Leto LXXm, žt 5 Pattataa ptataaa v gotorteL - 01* Pwt(ebUu bu iinlM Preis - Cena L 2 UrednUtv« . iprtTd LJobUafta, Kopitarjev« *. Tataloa »-U-SM4. Um«Ao* airoAmna D Iu. n Oek. rad. Ljubljana 16.65« «• oarrtolao la It.lM ta lataraU. Ukljnfta« H •topttvo ta »glaat It ltalij« ta Uiotemelvai UPI & A. MUoce. B • J A N U A H • 1949 Schwere deutsche Angriffsschlaehten im Osten und Westen Sowjctstcllungen arvvischen Plattensee nnd Donau dnrchstossen — 40 Km Raum nach Osten gevvonnen — Bolschewisten in Kurlnnd veiter gevvorfen — 318 Sovvjetpanzer und 533 Geschiitze vcrnichtct Aus dem Filhrerhauptcpiartier, 8. Januar. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: An der Nord- und S li d - W e s t -11 a n k e des Frontbogens zvvisrlien Maas und M o s e I behaupten sich unsere Verbande in harten Kiimpfen pogan die wieder einsetzenden Durchbruchsversuche der durch engiische Divisionen verstarkten ersten amcrikani-schen Armee. Sie vernichteten erneut zahlreiche leindliche Pamer. Ostlich B a s t o g n e erzielte der Feind keiner-lei Erlolge mehr, sondern ivurde durch unsere Angriffe noch wciter zuriickgc-vvorlen. Im Stidabschnitt der Westfront haben die Kampfe im K1 s a s s und am Oberrhein grosseren Umfang ange-nnmmen. Siidiich Weissenburg sind unsere Truppen in die Maginotli-n i e eingebrochen. Siidiich S t r a s s -b n r g vvurden in einem iibcrrasclien-dcn Vorstoss westlich des R h e i n e s nach Norden die feindlichen Sicherun-gen zersprengt. Id vergebliehen Gegen-angrillen rasch zusammengeratfter Kral-(o verlor der Feind 14 Panzer. Ausser-dem wurden tiber hundert gegnerische Krattlahrzeuge vernichtet. Liittieh und Antwerpen lle-gen unter anhaltendem Fernbeschuss. In Italien kam es gestern an der gesamten Front nor zu einzelnen Auf-klarungsgefechten. In Ungarn haben Truppen des Ileeres und" der Walten-SS zwlschen Plattensee und Donau in mehr-tiigigen harten Angrillakamplen dio feindlichen Stellungen durchstossen und nordlich des V e r te s - O e bi r ge s bis zn 40 km Raum narh Osten gevvonnen. Gran wurde vvieder erobert. Im bis- herigen Verlanf dieser erfolgreichen Operationen vvurden 159 Panzer und 425 Geschiitze vernichtet oder erbeutet. Der Gegner erlitt hohe blutigo Verluste. Die Kiimpfe gehen vveiter. t)ie tapfero deutsch-ungarlsche Ee-satzung von Budapest hiilt sich gegen die von Osten lier anstiirmenden Sovvjets. Im siidijstlichen Stadtteil K i s -Pest toben erbitterte Strassenkampfe. In den boiden letzten Tagen vvurden im feindlichen Einhruchsraum nordlich der Donau 101 Panzer, grosstentells durch Panzerfaust vernichtet. Eine Pan-zerdirision sclioss davon an einem Tage 68 Panzer mit Nahkampfmitteln ab. Im siidlichen Grenzgebiet der Slowa-k e i wurden durch eigene Gcgenangrit-fe unsere Stellungen verbessert. In K u r I a n d vvarfen unsere Trnij-pen nordlich 1) n b I e n die Bolsehewi-sten trotz verstarkter Gegenvelir weiter zuriick. Nach bisherigen Meldunsen vvurden bei diesen Kiimpfen iiber 500 Gefangene gcmaclit und 58 Panzer so-wie 128 Geschiitze aller Art vernichtet oder erbentet. Nordamerikanlsche Terrorvcrblinile griffen am gestrigen Ta?e das vv t B t • liche und stidvvestliche Rcirhs-gebiet an. Wieder varen vorvviegend Wolinviertel das Ziel ihrer Bombenwar-le. Bei zwei aufeinandcrfolgenden niicht-lirhen Terrorangrlffen der Briten auf die Ilauptstadt der Bcvvcgung -vvurden schwere Iliiiiserschiiden vor allem in der Innenstadt Miinchens verursaclit und zahlreirhe Kiilturhauten zerstort. Luftverteidigungskriifte brachten 27 vier-motorige .Bomber zum Absturz. Das Vergeltungstcner aul London dauert an. Težke nemške napadalne bife na vzhodu in zahodu Sovjetske postojanke med Blatnim jezerom in Donavo prebite — 40 km ozemlja proti vzhodu zavzetega — Boljševiki vrženi v Kur-landiji dalje nazaj — 318 sovjetskih oklepnikov in 533 topov uničenih Fuhrerjev glavni stan, 8. januarja. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na severnem in južnem zahodnem boka loka med Maaso in Mozelo so vzdržali naši oddelki v hudih bojih s prvo ameriško armado, ojačeno z angleškimi divizijami, ki je zopet pričela s svojimi prebijalnimi poskusi. Nemške čete so uničile znova številne sovražne oklepnike. Vzhodno od Bastogna nI dosegel sovražnik več nobenih uspehov, temveč smo ga z našimi napadi vrgli še dalje nazaj. Na južnem odseka zahodnega bojišča so zavzeli boji v Alzaciji in ob zgornjem Renu večji obseg. Južno od Weissenburga so vdrle naše čete v Maginotovo črto. Južno od Strassburga smo razbili s presenetljivim-sunkom zahodno od Rena proti severa sovražne zaščitnice. V brezuspešnih protinapadih naglo zbranih sil je izgubil sovražnik 14 oklepnikov. Poleg tega smo uničili nad 100 nasprotnih motornih vozil. Liege in Anvers obstreljujemo trajno z dnljnostrelnim ognjem. V Italiji so se vršili včeraj na vsem bojišču le posamezni izvitlniški SP°Sa Madžarskem so čete vojske in vojaške SS prebile v večdnevnih napadalnih bojih sovražne postojanke med Blatnim jezerom in Donavo ter napredovale severno od gorovja Vertes do 40km proti vzhodu. Znova smo zavzeli Gran. Doslej smo pri teh uspešnih nastopih uničili ali zaplenili 159 oklepnikov in 425 topov. Nasprotnik je imel visoke krvne izgube Boji se nadaljujejo. Junaška nemško-madžarska posadka Budimpešte se drži pred s severa na-valjujočimi Sovjeti. V jugovzhodnem mestnem dela Kispestu divjajo ogorčeni ponlični boji. V obeh zadnjih dneh smo uničili v sovražnem vdornem področju severno od Donave 101 oklepnik, večinoma z oklepniškimi pestmi. Od gornjega števila je uničila neka oklepniška divizija v enem samem dnevu 58 oklepnikov s sredstvi zo boj iz bližine. Na južnem slovaško-obmejnem ozemlju smo z lastnimi protinapadi izboljšali naše po stojanke. V Kurlandiji so vrgle naše čete severno od Dobi en a bcljsevike kljub ojačeni protiobrambi nazaj. Po dosedanjih poročilih smo ajeli v teh bojih nad 600 ujetnikov, Uničili ali zaplenili pa 58 oklepnikov ter 128 vsakovrstnih topov. Severnoameriški strahovalni oddelki so napadli včeraj podnevi zahodno in jnžnozahodno področje Nemčije. Cilj odvrženih bomb so bili znova stanovanjski predeli. Pri dveh zaporednih sirahovalnih napadih Britancev na glavno mesto narodnosocialističnega pokreta so bila zlasti v notranjih predelih Monakovega težko poškodovana poslopja. Bombe so porušile številne kulturne stavbe. Protiletalske obrambne sile so sestrelile 27 štirimotornih bombnikov. Povračilni ogenj na London traja dalje. Grozodejstva grških upornikov Bern, 8. jan. Za dvoličnost britanske politike je značilno, da morajo tako begunske vlade izdanih narodov, kot tudi pri teh narodih organizirano podtalne sile služiti zgolj trenutnim potrebam britanske politike. Kot označujejo prve že vnaprej za samomorilne kandidate, tako so slednje Britancem po potrebi narodne pile iin plemeniti junaki, aH pa kot sedal v Grčiji tolovaji in poulična dru-hal, katero je treba uničiti. Zato se močno trudijo, da bi nekoč — ko so ga še potrebovali — tako stavljenemu grškemu ELAS-u očitali čim več grozodejstev in krvavih zločinstev, katere spričo boljševiških tendeno teh sil ne predstavljajo za nas nikakega presenečenja. >Exiiange Telegraph« že prinaša iz Aten poročila o grozodejstvih grških upornikov. Na nekem trgu v nlen«ki»m predmestju so pokazali nekaterim novinarjem kraj, koder so ELAS-ove čoie morile ljudi. Trupla tamkaj za silo pokopanih žrtev so imela Jasne znake trpinčenj in zlostavljanj. Cenijo, da so u-morili okrog 8000 ljudi. VeČino civilnih žrtev 60 umorili le zato, ker so bili Člani polltifinlh strank, kl 9» bil« nasprotnic* ELAS-a. Kot krv-avl sodnik Je poslovat nek Armenec. Skoraj vse žrtve so aretirali 28. septembra rnaskiraoi člani Uspešni napadi in obramba na zahodu Berlin, 8. jan. Hudi obrambni boji v Ardeoih, uspešni sunki vzhodno od Bastogna, žilav odpor na področju pri Bitschu, napredovanja nemških čet južno od VVeisenburga, zaščita nemškega predmostja severno od Strassburga in novi uspešni napadi severovzhodno od Selestata so označevali v nedeljo položaj na zahodnem bojišču. V Ardenjh so postali boji zopet sllo-vitejši. Ve§ dan so napadali z oklepniki in močnim topniškim ognjem podprti Severnoamerikanci med Stavele.tom in Marchom. zlasti ob obeh straneh Salma ter zahodno od tod. Kljub velikim izgubam jva jim je uspelo le malenkostno napredovati. — Na področju južno od Marcha so odbile nemške četo sunke britanskih sil tor s protinapadi ponovno zavzele višine, za katere so 60 vršili ponovni hudi boji. Na južnem boku nemškega vdornega področja so udarili drug ob drugegn lastni in sovražni napadi. Ko so se boji polegli, 60 pridobile nemške čete nokaj ozemeljskih prednosti. Bolj pa so napredovale vzhodno od Bastogna. Tu so napadle iz svojega prejšnjega vdornega mesta ter sovražnika znova fiotisnile dalje proti mestu. Bolj vzhodno se med Sauerjem in Villzom ponoči šo niso končali boji s krajevno vdrlimi sovražnimi silami. V splošnem vzeto so bila torej nemška in sovražna napredovanja na belgijsko-luksemburškem področju približno enaka, čeprav jo zbral tu sovražnik doslej 31 divizij za svoje protiukrepe. Te čete pripadajo večiuohia 1., 9. in 3. severnoameriški armadi. Britanci so prevzeli le »nekrvava bojišča« tor prepuščajo Amerikancein, da šo nadalje plačujejo visok krvni davek. Slični kot v Ardonih so trenutno tudi pozicijski boji severno od Rohrbacba ter pri Bitschu, koder je sovražnik šo nadalje vršil svoje silovite protisunke. Ostali odseki na jugu zahodnega bojišča pa so ostali spričo silovitega pritisku nemških čet še nadalje gibljivi. V ravnini južno od VVeissenburga so vrgli Nemci nasprotnika iz nadaljnjih krajev, mod njimi iz lngolsheima, Asehbacha in Trini-bacha. Da bi se ubranil pred ogražanjem nemškega v trikotu med rečico Zorn tn Renom severno od Strasshurga napravljenega predmostja, je zbral sovražnik tamkaj vse razpoložljive sile. Protinapadi, ki so jih napravilo te naglo alarmirane edinice, j>a so se krvavo zrušili, tako da je uspelo nemškim četam pridobljeno področje nadalje utrditi in izgraditi. V kaki mori Je izgubil sovražnik od 16. decembra iniciativo, nam dokazuje nov napad nemških čet v zgornjerenski ravnini. Da bi dobil sile za dosedanjo brezuspešno protinapade v severni Alzaciji, je moral odtegniti nasprotnik tudi z odseka mod Selestatom in Renom močne čete. Nemški oddelki, kl eo izkoristili nastali položaj, so vdrli vzdolž prekopa Ren-Rodan, zlomili sovražni odpor ter so pomaknili več kilometrov froti severu. V tem najvadu so med llom in Itcnom ponovno zavzeli več ! krajev. Povratek nemške armade z jugovzhoda tako imenovane PPLA, politične tajne policije in morilskega oddelka ELAS-oviih čet. Na angloameriški pritisk Tokio. »Maiuiči« označuje prekinitev diplomatskih odnosov med Turčijo in Japonsko kot brezpomembno. List prikazuje dolgoletna prizadevanja Turčije, da bi ostala izven sedanjega spora ter pripominja, da so Turki še nedavno poslali na Japonsko novega veleposlanika. Iz tega vidimo, da ni prekinitev odnosov nikak svoboden turški sklop, temveč da so jo izsilili Angloamerikanci. Ropanje Romunije dobro napreduje Stockholm. Kakor javlja agencija Tass iz Bukarešte, so odpeljali iz Romunije v Sovjetsko zvezo te dni nadaljnjih 54 železniških vagonov. Med ostalim so bili natovoTjeni s stroji neke tovarne ur, gradbenim gradivom, zdravili in žitom. Agencjia Tass javlja nadalje, da je bilo do 1. januarja poslanih lz Romunije v SovJetsRo D krajino 7333 glav goved, 2200 konj ter 17.238 ovac. Kol se vidi, ropanje Romunije dobro napreduje. Berlin, 7. jan. Mednarodni poročevalski urad imia sedaj prvič možnost poročati o izredno pomembnem vojaškem dejanju, o katerem so Nemci do 6edaj iz razumljivih razlogov najstrožje molčali. Gre namreč za povratek nemških čet z egejskega področja iin z jugovzhodnega prostora evropske celine. Pri ocenitvi tega nastopa moramo upoštevati položaj, ki je nastal a kapitulacijo Romunije in Bolgarije in s temi z nemotenim vkorakamjem boljševiških armad na jugovzhodni prostor. Poleg tega ee je razplamtela v Grčiji državljanska vojna. Za premike je bila na r^rpolago ena sama, nad tisoč kilometrov dolga prevozna pot, katero so tolovaji na več mestih porušili, ogrožali aH oelo zaprli ter jo je bilo treba najprej očisti t L Poleg tega so stale nemške čeite na Egejskem morju pred veliko sovražno pomorsko iin letalsko premočjo, dočim so imeli oddelki na Balkanu za hrbtom ne le od Angležev iin deloma tudi od Sovjetov dobro oborožene tolpe pod vodstvom boljševiških agentov, temveč tudi dobro opremljene dnviojije boljševi-kom izročene bolgarske armade. Zato ni čudno, če je sovražna propaganda predčasno govorila, da je usoda n »mikih čet zapečatena ter da so to verjeli v sicer zelo trezno presojajočih nevtralnih krogih. Umetnost nemškega vodstva, junaštvo in skoraj nadčloveška dejanja nemških čet pa so prekrižali ta pričakovanja. Obratno so dosegli Nemci z vso opremo in v polni bojni moči priključek na novo osnovano nemško bojno črto. O izvedbi tega nastopa je podal nemški vrhovni poveljnik, generalni polkovnik Liihr, ki mu je bila poverjena zaščita skrajnega nemškega južnega krila, posebnemu dopisniku mednarodnega poročevalskega urada naslednjo izjavo: Čete nemškega južnega krila so le-žaile z močnimi silami na Jonskih in Egej-ekih otokih vse tja do Rodosa. Dogodki v Romuniji in Bolgariji so tako spremenili položaj, da so izgubile nemške postojanke svoj strateški pomen. Treba je bilo odpeljati nemške oddelke za ojače-nje novo nastalih bojišč, istočasno pa preprečiti Britancem po možnosti za čim daljši čas prosto razpolaganje nad Egej-skim morjem im Grčijo. Kljub vsej angleški mornariški in letalski premoči je Nemcem uspelo, da so izpraznili manj važne otoke ter odpeljali vse svoje premično gradivo, dečim ee strateško važna oporišča še danes uspešno drže ter ve- žejo pomembno sovražne sile. Tudi odhod ia Grčije se je izvršil brez pomembnejših motenj, ker so nemška vojaška oblastva skrbno pazila, da so niso vmešavala v notranjepolitično spore, ko eo se na ozemljih, ki so jih zapustile nemško čete, vedno bolj širili plameni z neverjetnim fanatizmom vodene državljanske vojne. Največje težarve je predstavljala izvedba odhoda vseh oddelkov po edini železniški iin cestni zvezi Atene, Skoplje, Mitrovica, Beograd, ki so jo vršil med stalnimi težkimi boji s tolovaji. Pri tem so napravile čete brez odmorov v stalnih bojih po 30, često pa 40, 50, d.i celo po-iiovno 60 kilometrov pota na dan, prvotno v tropski vročini, k:isneje pa v stalnem dežju in končno v silovitih snežnih viharjih ter ob ledenem mrazu. Korakalo eo po slabih gorskih cestah, ki eo bile često za večja vozila, zlasti oklepnike in težko baterije, neprehodne, ter so jih morali posebni oddelki stalno popravljati, da so ni bilo treba glavnini zamujati. V Macedonijo došle bolgarske divizijo smo razbili. Proti njihovim glavnim silam so napravile prve iz Grčije prispelo čete bočni zaščitni pas vse do področja pri Skoplju ter tako vzdržale kljub bolgarski ! premoči. Severne je, zlasti na Kosovem polju, so bile korakajoče kolono z deli letalstva in mornaric«; prvotno brez zaščite pred novim sovražnikom, vendar ee je posrečilo ustvariti iz slabših pehotnih sil, dovedenih z juga, prvotno tenko, a kasneje vedno močnejšo črto, katero 60 4 bolgarske divizije z neko ojačeno bolgarsko oklepniško brigado cele štiri tedne zaman napadale. Neposredno za to črto pa 60 se pomikali tisoči vozil ter fo korakale nemške čete proti svojemu cilju. Medtem Je padel Beograd Sovjetom v roke. Pač pa so vzdržale nemške čete v Kraljevu najtežje navale mnogo močnejših sovjetskih pehotnih in oklepniških sil. S Kosovega polja je vodila ena sama slaba cesta preko divjo razoranega gorovja v Sarajevo. Nemci so morali s hitrimi premiki očistiti z nje boljševiško Titove tolpe. V kratkem 60 popravili porušene mostove teir vzpostavili zvezo z bojno skupino v Kraljevu. Kakih deset tednov po pričetku nastopov so bili nemški vojaki vseh delov vojske po hrezprl-nieniih bojnih uspehih in sijajnih pohodih • pripravljeni za borbe na novih bojiščih. lova poročila o p^olaju v Erčii Angleški laburisti napadajo Plastirasa Stockholm, 6. jan. Kakor poroča Reu-terjev posebni dopisnik R. Bigio, so se umaknile ELASove čete iz Aten ter se pomikajo po treh glavnih cestah v gore. V vzhodnem Jclu mesta so zasedle britanske čete po teh poročilih zgradbo Averoff. Severno od trga Omonias, kjer so nudilo ELASove čete najmočnejši odpor, so se ogorčeni boji nadaljevali. Tu so se vršili hišnn boji in često je bilo treba očistiti sobo za sobo. Angleška letala so e strojnicami obstreljevala manjše oddelke oboroženih EL^Sovib čet, ki so se skušali peš umakniti preko gričevnatega ozemlja zapadno od Aten. Nadalje poročajo, da so se umaknili ELASovi oddelki iz Pireja v smeri proli Tebam. Amsterdam. Radio London javlja, da se vršijo glavni boji med britanskimi ia ELASovimi četemi po poslednjih poročilih približno 40 km severnoeapadno od Aten. Tamkaj so bile britanske čete zadržane na neki" ozki poti, ker imajo tamkaj ELASovi oddelki postojanke, ki omogočajo motenje britanskih nastopov Druge britanske čete še vedno čistijo okolico Aten. Stockholm. Kot poročajo iz britanskih časopisnih krogov v Atenah, je general Scobie pripravljen, da bi sc znova sestal z voditelji ELASa ter se razgo-varjal o novih pogojih, kateri naj bi vključevali vprašanje ujetnikov tn talcev. ELASovci pa se motijo, ako mislijo, da jim bodo sedaj, ko se so umaknili iz iz Aten in Pireja ter prenehali z bnrbo v Atenah, dovolili premirje. Kje bo sestanek »treh« Bern, Londonski dopisnik »Tata« poroča, da se bo po mnenju list« »Yorkshire Post«, ki ima kot znano tesne stike z zunanjim ministrom Edenom, vršil sestanek Churchill - Stalin - Roosevelt na sovjetskih tleh. Roosevelt bo na poti tjakaj obiskal Anglijo. Amtcrdam. Radio London poroča, da je izjavil predsednik Roosevelt včeraj na neki tiskovni konferenci, da se bo sestal s Churchillom in Stalinom šele po 20. januarja. 20. januarja namreč priseže ameriški predsednik. Roosevelt je izjavi], da bosta kraj ln čas sestanka odvisna od vremenskih razmer. Stockholm. »Nemci so povzročili potrebo spremenitve vseh zavezniških načrtov na celotnem zapadnem bojišču,* priznava Reuterjev potebni dopisnik pri glavnem stanu zavezniških ekspedicij-skih čet »Nemčija se bori danes z veliko silo in z vojaškim sijajem, ki ga niti pesimisti, niti optmati, ki to pričakovali unago pred Božičem, še v tanjah nieo predvidevali.« Nemška udarna sila Bern. V vojaškem pregledu o preteklem letu piše »Schvveizer Mittel-pressec Leto 1944. ni prineslo vojne rešitve. Zaveznikom je na zahodu sicer re« uspelo zanesti vojno do nemških meja, toda odločilni prodor skozi zahodni branik se jim ni jiosrečil, ker Jo bila odporna moč nemških armad močnejša, kot so to računali na zavezniški strani. Sredi decembra presenetljivo sprožena nemška ofenziva dokazuje, da je treba še vnaprej računati s pomembno udarno silo nemških divizij. Posledica nemške ofenzive Amsterdam. Rtidio London poroča, da je izjavil predsednik Roosevelt, da je general Eisenhower predlagal imenovanje feldmarštlo Montgomcryja za vrhovnega poveljnika zavezniških tet severno od Ardcnov. Roosevelt pa je pripomnil, da bo nastopal Montgom«ry ie kot namestnik generala Eiscnhovverja. Amsterdam. V rvezi t spremembo poveljniških mest zavezniških armad na zapadnem bojišču objavlja agencija Reuter poročilo vrhovnega glavnega stana, ki pravi: »Zaradi nemSkega prodora skozi Ardene sta bili ustvarjeni dve bojišči, od katerih j« usmerjeno eno proti jugu, drugo proti severu. Sporazumno je bilo podeljeno poveljstvo južnega odseka fcld-maršalu Montgomeryiu, severnega odseka pa generalu Brad!eyu. Novi uspehi nemških podmornic Berilo. 7. januarja. V zadnjih desetih dneh, to jo od 27. decembra 1014 do 7. januarja 1945, so potopile nemške podmornico 14 sovražnih prevoznih ladij z 88.000 tonami, undaljo 5 rušilcev, korvet in spremljevalnih vozil. Ti uspehi so tem znučilnejši, ker jo bil del ladij potopljen v Rokavskom prelivu. V vojaških krogih nemške prestolnice pripominjajo, da predstavlja gornje dejsho ponovno pojavo nemških j>odmornic na raznih pomorskih bojiščih. Pozabiti ne smemo tudi delovanja najmanjših nemških podmornic ter modernih bojnih sredstev, ki jih upravlja en sam mož. Ameriške izgube Ženeva. Kakor poroča radio New Tiork, je izjuvil vbjni minister Stimson včeraj v Wushinptonu na neki tiskovni konferenci, da so znašale izgube vojske in mornarice Združenih držav do 21. decembra 638.139 mož. Minister je na to pripomnil, da v teh številkah niso vsebovane izgube vojske na zapadnem bojišču od pričetka nemške ofenzive 16. decembru. Izjuvil je, du to ni mogoče z ozirom na položaj v bitki. O položaju na tem bojišču ni moči dati nobenih podatkov, in preteklo bo še nekaj časa, preden bo lahko izdano tozadevno poročilo. Boji v Italiji Derlin, 6. jan. Mednarodni poročevalski urad javlja z italijanskega bojišča: V Italiji 60 se premaknili boji v poslednjih 24 urah popolnoma na skrajno jadransko kril«, kjer se je posrečilo osmi britanski armadi e kanadskimi edinica mi in oklepniškimi silami po večumih me-njajočih se bojih vdreti severozahodno od Iiavenne v nemške zaporne postojanke ter prodreti do južnega roba lagunakega jezera ob izlivu reke Pad. Poskus, da bi pri tem odrezaU od zvez z zaledjem močuej-še nemške oddelke se je ponovno z visokima izgubami izjalovil. Sunek na področju Ravenne so spremljali trajni silni napadi na področju severno o- | Hslnico v kaleri ie hi!o 70 000 lir v hfm_ vladala vse ozemlje od Turjaka do Ribnice, Roba preko Sv. Gregorja, Do-brepolja, Ambrusa in Čušiperka, kjer je prišla v stik z grosupeljskimi domobranci. Velikolaški domobranci tudi tedaj niso mirovali. Šli so za komunističnim sovražnikom tja daleč v kočevske in loške gozdove, bili udeleženi pri velikih bojih " Loški dolini in hodili skupaj z bojnimi skupinami na dolge pohode v osrčnje doline reke Krke. To je delo, ki so ga opravili laški domobranci do lanskega poletja, Ve-I ke in trde boje so .meli, a bili so povsod zmagovalci, ki so si na koncu priborili to, kar so si najbolj želeli Lepe hiim prireditve na Primorskem Kakor zraste naglo roža, ki nenadoma pride iz teme in ozkega- prostora na svež zrak, poln sonca, tako se je razživelo tudi življenje naših bratov na Primorskem, ko so jim protikomun; ' čin borci — Narodni stražarji prinesli možnost novega razmaha. To nam lepo pričajo tudi številne prireditve okrog božiča, ki so jih imeli širom primorske zemlje. 23. decembra v dopoldanskih urah je bila v postojnski občinski hiši skromna slovesnost. Odbor za zaščito mater in sirot je obdaroval revne matere z denarjem, moko in kostanjem ter jim tako občutno pripomogel k veselemu praznovanju božičnih praznikov. Obdarovanih je b !o 126 mater z okrog 390 otroki. Da so tnko številne sirote mogle v sreči praznovati božič, gre glavna zasluga protikomunističnim borcem, ki so vse dohodke lepo uspele akademije dne 19. decembra (t. j. 8021 lir) podarili revnim materam in sirotam. Prav tako so veliko pomagali borci udarnega polka Slovenskih narodnih stražarjev, ki so zbrali 5000 lir, 200 kg moke in 100 kg kostanja. V Trstu pa so v domobranski bolnišnici pripravili ranjencem lepo božičnico. V okrašeni dvorani so se ob božičnem drevescu in jaslicah zbrali pri ranjencih številni udeleženci. Pred obdarovanjem je bila za ranjence akademija z recitacijami, pesmimi m govori. Poleg ranjencev so bili obdarovani tudi tamkajšnji domobranci Na božič pa je novo ustanovljeni dramatski krožek ▼ Ilirski Bistrici - .. . .. . . priredil lepo Meškovo igro »Henrik, i cialne pomoči tndi drotfe. 6obavi vitez«. Igra je bila tudi na Štefanovo. *Za igro je bilo že več dni veliko zanimanje, saj so ljudje po tolikih letih mogli zopet gledati slovensko igro. Gledalci so £>ili z igro prav zadovoljni. Med odmori pa je pevski zbor pel slovenske narodne pesmi. Tudi v Št. Petru na Krasu so za božič imeli lepo prireditev. Pripravila jo je mladina. Domačini so napolnili obširno dvorano ter uživali ob prijetnih otroških besedah. Otroci so svojo prireditev ponovili v nedeljo, 30. decembra. Na Silvestrovo in na Novo leto pa so v Postojni gostovali domobranci z Rakeka. Domobranski dramatski krožek je oba dneva priredil igro »Alcazarski junaki«. Tako raste na Primorskem v zavetju Narodnih stražarjev živo zanimanje za slovensko besedo in kulturo.^ Ljudje so za domobransko varstvo, ki jim omogoča svobodno gojitev materinega jezika. Narodnim stražarjem iz vsega srpa hvaležni. Novosti Norost! Za stoletnico rojstva goriškega slavčka Simon Gregorčič: Jeremijeve žalostinke Uredil dr. Debeljak. Uvod napisal dr. M Slavič. Z opombami V. Beleta. 63 str. 46 L LJUDSKA KNJIGARNA V UUBLANI Opozorite na nakupovainico So- listnico, v kateri je bilo 70.000 lir v bankovcih in vrednostnih papirjih. Poleg vsega so odnesli tudi precejšnjo količino blaga. Po tem dejanju so odrezali telefonsko žico, da trgovec ne bi mogel poklicati policije. Isti večer so se pojavili v gostilni Volsi v ulici Media in prav tako z orožjem v roki prisilili gostilničarja Maria Volsija In goste, da so dvignili roke. V gostilni sta bila tudi dva mornarja in pristaniški miličnik Herman Frinjan, katere so neznanci razorožili. Frinjanu je eden dejal: »Ti si pustil aretirati mojega brata in mojo sestro. Ko boš šel iz gostilne, te bom ubili« Ko jo Frinjan to slišal, je potegnil iz žepa ročno bombo in jo vrgel ob tla ter skušal pregnali so komunistične tolpe daleč uiti iz gostilne. Eden neznancev je ste-od mirnih slovenskih vasi. 1 — '--------J- Pravo delo za junaške domobrance pa se je začelo šele na koncu lanskega poletja, ko je prišla v Velike Lašče domobranska bojna skupina. Od tistih dni so se laški domobranci znova odlikovali v številnih težkih bojih. Bili so v vseh velikih domobranskih jesenskih bojih, udeležili se pohoda v Belo krajino, da ne omenjamo neprestanih akeij v Suhi krajini okrog Hinj, Ko-riiiia itd Lanskega decembra je bila naša bojna skupina neprestano zapletena v borbe okrog Občin pri Trebnjem in sedaj kljub zadnjim krčevitim naporom sedmih komunističnih brigad čisti ozemlie okrog Mirne, Male Loke, Čateža. Znplaza in Trebnjega. V teh bojih se je laška bojna skupina tako odlikovala, da je dobila od poveljstva posebno pohv.ilo. To ?<> naši borci v polni meri zaslužili, kajti vsi so vojaki, ki so jih skovale že trde borbe vaških 6trnž.- Velikolaška bojna skupina je pokazala in dokazala, da se z vso pravico imenuje udarna. Nagla v akcijah, di Sloga: »Poletje, sonee dekle« ob 16 ln 18. Lekarniška služba: Nočno slutbo Imajo lekarne: dr Kmot, Ciril Metodova cesta 48; mr. Trnkoczy doJ. Mesini trir 4, iu mr. Ustar, Solcnbursova ulica 7 Gclob Rudolf V Občinah pri Trebnjem je v bojih s komunisti padel 2. t m. 29 letni Colob Rudolf, domobranec. V dobrem letu je uboga slovenska inati-mučenica trikrat zajokala, ko ji je Bog odvzel kar tri otroke zaporedoma. Preteklo sredo se je jokaje poslavljala od tretjega: »Kaj pa, če te ne bo več nazaj?« Miren kot vselej ji je odgovoril: »Mama, če bom padel, mora že biti tako.« Rodil se je v Birčni vasi, župnija Smihel pri Novem mestu kot najmlajši sin številne kmečke družine. Oče mu je kmalu umrl in Rudolf je postal materi največja opora. Obetal je postati zgleden krščanski kmet. Navzel se je neustrašenosti in odločnosti ob tubernnkliu, pri katerem se je krepčal za trde boje vsako nedeljo in praznik, pogosto pa tudi ob petkih. Tri četrt ure dolgo pot do cerkve je jemal kot majhno žrtev za pokoro. Ko so se vedno bolj ločili duhovi, so v domači vasi nekatere matere prepovedale svojim sinovom imeti kakršne koli zveze z Rudolfom. Včasih je potožil, kako ga to boli: »Vsiljeval se jiin ne bom. Težko je, a srečen sem, da sem le na pravi poti.« Po nedolžnem odvlečen na Rab je v internaciji med komunisti do potankosti spoznal vso njihovo zlobnost. Vrnil se je še bolj klen in veren, saj je rad omenil, da ga je rožni venec v pregnanstvu čudovito varoval. V tistih dneh so rdeči ovaduhi zasledovali vsak korak poštenih I j udi. Pot v cerkev, celo pristopanje k oblia-iilni mizi, stik z duhovniki, je veljal kaj hitro za izdajstvo in organiziranje »bele garde«. Takrat se je Rudolf ponoči skrival, spal vsako noč drugje. Ko pa je zvedel, da ga hočejo dobiti v roke, je odšel za mestni blok, a se je kmalu spet vrnil domov, ker ga mati ni mogla pogrešati. Kljub težkim grožnjam je pogumno pristopal k spovedi in k sv. obhajilu. Čutil pa je, kako ga vaščani postrani gledajo. Vsako nedeljo je opazil, kako neki komunist na koru zapisuje, kdo je šel k sv. obhajilu. Odtlej je ostajal pri maši v ozadju cerkve, da bi v bodoče take stvari preprečil. Svoje globoko in trdno katoliško prepričanje je upal pokazati in braniti tudi v najtežjih dnevih, ko je izgledalo, da se bo večina prilagodila rdečim brez boja. Ob razpadu 8. septembra 1944 je bil od komunistov mobiliziran, a jim je kmalu ušel in vstopil k novomeškim domobrancem. Iz čete je bil ^prestavljen v udarni bataljon. Zn božične praznike je prišel na dopust k materi in sestri, ki v Smihelu preživljata težke begunske dneve. Domačije v Birčni vasi že več kot leto dni ni videl. Izro- pana in prazna ždi ob cesti ter zaman čaka na svoje drage stanovalce. »Se veliko bomo lahko po vojski naredili, če nas bo Bog imel "za vredne, da ostanemo,« si dejal po'sv. Štefanu, ko si pogledoval proti osamljeni domačiji in obžaloval, da niso tvoji vaški sovrstniki šli v večjem številu za teboj. Bil si med vsemi najvrednejši, zato Te je Bog z Mihom, Mišjaki, liro-vatom, Cilko in tvojo mučeniško sestro Marijo vzel najprej k Sebi. Živeti moramo iz žrtve, da bo naše življenje zaslužno. Vse življenje jc čas setve, žetev pride po smrti. Jakšeto Rudolfi Ker si bogato sejal in največjo — življenjsko žrtev — vdano doprinesel, boš odslej lahko mnogo storil za vse, ki smo te ljubili. Prosi pri Njem za rast dragih ti šmihelskih mladcev, prosi za spreobrnjenje najbolj bednih in zaslepljenih. za razbičano slovensko domovino. Tvojo ubogo mater, brata in sestro pa naj tolaži On, ki v svoji neskončni previdnosti vodi nnše življenjske korake vedno najbolj prav, da svojega večnega cilja ne zgrešimo. Zato bomo sledili tvojim stopinjam, dokler se ne uresniči misel Aleksandre Rahmanove: »Boljševizem bo razpadel, ker blaznost ne more biti trajno sistem,« V spomin Primožiča Jožetu Na braniku svoje domovine je dne 27. dec. 1944 padel v borbi pri Moravčah (Sv. Križ pri Litiji) protikomunistični borec Jože Primožič. Pokojni Jože je bil že od 3. septembra 1942 v protikomunistični borbi v vaških stražah, na postojanki Sela — šumberg. Ob razpadu Bad. Ital. je takoj vstopil z drugimi zaved. šentviškimi fanti čez mejo in se pridružil slov. domobrancem. Bil je nekaj časa v Ljubljani, odkoder se je prostovoljno javil v udarni bataljon, ker je hotel uničiti čim več tolovajev. Značilno za pokojnega Jožeta je, da je bil vedno veselega, vedrega razpoloženja in da je šel v borbo vsakokrat z velikim navdušenjem. Nikdar ni 'v svoji volja okleval ali obupaval, pač pa poudarjal »boril se bom do zadnjega«. Temu svojemu sklepu je bil povsem zvest, saj je daroval na oltar domovine moje življenje. Vsi domobranci udarnega bataljona se ga s ponosom spominjajo. Preko 400 domobrancev iz njegove fare pa še etoji na okopih in brami svojo zemljo tn čast domovine pred komunističnim zmajem. Slava Ti, junaški borec — pokoj Tvoji duši I NOVI GROBOV) ■f" Mcgica Koinidar, Anica Sterle, Zolka in Pepca Sinuut so nu Silvestrovo padle pod zločinsko komunistično roko in tako doprinesle največjo žrtev za domovino. \ Ložki dolini so bile doma vse štiri. Megica Koinidar iz Nadleska 29, Anica Sterle iz Pod-cerkve 23, Zofka m Pepca Nanut pa iz Podcerkve 35. Sv. maša zadušnica bo v nedeljo, 14. jauuurja, v stolnici pri oltarju Marije Pomagaj ob osmih zjutraj. — Ko izrekamo užaloščenim svojcem svoje globoko sožalje, se z največjim spoštovanjem spominjamo žrtve štirih zavednih Slovenk iz Lož-ke doline, želeč jim miru in pokoju v naši tako hudo preizkušeni zemlji. + Anton Koščak. V 19. letu starosti je umrl domobranec Anton Koščak. Pogreb bo v sredo ob treh popoldne iz kapele sv. Antona na Zalnh. + Jože Križman. Na Grosupljem je po dolgem trpljenju mirno v ^Gospodu zaspal posestnik g. Jože Križman. Pogreb dragega rajnega bo v torek ob devetih dopoldne ua domačem pokopališču. ■f Marija Glančnik. V Bogu je zaspala gospa Marija Glančnik. Pokopali so blago rajnico v ponedeljek dopoldne na pokopališču pri sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v soboto, 13. t. m. ob sedmih v cerkvi Srca Jezusovega. + Jože šušteršič. Na Vrhniki je 8. t. m. umrl g. Jože šušteršič, posestnik na Betajnovi. K zadnjemu počitku ga bodo spremili v sredo, 10. t. m. ob pol 11 dopoldne izpred hiše žalosti, Stara cesta 23, na farno pokopališče sv. Pavla na Vrhniki. •f Hane Frelih. Po težki bolezni Poziv k predložitvi delavskih seznamov Vsa industrijska in trgovska podjetja, zavodi in ustanove, obrtniki, trgovci, posestniki in vsi drugi, ki zaposlujejo v svojem obratu moške delavne moči rojstnih letnikov 1914-1926, in doslej še niso predložili voiaškcmu uradu pokrajinske uprave seznamov teh svojih uslužbencev, rojenih v letih 1914-1926, se pozivajo da najkasneje do 15. januaria 1945 dostavijo tozadevni seznam, ki naj vsebuje sledeče rubrik«: 1. Tek. številka. 2. Priimek in ime uslužbenca. 3. Dan mesec in leto rojstva. 4. Kom je bil uslužbenec pri naboru dodeljen. 5. Do kdaj mu je bil nastop obvezne službe odložen. Ob zaključku seznama naj se številčno navede, koliko je razen v seznamu vpisanih v obratu zaposlenih še starejših ia mlajših moikih uslužbencev. Seznam naj v določenem roku Izroči prizadeti lastnik ali njegov pooblašče-nec, ki pa mora biti o vsem dobro poučen, šefu vojaškega urada pokraiinske uprave v Ljubljani, Poljanske c. št. 2/1 V slučaju njegove odsotnosti pa naj se seznam izroči nabornemu uradu v »obi št. 15. Obvestila Prevoda Prodaja zaseke Zaseko bodo prodajali mesarji v torek, 9., In t sredo, 10, januarja, sjutraj takoj po prihodu • klavnice, najpozneje pa od 9 naprej. Stranke, ki so kupovale ▼ mosarljl Kru-Sič, BeienSkova 10, so od sedaj naprej do-deljone mosarju Brčann Alojziju, Tovarniška IS; stranke pa, Irt so kupovale v mesariji KruSlS, Cemetov« nlica, so pa dodeljene mesarju Benčluu Jožetu, Cernetova 10. Peti sinfonični koncert Radia Ljubljane V ponedeljek, 15. t. m bo v veliki uniojiski dvorani V. simfonični koncert radijske postaj«. Spored bo obsegal znamenita dela skladateljev Beethovna, Wagnerja, LUzta ln Schillinga. Koncert bo izvajal pomnoženi radijski orkester pod vodstvom intendant« državnega gledališča v Ljubljani, Ferdinanda Herzoga. Koncert se bo pričel točno ob 18; vstopnico s sporedi bodo ▼ predprodaji od srede, 10. t. m. dalje v knjigarni »Glasbene Matice«. Opozorilo voznikom Gozdarski odsek pokrajinske uprave ima pripravljene v okolici Ljubljane večje količin« drv, ki so namenjene ta. ljubljansko prebivalstvo in to predvsem za revnejše sloje. Nekateri vozniki, ki so dolžni po n«-redbi Vrhovnega komisarja za Operacijsko področje Jadransko Primorje z dne 6. dec. 1943. prevažati drva v dneh, ko je umrla 24 letna 'gospa liane Frelih ™ P0™"*', se 'r^0"*0'"!,^ roj. Centa. Njene zemeljske ostanke I redno odzivajo. S tem ogroža,o preskrbo bodo pospremili k zadnjemu počitku v torek, 9. januarja ob pol devetih dopoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. + Ana šoštarič. V Ljubljani je nmrla gospa Ana šoštarič roj. Lavrin, hišna posestnica. Pokopali jo bodo v sredo, 10. t m. ob pol devetih dopoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. ■f Marija Klemene. Umrla je gospa Marija Klemene. Blago mater bodo spremili k zadnjemu počitku v sredo ob devetih dopoldne iz kapele sv. Ja neza na Žalah. ■f Franc Mozetič. Po kratkem trpljenju je mirno v Gospodu zaspal poštni zvaničnik v pokoju g. Franc prebivalstva s kurivom. Opozarjamo vse te voenike, da se bo v bodoče proti njim uvedlo takoj kazensko postopanj«. Zaradi velike nujnosti so vozniki lini voziti ob vsakem vremenu, kadar se jih na vožnjo pozove. — Gozdarski odsek (prej Ravnateljstvo državnih gozdov), Važno za trafikante Sezname odjemalcev tobačnih izdelkov j« odati v sredo zjutraj dn« 10. jan. 1945 v Glavni zalogi, do 10. ure. Seboj je prinesti sledeče: Seamam v duplikalu to je, kopijo in original, oba stara od meseca januarja 1944 in julija 1944, glavo tobačnih izkaznic za november in december 1944, štampiljko in de- Mozetič. Dragega rajnega bodo poko- naT 2a flanaiino in vezavo seznamov. — pali v torek^ 9. januarja ob pol 10 iz | Združenje trafikantov, KULTURNI OBZORNIK Slovensko pesništvo v 1. 1944 Pesniška žetev je bila letos boljša in plodnejša kakor lansko ali predlansko leto, zlasti še, če bi prišteli sem še kalijevo pesniško zbirko Sreičavanja s cnrtjo, ki je izšla leta 1943 za božič. I iterarni reviji, v katerih je prišlo so-(bbno pesništvo do veljave, sta bili samo Dom in-svet, ki je to le'to izšel v dveh zbornikih (drugi izide z letnico ll)44 ta mesec!) in vztraja v slovenski j. ivnoeti že 56 let, ter literarna priloga Živa njiva«, ki pa ne zajema tak0 na roko literarnega življenja, temveč i ii di kot privržek likovni umetnosti ■ kaj pesniških izvodov. Imeno,vati pa oram tu Zbornik Zim.ske pomoči 1944, jer so nastopili skoraj vsi v Ljubljani živeči sodobni pesniki z novimi pesnimi od Župančiča do najmlajših (Ša-';ibona), ter tako ta izbor predstavlja majhno sodobno antologijo med vojno n:\pisanib pesmi. Zato ima ta zbornik še poseben pomen. Preden preidemo k sodobnim pesniškim zbirkam tega leta, naj omenim «mesrečeno in samovoljno, po nikakih Ujektivnih znanstvenih kriterijih ure-•>no antologijo vsega slovenskega pesništva, ki jo it) izdal v lepi, razkošni oSliki Anton Podbevšek pod naslovom »Slovenska iirika«. Zbirka je vzbudila precej odpora v javnosti (čeiprav ni bila poslana dnevnim recenzentom v presojo), napade in replike (ibrošura Vaclava Držaja: Dve satiri), pa tudi literarno sodnijsko aferico, kar vse nas ne prepričuje, da bi delili literarno kritičnih sodb z njo, kajti v nji ni Gregorčiča, ne Jenka, Sardenka, Lovren-čiča, Tauferjeve, ne A. Vodnika, med največje pesnike pa je postavljen Eller in Petruška. Izmed starejših avtorjev je prišel to leto do veljave Simon Gregorčič, katerega stoletnico rojstva smo praznovali tako na Goriškem kakor v Ljubljani. Zimska pomoč se ga je spomnila z lepo izdajo »Oljki«, ki jo je z risbami opremil Gvido Birolla, z uvodom pa pesnik J. Lovrenčič. Kot novost pa ie izšlo zadnje njegovo pesniško delo, ki je doslej ležalo v rokopisih in prepisih neizdano, namreč »Jeremijeve žalostinke«, prevod iz sv. pisma s Slavičevim uvodom in Beletovimi ojx»mbami. Tudi Dom in svet II. zbornik je posvečen Gresorčiču ter prinaša iz rokopisne ostaline prevod »Spokornih psnlmov, poleg drugega gradiva o Gregorčiču. Izmed živih pesnikov je bil to leto najvidnejši Alojzij Gradnik, ki je izdal dve zbirki pesmi: »Pesmi o Maji« najlepših peami, kapele sv. Petra na Žalah. Šv. maša zadušnica bo v četrtek, 18. i m. ob pol osmih v župni cerkvi v Trnovem ■f Franci Nemec. Po kratki bolezni je komaj 14 let star odšel za svojo mamico dijak V. razreda realne gimnazije Franci Nemec. Pogreb bo v sredo ob pol 10 iz kapele sv. Jakoba na Žalah. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■bbk Varčujte z vodo! poleg tega pa Je v nji dobila vojna strahota zadnjih let najmočnejši izraz v slovenski liriki, zlasti slika iz Raba. Gradnik je tu šel v pesniški realizem ter celo v baladno epično uglašenost. Iz starejšega rodu se je tako Gradnik postavil na čelo v sedanji vojni ustvar-jajočih pesnikov ter je postal v marsičem tudi učitelj najmlajšim. Drugi pesnik njegovega rodu je Jože Lovrenčič, ki je poleg prevodov in študij izdal v tem letu pesniško zbirko »Tri božje poti«, v kateri je na način narodnih romarskih in epičnih pesmi vpesnil legende o svetogorski, brezjanski in vi-Sarski Mariji. V tem letu je tudi izišlo posmrtno izbrano delo njegovega sodobnika Antona Erjavca »Mladostni spomini«. Pesmi je zbral njegov tovariš dr. Česnik, uvod js napisal Janko Moder. Zbirka nam foneja Jeleniča sicer ni odkrila kot velikega pesnika, vendar pa je prav, da je izšla; ima veljavo kot pietetno delo in literarno zgodovinski dokument rasti nove dom-insvetovske predvojne generacije. Kot posmrtno delo največjega izmed najmlajšega rodu, doslej neznanega, paje zbirka »V ognju groze plapolam« Franceta Balantiča, ki je zgorel kot domobranec v Grahovem. 1 o-leg tega zbranega deln je izšel posebej kot bibliofilska izdaja njegov »Venec« Tršarjevimi lesorezi. Obe knjigi, katerima je napisal uvod T. Debeljak, sta pokazali, da lahko smatramo Balantiča «a največjo pesniško žrtev teh revolucionarnih' let ter da je z njim umrl Za Socialno pomoč Za Socialo pomoč »o darovali: Uradniki podjetja ig. Dukič lir 1320; uslužbenci tvrdke Jelačin lir 1045. Vsem darovalcem iskrena zahvala. OSEBNE NOVICE Poroka. V nedeljo, 7. t. m. sta se poročila v župni cerkvi 6v. Antona na Viču g. Gaspari Miro, uradnik BBTPD e gdč. Narod Marinko iz Rožne doline. Kot priči sta bila ženinov brat Vladimir Gaspari, profesor in za nevesto Jerina Friderik, pol. uradnik. Obilo sreče I resnični pesnik, velik umetnik, ki ga za življenja nismo v ccloti poznali, komaj smo zaslutili njegovo izredno moč. Severin Sali je za Zimsko pomoč napisal svoj »Spev rodni zemlji«, ki jc izšel v moiiumcntnlni izdaji Bare Itern-čeve. Kritika ga je označila za Dumo naših dni, te r je resnično ena največjih slovenskih pesnitev. Mestoma jo sicer še malo preohlapna in premalo zvezana s središčem, toda v ccloti je to močna pesniška vizija trpečega in v trpljenju poveličnnega slovenstva, ki iz pogorišč zori v nove zarje. Vlogo Zupančičevih pesmi iz prejšnje vojne, je tako Erevzel Sali ter postal naše pojoče in odreče srce v času množičnih »sreča-vanj s smrtjo«. Tudi pesnik Vinko Beli-čič, ki je svojo prvo pesniško zbirko »Cešminov grm« izdal v izvirni obliki arh. Gajška, je našel pa svojih impresionističnih pesmih v drugi polovici besede za grozoto in borbo sedanjega časa. Sicer pa je lepota njegove pesmi v lepih metaforah in rahli slikovitosti ter v razpoloženju belokranjske pokrajine Med najmlajše pesnike spndn Mitja Sarabon, ki se je vidneje začel uveljavljati šele po Balantičevi smrti, pa je v tem letu izdal že dve zbirki: »Bolečina« in za novo leto »Nema radost«. Pesniško izhaja iz Gradnika, ki §a v prvi zbirki, pa tudi še v drugi, ni ocela prebolel, pokazal pa j« takšen pesniški talent, dn verujemo v njegovo veliko rast. Iz mladostnega pesimistič-I nega doživljanja sveta in ljubezni, ka-j kor sc kaže v »Bolečini«, je prišel ▼ 2}xo£ut& jiotace Stolna kongregaelja ta akadomake Uo-hratenke Ima sestanek to sredo, 10. t. m,, ob 17, kor j« zadnjič saradl alarma sestanek odpadel. Pridite trotovo vsel Druttna Vodoplvee je darovala v počastitev spomina blagopokojnega K Antona Zorna, pokr. svetnika, 400 lir Vlneencijevl konferenci »v. Cirila In Metoda. Betlgrad. Uog plačajt S tem, da prodatte nakupovalniei Socialne pomoči staro obleko, čevlje in podobne predmete, koritliie sebi, ker dobite zanje ugodno ceno in re-vciem, katere bo Socialna pomoč mogla obleči. 8muiarje dijake, ki so se priglasili s* Šolske smučarske tečaje, opozarjamo na tu-devne objave v Športni rubriki naSeira lista. Za stare In onemoicle IJuhlJančane t mestnem r.avetlšču v Japljevl ulici je podaril javni no:ar f. dr. Andrej Kuhar J«"1 lir namMto venca na krsto svojega dobrega prljstol a pokojnega «. Janka Blelwelsa-TrstenlSkega. Mestno iupnnstvo Isrcka dobrotniku najtoplejšo zalivalo tudi v Imenu podpiran! h. Zabvala. Pokrajinska delavska tveza v Ljubljani Je nakarala vellkoduSnl dar 1000 ('n tisoč) lir sa oskrbovanje najrevnejših delavskih otrok In sirot v Mladinskem save-tlSču v Zeleni jami v Ljubljani v polastitev spomina blagopokojnega pokrajinskega svetnika g. Antona Zorna Ii Ljubljane, blv-fega komisarja Delavske zbornice » LJubljani tnr referenta socialne ustanov« pri VI. oddelku Šefa pokrajinske uprave. Vodstvo znvetlAča ae tako v svo em Imenu ka kor tudi v lm*nn svojih oskrbovancev nn3-lepSe zahvaljuje Pokrajinske delavski aver.l ra velikodušno Izkntsno dobroto In laro-tal.a. da bodo tako vodstvo kakor otroel molit' za blagega pokojnika, obenem pa tudi ohranil' najlepSo hvaletnost Pokrajinski 'elavskl iver.1 t Ljubljani Bo« povrnil V vsaki trafiki zahtevajte najnovejši gorenjski ilustrirani časopis Z I a t o r o g. Dodatne živilske oaskzntee «a t Jake ia mesec Januar ho mestni proskrhovnln! urad delil po Številkah, tako da pridejo na vr*t» v sredo, 10. t. m., Številko od 1—100, v četrtek, 11. Številke 101-200, v petek, 12. 201 do 8MI, v soboto, 1*. SOI—400. v ponedoljek, 15. 401-600, v torek, 16. 601—800, v sredo, 17. 801—1000 In t četrtek. 18. 1001-1200 Mostni proskrbovstnl urad opoiarjn podjetja, nsj se točno drle vrstnega reda. Urad posluje v ta namen v I. nadstropju palače Bula. soba S. med nradnlml urami od 7.S0—13. ln od 14.80 do 16.90. Sadjarska tn vrtnarska podmlnlea Ljubljana I Ima evoj redni letni občni thor v nedeljo, 14. Januarja, ob 6.S0 v prostorih gostilne »Mrak« na Rimski costl. Dnevni red običajen. Clnnl vabljeni. Ce ne bo sklepčnosti ob napovedani nri, ho občni »bor pol nre kasneje ne glede na »tevllo udeleSeneev. V primeru alarma bo ohčal shor pol mo po koncu alarma, če bo alnrra končan do 11. Zlatorog — najnovejši gorenjski ilustrirani fasopk. Zahtevajte ga v vsaki trafiki. Stane 2 liri. Srednješolce k«, ki se lelljo Uvelhatl v strojepisja, oposarjamo na no\e tečaje, ki pričenjajo po Novem leto, 9. 10. ln 11, januarja. Praktične nanje, vsakomur koristno. — Očne ore dogovorno po teljl. — Informacije dnevn«. prospekti! Trgovsko učUISče »Chrlstofov učni »avod«, Domobranska IS. Formlcot pestile za diilitfakct|o usi In gr lm dobite * lekarnah Učite •• atrojeplsjat Novi tečaji pričenjajo 9. 19. In 11. Januarja. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj In v bodoč*. Učne ure dogovorno po ieljl. Informacijo dndvno, prost>ektlt Trgovsko nčlMAPe »Clirt-Stofov učni savod«. Domobranska 15. »SLOVENEC« dnevnik — mesečno 32 lir »SLOVENEC« nedoljski izvodi — mesečno 8 lir »Slovenski dom« mesečno 8 lir »RAST« četrtletno 25 lir resnično »nemo radost«, v novo vese-lejše gledanje na življenje, pa tudi pesniško je dobil močnejšo metaforiko in čistejšo obliko. Njegova obširna planinska pesem v novem Domu in svetu pa ga do pokazala tudi kot močnega pevca gorskih lepot, dinamičnega in slikovitega, kar vse nam potrjuje njegov nagel dvig in vzpon, ki ga je napravil v tem letu. Kot zanimivost naj omenim izdajo pesmi stražnika I. Kollwitza, l(i je izda) zbirko »Mojc pesmi« v 60 izvodih, ki jih je tiskal sam ▼ policijskih zaporih bivše prisilne delavnice. Samo zaradi popolnosti pa omenjam dve zbirki A. Ccliulurjai »Pesmi 1944« in »Lirika 1944«. Izmed prevodov svetovnih pesniških del pa nai omenim nov Sovretov prevod Sofoklejevega »Kralja Ojdipa«, ki ca tu upoštevam bolj kot pesnitev kakor dramo (uvod sta napisala Sovre in J. Kastelic) ter Debeljakov prepev Kaprovvizcevih »Himen In podob na steklu«. S temi zadnjimi je predstavil slovenski javnosti največjegn modernega poljskega pesnika in enega največjih svetovnih religioznih pesnikov sploh. Pesnik je bil stoj čas predsednik bivie poljsko-jugoslovanske lige v Lvovu, rektor univerze, ter je v letu 1918. sodeloval s slovenskimi politiki pri praških gledaliških slavnostin. Z izvirnimi knmnotiski je zbirko opremila akad. slikarica Bara Rem^eva. S tem smo označili vsebino in pomen f>o*aiŠke žetve ieta i9i*. «d Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih j H||jj *0SLASP I ri K it« ■ a •• « «•! It viitt ........ . . m m % t m t \ Sveti trije kralji v belih oblačilih Svoti Trije kralji so lelos prišli v deželo v belih oblačilih in nasull na pokrajino odejo drobnih snežnih kristalov. Po stari navadi so na ta praznik, ki ga ponekod narivljejo tudi mali božič, svetni kolednlki končali s koledovanjem in z voščili sreče za novo leto, prepevajoč razne pri^odne božifne pesmice. V Ljubljani se je koledovanje udomačilo prva leta po končani svetovni vojni 1018, poprej Ljubljana malih kolednikov ni tako poznala. Lete« »o koledniki, nekateri prav lepo in dostojno oblečeni, drugi nečedno mask i ras i, hodili od trgovine do trgovine, od lokala do lokala. Nekateri x> imeli srečo la so nosili domov primerno polu« blagajno. Malobrif.ni hišni posestniki Nekateri hišni posestniki so slede udkidavantn saega s pločnikov pred svojimi hišami prav brezskrbni in lnalobrii-11 i, ne zavedajoč se svoie velike odgovornosti v primeru hujših nesreč mimoidočih. Po nekaterih pločnikih je pasan-tom sila težavno hoditi, ker so tam cele gore snega in si človek lahko zlomi nogo ali se drugače ponesreči. Hišni lastniki so po civilnem pravu odgovorni za vsako nesrečo, ki se primeri pred njihovo jiiSo zaradi neodinetanega snega. Pridni nabiralci suhljodi Dva dobra tedna j« vladalo suho vreme, ki je prav dobrodošlo vsem gmotno šibkejšim slojem, da so si mogli nabrati vec suhljadi in vejevja po raznih gozdnih predelih na Oolovcu in Rožniku. Ženske, a tudi moSkl, so nosili iz gozdov težke butare debelejših in tankih vej, ki so jih nabrali ob mnogih bukovih In borovih, zadnji Jas posekanih deblih. Zon-ske. ki imajo že stare izkušnjo v nabiranju drv, so znale nabrati dobra drva, druge pa, ki so bile v zadnjem času prl-lhorane si v gozdu iskati kurivo, pa so bile zadovoline, da so nabrale In povezale v bulare bolj drobne vejice in suh-ljad. Sedaj je seveda konec tudi za najbolj pridne nabiralce. Golovratkin rekord Kronist jo nedavno kratko zapisal, da je v Natlacenovi ulici pri neki stran- ki kokoš, ki je laini od februarja do de- ■ eembra znesla 201 jajce. »Jutro« je nato I VniARCl i omenilo, da ima nekdo »čopko«, ki je | 1- 1 wl—B od 1. januarja do 81. decembra lanskega leta znesla 253 jajc. Kronistu Je sedaj neki znanec povedal, da redi golovratko, ki je pač odnesla rekord v številu jajc. Oolovratke, kar je znano, so dobre jaj- t — —^ farlce. Ta golovratka je začela prvi po- j ProddllH) I nedeljek, 21. januarja lani po sv. Neži, I 1—'—■ — o kateri pravijo: »Pride dan sv. Neže, ko se kuram jajčnik odveže,« — nesti jajca Ln jih je do konca leta zlegla nič manj kot 278. Bila so razdobja, ko je znesla po 8 jajc, nato prenehala za en dan in zopet 0 jajc itd. V decembru ukradena kolesa Po seznamih policijske uprave je bilo v lanskem decembru ukradenih ra raznih krajih mesta 57 moških in ženskih kole« v skupni vrednosti 418.000 lir. Celo za božične dneve kolesarski tatovi niso mirovali. Ponoči 24. decembra je bilo Rudolfa Keršlču na Gosposvetski cesti ukradeno moško kolo »Maister«, vredno 12.000 lir in s tovarniško številko 1,205.509. Prav isto noč na Gospo-svetski cesti je bilo Inž. Aleksiju Kol-čenku ukradeno 7000 Ur vredno kolo >Ipag«. Na Štefanovo je bilo med alarmom v Medvedovi ulici ukradeno Milkn Suši 12.000 lir vredno kolo znamke »Wanderer<. Dolga je vsak mesec vrsta ukradenih koles. Razne nesreče in poškodbe Na Tržaški cesti v hiši št 143 se je primerila huda nesreča v nedeljo, 7. t. m. dopoldnj. Darinka P a v 11 n o v a , 12 letna učenka, je bila poškodovana v glavo, da je pozneje na posledicah poškodbe nmrla. — Na Šrroartinski cesti št 14 stanujoča vdova Ana Marin Se v a se je okoli pojdne na praznik svetih Treh kraljev pri kosilu močno onesvestila, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Nastopili so znaki trenutnega "Mrupljenja. — Na Privozu stanujoča lebnica Ber 3orta Faganelova je bila zasl . . zasebnica----— „---, - ■ prepeljana v bolnišnico z znaki »astrup-ljonja s plinom. Nesreča se je primerila v nedeljo zvečer. — V Oajevi ulici štev. 2 a stanujoči 21 letni Jože O so j ni k si je pri padcu pretresel možgane. PEKOVSKEGA VAJENCA iSčemo do 15 let rt«, (pra ali pomožnega delavca. Pekarna Do linar, Bohoričeva 1. KURJO KRMO romenjain ia proU-vred'tio6t. - Našlo* v upravi »Slovenca« pod št. 163. ZAMENJAM otroške gojzerico in visoke črne pologe (/.n otroke od 6 do 9 let) za močne visoke dekliške čevlje it. 3«. Naslov pove uprava »Slovenca« pod It. 153 t PRESITI ODEJI novi. Se staro blago, prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod it. 1*6. SNEZKE »Tretorn«, nove, drap. St 38 naprodaj. Natl. r upravi »Slov.« pod it. 145. KOLESARJI POZOR! Več dinamo svetilk proda mehanik Am. broi. Dunajska c. 71. MOŠKE ŠKORNJE It. 42—43, črne, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 149. I Sobe I 1 Bt«'o j prazno sOno poaebnim vhodom ilčeto dve mirni odrasli ves dan odsotni osebi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« 144. I_Knjlg8_| KNJIGE slovenske ia aemlkc ter Ljubljanski «vpa ID Dom in »vet kopnje knjigarn* Znlek. are. hod nebotičnika. 1 Kupimo f MOČNO RJUHO veliko kupim ali del. no zame«jum; Naslov v upravi »Slovenca, pod iL 154._ DAMSKE ŠKORNJE alt gojzejce it. 37 zelo dobro ohranjene kupim. Naalov v upravi »Slovenca« pod it. 142. OBLEKE suknje, plašče, perilo, obutev. Klobuke, čepice, rjuhe, odeje in vsa Hrupa oblačila kupuje po dnevoih cenah Na-kupovalnica Soriolne (»moči v Ljubljani -Gradi«« St. 2 (naspr Drume). Vitalni SVETILJKO za obsevanje kupim. Ponudbe se prosi na: Miklič. Slomškova 5. j Poizvedbe t OČALA sem iznubkla v četrtek od Ulico 3. maja po Poljanskem na. sipu do Natlačenove ulice. Poitenega najditelja lopo prosim, da jih odda t upravi »Slovenca«. OSEBA ki je dobila od Hrame Ho Gojere ulice (trvHke »Singer«) 3 ključke nn obročku in ki jih je dne 30. 12. 1944 prinesla t upravo »Slovenca« tn isti Han nazaj vzel«, je lopo naproiena, naj jih prinese proti nagradi t upravo »Sloveucn« — lnsoraini oddelek I. ooatropje._ |~StroH_| Kupimo ELEKTROMOTOR 5 in 1 KS ali delno zamenjamo za protivrednost. Ponudb« na upravo »Slovenca« pod »5 KS« <41. Kaj ie novega pri naših sosedih? S Koroškega Demantno poroko «ta v vasi Ilmiei ra Koroškem nedavno obhajala zakonca Miha in Ana Gangl. Številni otroci, vnuki in pravnuki so povečali to izredno fiuvnost, ki so jo počastili tudi oblastni r' darovanje v Smohorju jo bilo zadnje dni v letu 1M4. Govorniki so poudarjati, kako navttlc šestemu letu vojne pWeka politično ln gospodarsko živ- polena [WIIWV,W »*. pi------- - ( - fjbfljfe v Ziljski dolini nemoteno dalje m vsi gospodarji ln posestniki co v blagor tlomovine 10® odstotno izpolnili svojo «!o!žnost. Okrefai vodja se je zato vsem zborovalcem prisrčno zahvalit. Poriv krojačem objavlja »Karntner Zeitungt, Fel da se ponovno opozarjajo krojaški mojstri, da je njih dolžnost, da •nrejemajo staro obleke v popravilo, hržavni pooblaščenec ea oblačila poziva vv> krojače, da se sme kaka obleka obrniti le v tem primeru, če obleke nI moči drugače prav nič popraviti. Olepševanje oblek ni dovoljeno.rristna popra- Operno gledaliSCe Opera i Torek, ». januarja, ob lS.SOt Thata«. Bed B. Sreda, 1». Januarja, ob 1G.». Manon«. Kod C etrtek. x Drama: Četrtek, 11. Januarja. ob 1«.»: »Poslednji tiioi«. Beil Sreda. Drama pripravlja nprliorlto* »Gttate Berljiva* po romanu Selmo I.ajrerlofove. Delo I* dramatizirala Boieus Besovlčfrva. Naslovno vlogo b» leral Vladimir SlrrbtnSek, inajorloo - Marija Vera, Elizabeto Doline - Levarjeva, Slntrama — M. Skrbinšek. TteJiser Ciril Ooberec, acana Valo Bratia*, kostumi D. Kačorjeva. -MlaiitlRo mm Mmtin prtnaHt* R A D i O L3HBL3 ANA Dnevni «p*red ia ». I"«"' ., 7 Poročila v nemSčisl - '•'« J®t.™n31 Venesrt; vanoa: 7.S0 Poročila v «l«TenSčini -S PorOfiila v BamMlnl - U Nap^red ^.red^ nato: Opold»aakl koncert - .13.» Poroč a v nemSčtil, »or«čtl« • polaiaja ia PoroiUa ^ "lovonsairt - 12.44 K.meert I,vaja radijski Mk«jt*r P«d D',4,i Sijanca - U F*roilla v aernifiiol - i« "^TjPf&sP. 1«J0 PoioSlla V alov.aSMnl - l»- > P«no aJdualueTO pm'ava,Ja-- 2» Pore«t a v nera-kaial - 1» Tri« za Havto 6t>\0' i/Sjaj« Blavk. KoreSee. Miran Viher la Adolt ZTipaac. «onStka .7efka !3 an^. r» klavirju Marjm Wp»v«*k - ^»'ffi- zdravTJa LJrfbllDM - a PoroStla v »^mft-M- ,,i _ 12,15 Ples«! »rbest^ pod vodstvom M. Vodopivea — 2.1 KemSkl spored. rrt^O »HAtiCA* ^ FHm»1« veledelo »REMBRANDT« kCvald ,Ci"!" U1,le' Predstav« ob I* 1» >»! ,£L KTfO »MAPOA« Zabavo« tilnslt« komedij« »POLETJE SONCE. DEKLE« Karla Hardt, Paul KIInyer in dtugi. Predat*«« rt 1» i« «»• KI^O »FJVIOiV« ^ »PUSTi t »dlt Sijajna komedija vila so na primer: čo je treba prišitl nov rob rokava, nov rob hlačnice, ovratnik itd. I „ Oddaja voska. Vsi čebelarji, tudi ti sti, ki niso člani državnega čebelarskega društva, so pozvani, kot poroča »Kamtner Zeitung«, da morajo od slehernega panja oddati najmanj 160 g satovja ali 80 g Sistema voska, in sicer najkasneje do 10. januarja 1945. Na vzhodnem bojišču je padel vifiji praporščak Ivan Petemel iz Sv. Jurija na Koroškem. S Spodnje Štajerskega Roditeljski dan v ArnoSn je bil te dni, kjer so starši lahko potožili svoje težave, hkrati so se porazgovorili o šolskih zadevah svojih otrok. Smrtna kosa. Po poročilu r »Neues Wiener Tagblattu< je v dneh 2,, 2. in IL decembra 1944 pobrala smrtna kosu na Dunaju med drugimi tudi tele osebe: Fedor Anuškin, roj. 1921; Marija Andrišek, 1889; Roza Belko. 1915; C.ustav Bernard, 1879; Bronislava Bod-nar. 1887; Alojzij Chvatal, 1861; Ferdinand Danič, 1895; Ivan Hrneček, 1874; Helga Hrneček, 1940; Emilija Janskij, 1889; Stjepan Juranovič, 1917; Friderik Karavšek, 1928; Jozefina Kolnja, 1906; Elizabeta Koncel, 1865; Josip Kos, 1879; Marija Kos, 1900; Amalija Kozak, 1887; Amalija Kostinec, 1866; Marija Kozlik, 1900; Jožefina Kozlik, 1897; Marija Krajnik, 1884; Kazimira Kristan, 1892; Pavla Kvočka, 1902; Karel Martinek, 1915; Frančiška Martinek, 1907; Franc Miček, 1901; Vcncel Miško, 1882; Marija Miška, 1880; Marjeta Novak, 1932; Josip Novotny, 1877; Marija Nowotny, 1885; Suzana 1'aleček, 1899; Henrik Po-laček, 1877; Senta Rehor, 1926; Elizabeta Rigler, 1838; Ivana Smigoc, 1885; Hedvika Selka, 1928; Frančiška Seber, 1877; Marjeta Skripka, 1911; Rozina Smerdu, 1876; Marija Streha, 1909; Erik Streha, 1935; Kurt Streha, 1936; Franc Tomanek, 1914; Josip Trnka, 1891 in Terezija Vik, 1883. SP0RT Dijaški smučarski tečaj Vsi dijaki (fantje), ki so eo prijavili pa »mučarsko tečaja v okviru razširjeno Šolske telesno vsseje, naj s« zsrlasljo v četrtek, 11. t. m. eb 8 ali 15 v prostorih Športnega referenta pokrajinske uprave (Vrtača D. pritličje) zaradi razvrstitve v oddelke ln razdelitve «mu6i. S seboj morajo jvrlnestl dijaško knjižico in od atarSer podpisano izjavo, ta jamčijo za vrnite\ izposojenih gmn-61 po končanem točajn. Ob tej priliki naj se rglasljo tudi oni dijaki, ki imajo lastne smučarsko opremo. Opozarja so, da so morejo odelelevati letoSnJIh smučarskih tečajev samo dijaki IIL ln XV. razredov ljubljanskih »rednjil} iol. Začetek prve«a tečaja bo v potek. IS t. m„ na Golovcu, in sicer za dijake, ki Imajo popoldanskih Šolski pouk eb 8.30, za ostal« pa ob 15. Točaj bo trajal 8 delovnih dni pe 2 url na dan t«r bo zaključen v soboto. 22. t. m. Dijakinjam, ki so ee prijavtle r.a irojitov smučanja, *o sporoča, da so bo pričel zanje točaj prodvldoma v torek. 23. t. m. Podrob. uostl »lede tečajev za dijakinjo bodo objavljene naknadno. (Is Športnega referata polrr. nprave.) EMlvam vse delegate narolriu£tflal£fclli klulwv na aej.0 ifc t- m, t* l8 v dmrnM Ahodcmskeita dbmA. KHcant*. Ročni voziček na 4 kolosa, kupi »KARTOPAPIR«, palača Bata, ILL nastropje. Tekač kokosov ali h drugega materiala, 5 do 8 m dolg, kupim. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št 137. SKLADIŠČE alt trgovski lokal, kjerkoli v mestu, iščemo ia čimprej. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it 138. RaznaSalko m Koto« dolina tn Vit sprejme oprava »SLOVENCA v Ljmbljani Po težki boJenri, vdana v nedoumljivo usodo Božje Previdnosti, jo v cvetu 24. pomladi prenehalo biti plemenito srce nad vse ljubljene žene, hčerke, gospe Hane Frelih roj. CENTA soproge opernega režiserja Za vedno bomo presadili ta zlati cvet v torek 9. jan. 1945 ob pol 9. url dop. ia kapele sv. Andreja na Žalah na božjo njivo k Sv. Križu. Globoko žalujoči: Emil, mož; Irana, mati; Alojzij, oče; Evgen, svak; in ostalo sorodstva Za vedno nas je zapustila po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti naša pre-skrbna, nadvse ljubljena soproga, mama, stara mama, tašča in teta, goepa Šoštarič Ana roj. Lavrin hišna posestnica Truplo drage pokojniee spremimo k večnemu počitku v sredo, dne 10. t m. ob pol 9. uri dop. z Zal, kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, New Yerk, dne 8. januarja 1945. Globoko žalujoči: Alojzij, paznik v pok., soprog; Štefi, por. Keržišnik, Stana, por. Pišek, Uršula, por. Damiano, Alojzija, por Kaarakonsh, hčere; zetje, vnukinji ter ostalo sorodstvo. Tažnlm srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem ia tnnncem ia-lostno vc.sl, da je nai iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod Franc Mozetič poštni zvanlčnik v pok. po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zuspal. Pogreb blagega pokojnika se vrSI v torek dne 9. jannarja ob pol 10 iz kapele sv. Petra na pokopališče k sv. Križu. Sv. mala zadninica bo brana v četrtek 18. I. m. ob pol 8 v žnpni cerkvi v Trnovem. Blagega pokojnika priporočamo v molitev In blag spomin. Ljnbljaua, Metlika, 8. jannarja 1945. Frančiška Mozetič, soprogo; t rmi ■ in Maks, sinova; Minka por. Rabura, Pavlina por. Ivančič, Jožica por. Mnvrln. Cirila por. Križnar, hčerke; vuukl in vnukinje in vse ostalo sorodstvo. Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nam je umrla naša predobra mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa Klemene Marija Pogreb drage pokojniee bo v sredo, dne 10. t. m. ob 9. uri dopoldne z Žal, kapele sv. Janeza k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. januarja 1945. Žalujoče rodbine: Klemene, Kek, Urbanfit, Loiar. Zapustil nae je za vedno naš dobri oče, stari oče, taet gospod Križman Jože posestnik v Grosupljem 14, ki je po dolgem trpljenju, dne 7. jan. 1945, mirno v Gosipodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v torek 9. t m. ob 9. uri na domačem pokopališču v Grosupljem. V Grosupljem, dne 7. jan. 1945. Žalujoči: Frančiška, žena; Josip lm AtoJ-Itij, sinova; Francka in Roza, hčerki in ostalo sorodstvo. V globoki žalosti naznanjam vsemi prijateljem in znancem, da me je za vedno zapustila moja dobra gospodinja Mariia Glančnik Po truda ln trpljenja polnem življenju io je vsemogočni Stvarnik poklical v svoj mir, uživat zasluženo plačilo. Na zadnji poli smo jo spremili v ponedeljek, 8 januarja 1945, ob po) 10. uri iz kapele sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v soboto 13. januarja ob 7 v eerkvi Srca Jezusovega. Priporočamo jo v pobožno mo- » Htev in blag spomin. Ljubljana, dne 8. januarja 1945. Žlanjota Urška Cuber. Vsem sorodnikom, prijateljem in v era Notranjcem javljamo, da so darovale Bogu in domovini svoja mlada življenja v nedeljo, 31. decembra 1944, postreljene od komunističnih zločincev v Ložki dolini Kmidar iegka Nadlesk 29. Sterle Aniea Podeorkev 23. lanist Zofka Podcerkev 35. Kanut Pepca Podcerkev 35. Maša zadušnica bo v nedeljo, 14. jan. 1945, v stolnici na oltarju Marije Pomagaj ob 8. uri. Ljubljana—Nadlesk—Podcerkev. Žalujoče družine: KOMIDAR - STERLE - NANUT Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 8. t m. dotrpel naš nepozabni mož, oče in brat, gospod šušteršič Jože posestnik na Betajnovi Dragega pokojnika bomo spremili k zadnjemu počitku v sredo, dne 10. t. m ob pol 11. url izpred hiše žalosti Stara c. št. 23. na farno pokopališče sv. Pavla na Vrhniki. Vrhnika, Logatec, Ljubljana, dne 8. januarja 19-15. Tona, žena; Joško, sin; Irana ta Tinea, sestri; in ostalo sorodstvo. V cvetu mladosti, star komaj 14 let se je po kratki bolezni preselil k svoji ljubi mam ci, naš srčno ljubljeni sin in bratec Nemec Franci ■ ' dijak V. rair. realne gimnazije K preranemn počivališču ga bomo spremili v sredo. 10. L m. ob pol 10. url dopoldne z Zal. kaipela sv Jakoba na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. jamarja 1945. Globoko užaloščeni: Nemee Frane, tesarski mojster ta ostalo sorodstva Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob težki izgubi naše ljubljene hčerke in 6estre, gospodične K* e • v iri mc Danice naša najpriarčnejša zahvala. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, gg. zdravnikom ženske bolnice, čč. sestram za požrtvovalno nego, vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem onim, ki so blagopokojno v tako lepem številu spremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo darovana v četrtek dne 11. t m. ob 7. uri v farni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 8. jamuarja 1945. 2alujoti ostali. V 19. letu svojo mladosti nas je za vedno zapustil naš erčnoljub-ljeni sin in brat, gospod Koščak Anton domobranec K večnemu počitku ga bomo spremili v sredo, dne 10. t. m. ob 3. uri pop. z Zal — kapele sv. Antona na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Skocjan, Novo mesto, dne 8. januarja 1945. Globoko žalujoči: Frane in Ana Koščak, starši; bratje in sestre ter ostalo sorodstva Lrošoll — Sclirlftlelter, arednflU Janku Batoei far »Ljudjka tiskam« - U U«deko fekamoi lo* Sm^m« - B«•*»**«. bd^i« J*ko