretiraval." "Brez vaše krivde ne bi mogel pretiravati." "Peter Petrovič." je ponosno odgovorila Pulherija Aleksandrovna. "dokaz, da midve a Dunjo vaših beeed nisva umevali v slabem ami-»lu, je to, da sva tukaj T "Ree Je, mamica r ji je pritrdila Dunja. "Nazadnje.Je tudi to moja krivda!" ae je užalilo Lutin u 41 »t* pribadajtf .) PETEK. 1«. AVGUSTA. bU podčaatnik in s. človek, na trideset palic, drugega in tretjega na petin-dvajeet palic Zaprli ao Jih v barako, kjer ao čakali trepetajoč, da jim odmerijo kasen/, Proti večeru, ko je zagorela skalnata gora nad mestom v krvavem ognju zahajajočega soln-ca in ko ao se med barake vleg-dolge sence, so postavili ujetnike pred barakami v četvero-kot. Kakor hladan zid ao postale gosto strnjene vrste, Id so brez aed in sodbe pričakovale mučenja. Pa aaj je bila ujetnikom vsakdanja večerja mučenje in pretepanja tovarišev, ki ao samo glasno pomislili, da ao ljudje s pravicami, ki jih Jim Je odmeril Bog. Sredi čatverokota pa ao stali vsi trije bosi in gologlavi. Bledi solnčni žarki so zarisali v po-hojeno in obigano> travo tri brezkrvne sence ttvih mrUčev. Gledali ao v tla povešenih glav in rok Na lavi in deani pa ata jih čuvala dva biriča, visoka, suha in črna, v povaljan i h vojaških cunjah. Opirala sta se na debeli gorjači in od strani škilila na molčeča žrtve. Od vrata pa do vrate je stopal komandant. Nekoliko prekratke in preširoke hlače ao motovilile krog njegovih giežnjev in pri hoji so sa mu stresaH težki črni brki. Svaril in grosil Je z besedo In gorjafo vsakomur, ki bi zaho tel svobode in pravice. Govoril je oblastno in visoko, ker ae Je^a-vedal svoje neizmerne moči nad bednimi in gaženimi, ki jim ie bil sodnik in rabelj. Kakor tudi so bile trde in o-stre njegove grožnje, vendar ao izzivale pritajeno beeno sovraštvo in ard. Komandant se je obrnil in dal a palico znamenje. Pritekli so biriči is vaeh kotov in namignili prvemu, naj se vlelt, Zadrgetal je, prekrižal se in se vrgel na obraz. Njegovi črni kodri so aa pomešali s prahom. Zgrabili ao ga za roke in noge, da ae ni mogel ganiti. Ona dva z gorjačama pa sta se postavila na levi in deani bok. Razko-račlla ata se in sa upognila \ hrbtih. "Trideset," je kratko ukaza komandanta In pričela sta udrihati v taktu . . . NI vzdihnil in zakričal pod u-darci, le sunkoma se je zgibal, kakor da bL trgal zemljo z zobmi. Ko ao j[h odmerili trideaet, mogoče da Jih je bilo še več, ker štel jih ni nihče, ao ga izpustili. Planil je kvišku, zakril obraz v dlani in zdirjal. Omahnil je tovarišem v naročje. Namignili ao drugemu. Zdrsnil sa je In aa hipoma u-plašil, da je poeta! majhen kakor otrok. Nerodno se je prekrižal, zdrknli na kolena in se spustil na komolce. Pa že ga je neusmiljena gorjača pritisnila ob zemljo in postrežljive roke sa ga prikovale k tlom. Dvignile so ae gorjača la iS bliakoma padale. Zabobnele in saškrtale so kosti. Is u»t obso-jenčevih pa Ja zahropelo. To ni bil jok in ni bil krik. bil je obupni vrišč bolečin in smrt nega strahu. Široka biričeva dlan pa je zaustavila svobodni razmah bolaÜn in njegovo koleno ee je zapičilo v satllnik sir o makov. Padale so gorjača in daveč »t? stok je dvignil obeojenčeve gru di. Dvignili ao ga. OpotekeT se jf in omahnil ,. . Namignili ao tretjemu Bil ga ja aam drget in trepet Vea čas je ata! na istem mestu nepremično In gledal predae v tla; toda vsak odmrv gorjače In besni krik bolečin mu je trgal srce dušaBHH^^^^H Ko to mu namignili, jt dvignil glavo in uprl proeečf oči v komandanta. "Vlaai se," Ja dajal komandant a pr klansko hom. Onemu ffc Ja War MMl vsplapolalo v očeh: "Uatrelita mer Ni bite odgovora. Dvajset črnih krempljev ae je sadrio v njegova »me in ga vrglo ob tla ,.. la potolaži« ao ponižano pravico, aolnce pa je satonilo... Med vrstami v jetnikov pa je Ml leden molk. In da bi Imel vsak Izmed njih kamen med aob-mi, sdrobil bi gn v |>r«h, da bi imel železo v rokah, zvil bi prsti. ga s Ležali ao v baraki na mokrih tleh v konjskem gnoju. Skozi okna in špranje v stenah ae je lila topla meeečina, ki je pačite na pol vidne obrase in »spreminjala beaade, da ao zvenele kakor otročji jok. Jtn zakaj vendar! Vsak ima avoj dom in vsakemu se toži po njem, ker ga je tujina sprejela s gostoljubnostjo hijene, z usmiljenjem volka in tolažbo mačehe. — Celo pes raztrga verigo in lisica odgrizne nogo, če jo je zgrabila past; toda ti človek, ti ujetnik, ne pomisli, da imaš dom in domovino. Sk}oni hrbet, da ti nalože svoje breme, in zapri c-či, ko si dele kruh* in hlastno pogoltni, ako ti milostno vržejo obžgano skorjo s bogato oblože- ne mize. Je to pravica?" "Zakaj me vprašaš? Videl t in veš! Ne misli, da ti ne zavr mozeg, in čakaj odrešenja!" Zibala se je mlečna mesečin* spuščala ae na koščene obraze i; jih poljubljala. Hropet ao u spali kakor podavljeni. Najzanesljivejše dnevne d, lavske vesti aa v. dnevnik "ProavetT. Užite vsako zadnjo minuto- ni treba vam zgubljati časa z vožnjo gnjeco na odprtih vozeh železnice! Eledrified Steel Highway* are Always Open! nebu. ?«• «it-i«! k ko grosnin je kakor tAU&AJO ae aence ... na globoko bnrvanem Oatanhe da zadnje ure kraanega v< Pridite zgodaj—zapnatite pozno potom brzovoane električne inter-nrban železnice. Nobene zgobe čaaa, sa poceatae čakalne luči, sa pretuknjaaje gumijevih obročev aU gn ječo voznikov. Sedite breste zadovoljno, ko ae voaite 70 milj na aro mimo počasno ' I« tulečih avtomobilskih trobent! Vedna imate pri rekah dober ; : " Wt* Za vozni red, cene in druga pojasnila za vte železnice telefonirajte RANDOLPH 8200 CHICAGO NORTH SHORE CHICAGO SOUTH SHORE * MILWAUKEE RAILROAD * SOUTH BEND RAILROAD CHICAGO AURORA AND ELGIN RAIROAD < en» Sim It Um) i»ia »telle. . Poelaftite ee laleUUkega arada (Oatteg aad dike la draga nates petevaaia skesl Metropolita« tikate« —ULI. ..... imii SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila sš Tsanllra tal shode, vizitnice, fas^fk*, knjiga, koledarja, letaka itd. v alovenakam, hrvatskem, slovaškem, foflrsm, nemškem, angleškem jeziku in drugih .VODSTVO TISKARNE APELIRA NA, Članstvo sjv.pju da tiskovini NAROČA v SVOJI TISKARNI linijsko delo prva vrsta. Vsa pojasnila daje vodstvo S. N. P. J. PRINTER Y ffTAflfli % i TAM 8E DOBI NA ZELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA