Amand Papotnik Seminar Seminar učiteljev tehnične vzgoje na Pedagoški akademiji v Mariboru, v katerem so udeleženci aktivno sodelovali ter si pridobili dragocene iz¬ kušnje za izvajanje proizvodno-tehničnega po¬ dročja v osnovni šoli. Takšnih seminarjev bo po¬ trebno še več, kajti to so oblike neposredne po¬ moči učiteljem pri spoznavanju novosti v stroki. TIM 6 • 84/85 201 186671 TIM 6 Februar 1985 23. letnik Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Privšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnina 450,00 din, po¬ samezna številka 45,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬ ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬ venije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI Merilnik radioaktivnosti, ki ga objavljamo na današ¬ nji naslovnici je še en dokaz, kaj vse so sposobne izdelati spretne roke in bistre glave naših mladih tehnikov. Že videz izdelka bi marsikoga med nami zapeljal v misel, da gre za industrijski proizvod. prva stran Ste videli, kako hitro se je leto prevesilo v drugo polovico? Kot bi mignil, so minile polletne počit¬ nice in že ste zakoračili v drugo polletje, pred vami pa je tudi šesta številka naše revije. No, medtem se je nabralo kar lepo število vaših dopisov, med njimi seveda prevladujejo mali oglasi, nekaj pa je tudi takih, ki so primerni, da jih vsaj na kratko omenim v tejle rubriki. Še pred dopisi pa tole: ne¬ kateri oglasi ponujajo tako drago blago, da nji¬ hova vsebina ne sodi v našo revijo. Tem oglaše¬ valcem svetujem, da svoje drage elektronske in druge naprave oglasijo v dnevniku Delo, ki je v ta namen gotovo bolj primeren. Nekateri bralci, med njimi tudi Dušan Lipej iz Bre¬ žic, niso dovolj pozorno prebrali poziva k sodelo¬ vanju v rubriki o računalništvu in pošiljajo rešitve na naslov uredništva, morali pa bi jih pošiljati na¬ ravnost piscu te rubrike, čigar naslov je bil že več¬ krat objavljen, nazadnje v peti številki. Prosim, da to v prihodnje upoštevate. Dušanovoješitev na¬ loge sem seveda posredoval naprej. Andrej Črnugelj iz Metlike se razburja, zakaj mu nisem objavil oglasa v četrti številki. Našel ga je v peti. Za cene vvalkie-talkijev žal ne vem, najbolje bo, če se pozanimaš na katerem od naslovov v ti- movih oglasih, saj je v njih ta roba večkrat napro¬ daj. Marijan Pavliha iz Domžal nam je poslal daljše pismo, v katerem se zanima za dva preprostejša izdelka iz starejših letnikov (sam ima vse letnike Tima od leta 62 dalje!). Tudi v uredništvu gradiva ne arhiviramo za tako dolgo dobo; zato bo z iska¬ njem željenih prispevkov nekaj več dela. Če mi bo omenjena načrta uspelo najti, mu bom odgovoril po pošti. Franci Sever iz Žice 47, 62233 Zg. Ščavnica je napisal simpatično pismo, v katerem pravi, da imata z očetom doma pravi modelarski krožek v malem. Izdelala sta že lepo število manj zahtev¬ nih modelov, zdaj pa bi se rada lotila makete stare trojambornice. Bralce Tima prosita za načrt v me¬ rilu 1:1, v zameno pa ponujata kopico raznega elektronskega materiala. Prisrčno vas pozdravlja vaš urednik. 202 TIM 6 • 84/85 Amand Papotnik prvi koraki Izdelki iz granulata — polistirola Tokrat vam prikazujem tehnološki postopek upo¬ rabe polistirola v obliki zrnc (granulat) za izdelavo najrazličnejših predmetov. Polistirol se da s se¬ grevanjem do 200 stopinj Celzija oblikovati v figu¬ re, ki imajo vnaprej pripravljeno obliko — formo. Ta oblika je lahko obstoječa kovinska posoda ali pa posodica, ki jo izdelate sami. Postopek je eno¬ staven, saj gre za to, da v posodico —■ formo vsip¬ ljemo zrnca (granulat), to damo v peč, segreto do 200 stopinj Celzija in čez nekaj časa se zrnca začno topiti in vezati — stapljati. Pri tem moramo paziti, da posode ne primemo z golimi rokami, ampak moramo imeti rokavice — usnjene, klešče za prijemanje, predpasnik in stalno odprto okno, da se hlapi ne nabirajo v prostoru. Torej gre za stalno izmenjavo zraka. Granulat lahko dobite pri OKI Zagreb. Pripomočki in orodja 1. Štedilnik ali pečica 2. Kovinske posodice 3. Orodja za oblikovanje (klešče, pinceta, zaje¬ malka in žlica) Prikaz uporabljenih pripomočkov: Klešče rabimo za ščipanje žic, ki jih lahko dodajamo v osnovno TIM 6 • 84/85 203 obliko. Žica se sprime s segretimi zrnci. Pinceta je za vstavljanje elementov, žlice za »poladanje« granulata, posoda pa za presipavanje in če je ko¬ vinska, tudi za formo. Pripomočki za oblikovanje osnovnih oblik poso¬ dic: Iz večje posode presipljemo granulat v manj¬ še, nato pa ga z žličko nanašamo, na primer v ob¬ stoječo posodo (kovinsko). Posodico (kovinsko) z granulatom damo v peč (pečico) in nastavimo na 200 stopinj Celzija. Po 10 minutah lahko pogledamo, vzamemo klešče in iz pečice vzamemo posodico. Damo jo na Sa¬ motno podlago, počakamo, da doseže sobno temperaturo (20 stopinj Celzija) in izdelek vza¬ memo — spravimo iz posode. Delovni postopki 1. Razvoj ideje za izdelek (skiciranje) 2. Izdelava pripomočkov 3. Nanašanje zrnc (granulata) 4. Segrevanje 5. Dopolnjevanje Takole izgledata obliki za izdelavo figure — ribice. V spodnjem delu vidimo iz pločevine izdelani ša¬ bloni, v kateri vsipljemo zrnca. Risbe nam ponazarjajo potek izdelave škatle iz lahke pločevine. Tako si sami pripravimo poso¬ dice za osnovno obliko. Sedaj so oblike na primer takšne, kot jih v risbah prikazujem. Izdelanim oblikam lahko marsikaj dodajamo, lahko pa jih vrtamo, brusimo, poliramo in oblikujemo v končne izdelke. 204 TIM 6 • 84/85 Različne oblike (okrogle, oglate itd.) lahko prile¬ pimo na podlago ter tako dobimo stensko dekora¬ cijo. Stenska dekoracija, oblikovana iz oglatih in okro¬ glih oblik, ki so med seboj povezane z žico. Takle je izdelek, ki je imel za osnovo obstoječo kovinsko posodo. Zrnca so bila različnih barv (npr. bela, črna, rdeča). Te izdelke lahko uporabimo za stenski okras. TIM 6 • 84/85 2 05 Amand Papotnik A ' Z električnim ročnim orodjem Dnevna naloga: MEHANSKA OBDELAVA UMET¬ NIH PLASTIČNIH SNOVI IN LEP¬ LJENJE (škatla iz perspeksa) S tem izdelkom lahko spoznate In utrjujete po¬ stopke mehanske obdelave in lepljenje umetnih plastičnih snovi. Tokrat bomo uporabili perspeks, ki sodi v skupino plastičnih mas pod imenom polimetakrilat. Perspeks se da tehnično oblikovati z zvijanjem in globokim vlečenjem. Mehansko se pa da obli¬ kovati z žaganjem, vrtanjem, brušenjem, polira¬ njem, barvanjem in lepljenjem. Material Za izdelavo škatle potrebujete prozorni, mlečni in prosojni (mat) perspeks, debeline 4mm, ki ga lahko dobite pri AS-Tehnocentar iz Zagreba, v Elektrokovini Maribor, v tovarni plastike v Litiji in pri izdelovalcih plastičnih izdelkov. Lepite lahko z univerzalnimi, kontaktnimi in kom- ponentnimi lepili. Uporabite lahko lepilo OHO! Električno ročno in drugo orodje, priključki in pribor 1. Električno ročno orodje: vrtalnik 2. Drugo orodje: pila, čopič, zarisna igla 3. Priključki: povratna žaga 4. Pribor: flomaster, kovinski kotnik, ravnilo, ko¬ vinsko merilo, prečno kovinsko vodilo, kovin¬ ska zaščitna konzola za povratno žago, stege, primež, očala, kapa, predpasnik Delovni postopki 1. Razvoj ideje 2. Merjenje in zarisovanje na material 3. Razžagovanje 4. Brušenje 5. Lepljenje 5. Dopolnjevanje Napotki za delo 1. Preglejte načrt in spremno besedo, nato pa sami oblikujte predloge za izdelek (razvoj ideje). 206 TIM 6 • 84/85 Škatla, ki je opremljena z robom za pokrov. Posku¬ site morda tako! Nekaj primerov razporeditve notranjosti za shra¬ njevanje elektro in elektronskih elementov za pouk tehnične vzgoje in interesnih tehničnih dejavnosti šole. 2. Na perspeks prenesite mere s flomastrom ali z zarisno iglo. 3. Po zarisanih črtah žagajte s povratno žago z listom za žaganje plastičnih materialov (dol¬ žina lista je 100 mm, korak pa 1,5mm). Reze zbrusite s pilo (fini nasek). Na stična mesta nanesite OHO lepilo in ploskve staknite ter jih učvrstite z gumicami. Po nekaj urah sušenja odstranite gumice, osnovno obliko pa lahko še dopolnite z ojača¬ nim robom (glej fotografijo) in z razpredelki v notranjosti škatle. Opomba: Pri žaganju morate uporabljati zaščitna očala, predpasnik in kapo. Pri brušenju pa morate paziti, da s premočnim pritiskanjem pile ne zlo¬ mite obdelovanca, torej mora biti dobro vpet v primež. Lepite lahko tudi s cianokol lepilom, ki pa je seveda izredno nevarno (hitro hlapi in izredno hitro lepi, kar je lahko za učenca nevarno, če ne nanaša lepilo lepo), zato priporočam uporabo OHO lepila ali DONIPOK (A + B komponenta) le¬ pila. Takšen izdelek lahko delate pri pouku v VI. razredu (po učnem načrtu). 4. 5. 6 . Pavel Ambrož Električna črkovna igračka Električne igračke so med otroki zelo priljubljene. Le spomnite se raznih robotov, avtomobilov in podobnih igračk na električni pogon. Pri opisani električni igrački pa boste bolj uživali sami, ker poznate njeno delovanje, medtem ko si bodo drugi belili glavo, da bi rešili problem. Naj vam predstavim z besedilom in skicami to novo električno igračko, ki vam bo v veselje, za¬ bavo ali celo mali zaslužek. V bistvu je ta igračka sestavljena iz 25 ali več zaporedno vezanih ko- lebnih stikal, katera morajo biti popolnoma enaka in montirana na montažno kovinsko ali leseno TIM 6 • 84/85 207 Tanjše črte pomenijo povezavo stikal za prvi del be¬ sedila, debelejše pa za drugi del besedila. ploščo. V tem zaporedju sta še stikalo za elek¬ trični zvonec in baterijska žarnica kot indikator. Torej, vse je vezano zaporedno: baterija, elek¬ trično stikalo za zvonec, vsa stikala in indikator (žarnica), kot kaže skica (1). Ob pravilni sklenitvi stikal nastane sklenjen električni krog in žarnica zasveti. Na razpolago imamo 25 stikal, kolikor je črk v abecedi. Stikala montiramo na.,montažno ploščo v kvadratu (5-krat po 5 stikal). Glej skico 2! Kontakta vsakega stikala sta označena z dvema pikama. Stikala začasno označite še s črkami, kot to vidite na skici (2). Ni pa nujno, da obdržite isti vrstni red črk. Lahko si izberete svojega. Ko pa si boste zapomnili mesta posameznih črk, lahko tudi te odstranite, da bo stvar videti še bolj zaple¬ tena. »V kakšnem vrstnem redu pa naj stikala po¬ vežemo zaporedno med seboj?« boste rekli. Nič težkega. Najprej si izberemo neko primerno be¬ sedilo, ki pa naj bo vedno dvodelno. Lahko je be¬ sedilo tudi v tujem jeziku. Za naš primer sem izbral sledeče besedilo: »Če si genij, boš odprl vrata.« Prvi del besedila je: »Če si genij«, in drugi del »boš odprl vrata«. Najbolje je, da drugi del be¬ sedila ne vsebuje črk, ki jih vsebuje že prvi del be¬ sedila. Enake črke, ki nastopajo večkrat v bese¬ dilu pritisnemo le enkrat, ali pa jih pritisnemo še enkrat le simbolično zaradi bolj tekočega dela. Stikala so montirana na armaturni plošči tako, da se za prvi del besedila ta vklapljajo, če jih priti¬ snemo zgoraj, za drugi del besedila pa se bodo stikala vključevala, če jih pritisnemo spodaj. Glej skico 3! Ta stikala so zasukana za 180°. S spajanjem začnemo pri izvoru električne ener¬ gije — bateriji, sledi vstavitev stikala za električni zvonec, nato povezava tega stikala s prvim stika¬ lom, ki nosi začetno črko izbranega besedila, tj. »Č«, nato »E«, »S«, »I« itd. Ko povežemo zadnje stikalo s črko »I«, montiramo zaporedno še malo baterijsko žarnico in končamo pri še nepoveza¬ nem koncu baterije. Električna vezava je tako go¬ tova. Žična povezava pa je prikazana na skici (4). Sedaj pa preizkusimo izdelano igračko. Stikala so lahko poljubno postavljena (vklopljena). Če bi sedaj pritisnili stikalo za električni zvonec, žarnica gotovo ne bo zasvetila, ker so med posameznimi stikali številne prekinitve električnega kroga. Ti- 208 TIM 6 • 84/85 stemu, ki besedilo pozna, ne bo težko vključiti sti¬ kala tako, da bo žarnica zasvetila ob pritisku na stikalo za električni zvonec. Vsem drugim pa bo ta zadeva zelo trd oreh, ali, lahko rečem, skoraj ne¬ rešljiva uganka. Le kdo bi pravilno postavil 18 tipk stikal, da bi bil električni krog res sklenjen. Končni položaj stikal za naš primer pa kaže naslednja preglednica (skica 5). Če le eno izmed stikal, ka¬ tera pridejo v poštev pri naši kombinaciji, ni pra¬ vilno postavljeno, bo ostal električni krog preki¬ njen in žarnica ob pritisku na stikalo za zvonec ne bo zasvetila. Pripominjam še, da lahko uporabite Jan Lokovšek daljinsko vodenje Zvezni regulator TIM L (II) Gradnja Regulator gradimo v tehniki tiskanega vezja na ploščici enostransko kaširanega vitroplasta veli¬ kosti 40x60 mm. V merilu 1:1 jo prikazuje slika 3. Slika 3. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1:1 le besedilo z največ 25 različnimi črkami. V tem primeru bi bila izkoriščena vsa stikala. V našem primeru pa ni izkoriščenih 8 stikal in rabijo le za zavajanje Igralca. Gledalce lahko zavajate pri demonstriranju tudi tako, da začnete vklapljati najprej zadnjo besedo besedila in končate s prvo besedo. Tudi mešano jih lahko vklapljate. Igračka pa ni samo igračka, temveč je lahko veli¬ kega praktičnega pomena. Z njo bi lahko zakle¬ pali hišna vrata ali kaj podobnega brez ključa. To pa je že novo poglavje, ki zahteva še posebno obdelavo, a o tem kdaj drugič. Želel sem narediti vezje čim nižje in so zato vsi sestavni deli montirani vodoravno, tj. v ležečem položaju. To ploščico namreč montiramo nad ploščico močnostnega dela in tako bo celoten, sestavljen regulator zavzel manj prostora. Na ploščici pravzaprav ni velike gneče, pač pa so si nekatere sponke kar blizu—2,5 mm razdalja, ki je obenem tudi razdalja med nožicami integriranega vezja. Zato sem oštevilčil priključne sponke plo¬ ščice na povečani sliki — (slika 4). Slika 4. Povečana slika ploščice tiskanega vezja z oštevilčenimi sponkami Naj poudarim, da je ploščica konstruirana za Iskrine miniaturne elektrolitske kondenzatorje, in sicer izvedenke za ležeč položaj. To pomeni, da »sme« kondenzator biti dolg do 15 in širok do TIM 6 • 84/85 209 6 mm. Kolikor imate tantalove ali kake druge elektrolitske kondenzatorje, si morate ploščico nekoliko popraviti. Vsekakor je dobro najprej kupiti ves potreben material in šele nato izdelati ploščico tiskanega vezja. Naredimo tabelo vrednosti posameznih sestav¬ nih delov in povezav na ploščico tiskanega vezja. TABELA I Pri gradnji je dobro paziti na nekaj pomembnih stvari. Pri sponkah, ki so si zelo blizu, npr. nožiče integriranega vezja, zelo hitro pride do kratkih sti¬ kov. Pred spajkanjem je koristno bakreno površini na spodnji strani ploščice obrusiti s finim vodo- brusnim paprijem ali purolom in jo nato prevleči s tanko plastjo kolofonije, raztopljene v alkoholu. Po potrebi naredite za trimerpotenciometre še do¬ datne odprtine za uglaševanje s spodnje strani ploščice. Sestavljanje navadno začnemo z upori. Sledijo kondenzatorji in na koncu integrirano vezje in oba transistorja. Pri elektrolitskih kondenzatorjih pa¬ zimo na pravilno polariteto in na to, kje je nožiča 1 integriranega vezja. Ko so prispajkani vsi sestavni deli, pocinimo še tiste dele bakrene površine, ki so ostali »goli«. Na koncu prispajkamo še priključek in žičke, ki gredo naprej na močnostni del regulatorja. izvedenka s PNP transistorji V originalnih vezavah v servomehanizmih so na¬ vadno uporabljeni PNP transistorji, ki prevzamejo breme krmiljenja proti napajalni napetosti. Če obremenitev ni velika (upora R5 in R6 dovolj veli¬ ka), bi ju lahko celo opustili. Za večje obremenitve pa ju raje uporabimo. V tej vezavi namreč delujeta kot stikalo in s stališča obremenitve je sledeča vezava ugodnejša. To pomeni, da je tudi zaneslji¬ vost delovanja vezja večja. Spremenjen je le del vezja, ki je prikazan na sliki 5. Slika 5. Del vezja regulatorja s PNP transistorji Spremembi vezave ustreza seveda tudi sprememba na ploščici tiskanega vezja. Nari¬ sana je na sliki 6. Slika 6. Detalj ploščice tiskanega vezja regulatorja s PNP transistorji Narisal sem le tisti del, ki je spremenjen. Pri¬ ključne sponke so tako kot prej oštevilčene na povečani sliki (slika 7). 210 TIM 6 • 84/85 Slika 7. Povečana slika detajla ploščice tiskanega vezja regulatorja s PNP transistorji Nobenega elementa nismo dodali, le NPN transi- storje smo nadomestili s PNP. Celo vrednost upo¬ rov R5 in R6 je ostala ista. Poglejmo, kako smo vezali oba transistorja. Vezavo podaja tabela II. TABELA II V tabeli sem navedel oznako transistorja BC 308. Dejansko je to lahko katerikoli od univerzalnih PNP transistorjev, ki zmorejo vsaj 0,2A toka. Ves ostali del vezja in vrednost sestavnih delov ostane nespremenjena. Uravnava Uravnavo opravimo na kompletnem, tj. sestavlje¬ nem regulatorju. Priključimo ga kar v sistem za daljinsko vodenje, pri čemer pa za začetek name¬ sto elektromotorja priključimo avtomobilsko žar¬ nico. To ni nujno potrebno, pač pa omogoča manj Matej Pavlič Elektromagnet za malo pristaniško dvigalo hrupno delo in manjše praznenje baterij pri urav¬ navi. Vezje krmilimo kar iz sprejemnika, lahko tudi iz preizkuševalnika servomehanizmov, če ga pre¬ morete. Najprej uravnavamo nevtralni položaj (povelje stop). Naravnamo krmilno ročico oddajnika v nev¬ tralni položaj in zavrtimo drsnik trimerpotencio- metra P1 tako, da žarnica ugasne. Sledi uravnava povelja »polna moč«. Pri tem povelju sedaj zavr¬ timo drsnik trimerpotenciometra P2 tako, da »prime« tudi rele za polno moč, če imate vezavo z releji. Pri tej nastavitvi si pustite nekoliko rezerve, tj. rele za polno moč naj pritegne že malo prej, preden porinemo krmilno ročico oddajnika čisto v skrajno lego. Preizkusimo delovanje še s pravim pogonskim elektromotorjem namesto žarnice in postopek je končan. Na koncu še opozorilo. Posamezni sistemi za da¬ ljinsko vodenje se med seboj razlikujejo tako po nevtralnem položaju servomehanizmov kakor tudi po hodu. Zato je potrebno tak regulator ugla¬ siti za vsak sistem posebej in če ga nameravate potem uporabiti v drugem sistemu, ni dovolj za¬ menjati samo priključek, temveč ga tudi ponovno uglasiti. Vsem tistim, ki so že in ki še bodo gradili model pristaniškega žerjava po načrtu tov. Pavlovčiča, objavljenem v tretji številki letošnjega letnika TIM, je namenjen naslednji prispevek. Gre za enostaven elektromagnet, ki ga monti¬ ramo na kavelj dvigala in z njim potem dvigujemo ter prenašamo lažje železne predmete, kot so žebljički, pisarniške sponke, manjši vijaki pa tudi kovinski opilki ali ostružki. Elektromagnete v vsakdanjem življenju pogosto uporabljamo. Imamo jih v hišnih zvoncih, alar- TIM 6 • 84/85 211 mnih napravah, relejih, zvočnikih, telefonskih aparatih, merilnih instrumentih — povsod, kjer želimo električno energijo direktno pretvoriti v mehansko. Tulcu, na katerem je navita izolirana bakrena žica, rečemo navitje na tuljavniku ali kratko — tu¬ ljava. Če začetek in konec navitja, ne glede na po- lariteto, priključimo na nizkonapetostni izvir eno¬ smerne napetosti (npr. 4,5 V baterijo), v tuljavo pa potisnemo kos železa (vijak), po žici steče tok, v notranjosti tuljave se pojavi magnetno polje in do¬ bimo elektromagnet. Orodje Za izdelavo potrebujemo le malo orodja: škarje, kombinirke, nož, vrtalnik s svedrom premera 6 mm, rezljačo in izvijač. Material Za tuljavnik uporabimo prazen tulec kateregakoli filma LEICA formata (24 x 36mm), kot je npr. ORVVO-NP20 ali Fotokemikin KB 21. Če ga ne morete dobiti v šolski temnici, vam ga bo rade volje kot odpadek dal vsak fotograf, ki razvija filme. Z lakom izolirano žico (0,15—0,30 mm) imajo včasih pri Mladem tehniku na Starem trgu in jo prodajajo »na vago«. Mi potrebujemo le slabe 3 dag! Vijak s podložkami in maticama dobite v tr¬ govini z železnino in okovjem, stikalo pa v trgovini z elektroinstalacijskim materialom. Nekaj tršega papirja, selotejpa, lepila in finega brusnega pa¬ pirja se tudi vedno brez težav najde pri hiši. Izdelava elektromagneta Tulcu najprej z izvijačem odstranimo kovinsko vzmet, ki je držala film, da pri fotografiranju ni ušel iz doze. Potem z rezljačo tik ob stranici odrežemo večji podaljšek tulca in z brusnim papirjem zbru¬ simo stranico tako, da je popolnoma ravna. Manjši podaljšek na drugi strani, ki je visok le 1 mm, pustimo tak, kot je. Sedaj tulec previdno vpnemo v primež in s spiralnim svedrom v elek¬ tričnem vrtalniku skozenj pazljivo izvrtamo 6 mm veliko luknjo. To ni tako enostavno narediti in ni rečeno, da boste kakšen tulec tudi strli, predno vam bo uspelo. Pomagate si lahko z debelejšo žico ali odsluženim svedrom, ki ga prej segrejete nad ognjem ali plinskim gorilnikom ter potem poti¬ snete skozi tulec. V tako dobljen tuljavnik (1) na odrezani strani navijemo vijak (2) z eno podložko (3) ter ga na drugi, neodrezani strani utrdimo z drugo podložko (3), ki naj jima zunanji premer največ 9mm, in matico (4). Na os tuijavnika s se¬ lotejpom zalepimo trak tršega papirja, ki pred¬ stavlja ojačitev osi (5). Sedaj lahko začnemo navijati. Na začetku pu¬ stimo kakih 5cm žice, ki bo rabila za priključitev na stikalo in baterijo. S finim brusnim papirjem v dolžini 15 mm pazljivo odstranimo izolacijo — lak, nato pa navijemo navoj do navoja — od ene stra¬ nice tuijavnika do druge. To je precej sitno delo, saj je treba paziti, da je žica (6) dovolj zategnjena in da se pri tem ne zlomi ali oguli, kar se rado zgodi. Med posameznimi plastmi žice ni potrebna nikakršna dodatna izolacija in ko imamo navitih nekaj čez 1000 ovojev ter smo tik pod robom stra¬ nice tuijavnika (odvisno od debeline žice, ki naj bo čim tanjša), prenehamo navijati. Tudi sedaj pu¬ stimo nekaj centimetrov dolg košček, ga na koncu obrusimo ter speljemo do tistega, ki smo ga pustili na začetku. Navitje oblepimo s selotejpom in ovo¬ jem (7). Najbolje je, če na priključka tuljave že prej nataknemo dva koščka mehke PVC izolacije (8), ki bo preprečila lomljenje žičk. Po skici 1 iz moč¬ nejše žice s pomočjo kombinirk naredimo držalo elektromagneta (9), ga nataknemo na prosti konec vijaka ter ga utrdimo s podložko in matico (glej sestavno risbo!). S tem je izdelava elektromagneta gotova. Ostane nam le še Montaža naprave v model: Majhno vklopno-izklopno stikalo (10) je najlaže montirati pod vitlom, na stranico dvigala, ki ima številko 3. Po skici 2 ji z rehljačo izrežemo dovolj veliko odprtino, na vsaki strani pa še dve luknjici za pritrditev z dvema vijakoma. Enostavneje je, če stikalo na stranico 3, ki mora biti odstranljiva zaradi menjave4,5-voltne baterije (11), preprosto prilepimo z Neostik ali Tigar lepilom. Stikalo, ba¬ terijo in elektromagnet med seboj povežemo z mehko bakreno žico s PVC izolacijo po shemi na skici 3. Stike, posebno tiste s tuljavo, je dobro za- spajkati, vendar bo tudi košček izoliranega traku dovolj držal. Žički do tuljave peljemo skozi srednjo odprtino na delu 6 (prednji krov), nekaj časa po delu 19 (vmesna stena dvigala), nato pa skozi luknjico, ki jo naredimo na zgornji tretjini dela 19, navzdol do kavlja (21). Žički morata biti zaradi navijanja in odvijanja vrvi nekoliko daljši. To je bil le moj predlog za montažo. Sami lahko izberete drugačno varianto, ki vam bo bolj ustre¬ zala. 21 2 TIM 6 • 84/85 KOSOVNICA 7 zaščitni ovoj TIM 6 «84/85 213 Blaž Dobre Lina To je model jadrnice, ki je kot nalašč za začetnike: je preproste rebraste gradnje, ima pa tudi dobre plovne lastnosti. Za izdelavo potrebujemo mode¬ larsko žagico, rezilo, brusni papir in belo lepilo. Na začetku s pomočjo indigo papirja prerišemo na vezano ploščo dele od št. 1 do 9, jih izžagamo in zbrusimo, da se popolnoma skladajo z načrtom. Nato pričnemo lepiti. Pazimo, da so vsa rebra pravokotna na kobilico. Kjer je narejen presledek za os krmi la, vstavimo plastično cevko z notranjim premerom 2 mm. Na sprednji del zalepimo še del, ki drži spodnji letvici in tudi te prilepimo od tega dela pa do krme. Pri tem si pomagamo z gumica¬ mi. Podobno naredimo z zgornjima letvicama. Po sredini prilepimo še glavno letvico. Ko je lepilo suho, odrežemo in zbrusimo letvice, da dobijo pravilno obliko. Potem začnemo lepiti furnir; najprej spodaj, potem zgoraj in na koncu ob bokih. Ko je lepilo dobro prijelo, zbrusimo robove, očistimo in odre¬ žemo cevko za krmilo. Nato jadrnico pokitamo, kit zbrusimo ter jo prelakiramo z nitrolakom. V jadr¬ nico izvrtamo na kljunu, krmi in bokih luknje pre¬ mera 2 mm za kljukice Te naredimo tako, da na varilno žico urežemo navoj, jo skrivimo po skici in odžagamo. Z dvokomponentnim lepilom jih zale¬ pimo v luknjice. Obenem pa zalepimo tudi 70mm dolgo žico premera 2 mm v zarezo krmila. Krmilo vtaknemo skozi cevko in ga na drugi strani zakri¬ vimo. Sedaj jadrnico pobarvamo z emajl barvo. Jambor in bum sta iz smrekove ali lipove letvice premera 10mm. 4 bucike skrivimo (glej skico) in jih zabijemo v vrh jambora. Potem jih povežemo z nitko, namočeno v lepilu. Zglob naredimo iz va¬ rilne žice premera 2 mm in zalepimo z dvokompo¬ nentnim lepilom. Jambor in bum prelakiramo z ni¬ trolakom. Iz dakrona izrežemo jadri in ju porobimo po stra¬ nicah, ki so pritrjene na jambor, bum oziroma vr¬ vico ter jih prišijemo. Sedaj naredimo še štiri vr¬ vice z napenjalci (glej skico) in jih napnemo med vrhom jambora in kljukicami. Dva napenjalca ra¬ bimo še za napenjanje prednjega in zadnjega jadra. Če se bo komu zataknilo pri izdelavi, naj mi piše na naslov: Dobre Blaž, Laknerjeva 1,61118 Ljub¬ ljana. Želim vam veliko uspeha pri izdelavi in spuščanju. KOSOVNICA BOO TIM 6 • 84/85 215 216 TIM 6 • 84/85 Bojan Rambaher Časovno stikalo za modelarje Našo napravico bi pravzaprav prej lahko imeno¬ vali iztikalo, bo pa dobrodošel pripomoček vsa¬ kemu modelarju. S pomočjo časovnega stikala lahko vnaprej nastavite dolžine delovanja pogon¬ skega elektromotorčka. Stikalo priklopite in model položite v vodo. Ko pre¬ teče nastavljeni čas, stikalo samo vklopi motor. Ne bo vam torej več treba v vodo in tja do sredine jezera, da bi priplavali do modela. Opremljen s to napravo vam čoln ne bi smel več zbežati. Sestavljanje stikala je tako enostavno, da se ga lahko loti tudi popoln začetnik. Ne smete pa se¬ veda začeti prej, preden niste poskrbeli za vse potrebne dele. Glede na njihovo velikost si nato pripravite osnovno ploščico za tiskano vezje. Najprej pa še nekaj besed o delovanju naprave. TIM 6 « 84/85 2 1 7 Ko tokokrog priključimo na vir energije, prive¬ demo napetost pozitivnega pola na osnovo tran- sistorja T1 v Darlingtonovi vezavi. Pri tem se od¬ pre prehod emitor—-kolektor transistorja T1 in T2 in rele Re pritegne kotvo — ta krmili kretnični kon¬ takt. Tokokrog pogonskega motorčka je na kotvo priklopljen tako, da motor steče, ko rele pritegne kotvo. Rele je vezan na električni tok tako, da se namerno zviša pasivna varnost modela. Pri ka¬ kršnikoli prekinitvi napetosti kotve se rele odma¬ kne in tako prekine tokokrog elektromotorja. Poglejte sedaj shemo nekoliko pobliže. Transi- storji so spojemi, zaželeni čas pa nastavljen s pomočjo potenciometrskega timerja P. Preko ti- smerja se kondenzator C namreč počasi napolni z negativnim nabojem, ki potem napoji osnovo transistorja T1. V določenem trenutku je negativ¬ na napetost na kondenzatorju C tako velika, da se transistor napolni in takrat prekine pretok električ¬ ne energije na odseku emitor—kolektor. Kotva se odmakne od releja in prekine stik, preko kate¬ rega se napaja elektromotor. V istem trenutku začne delovati dioda D, ki je bila do sedaj navi¬ dezno nepomembna. V releju se namreč pri pre¬ kinitvi električnega toka indicira tok nasprotne smeri, to pa bi lahko poškodovalo transistorje. Preko diode D pa je rele zavarovan pred takšnim induktivnim tokom. In kaj je s stikalom ST? Ko stikalo vklopimo, se kondenzator C izprazni, rele Re ponovno pritegne kotvo in celoten postopek se lahko ponovi. Preostane nam še izbor delov. Nenadomestljiv je edino modelarski rele AR2 z impendanco 230 ohmov, ker je majhen in lahek. Druge dele si izbe¬ rite glede na zaželeni časovni interval in glede na možnosti. Za čase od ene minute potrebujete elektrolitski kondenzator C kapacitete približno 500 mikrofaradov (500 M/6V) in potenciometrski timer 470 kiloohmov (M47). Transistorji so kre¬ menovi (vrste KC147 ali KC 507). Upor R naj ima vrednost 82 kiloohmov, napetost je 4,5 V, vendar pazite. S spremembo napetosti se spreminja tudi zaželeni časovni interval spojitve tokokroga. Za¬ radi tega vira energije tega tokokroga ne uporab¬ ljamo tudi za pogon elektromotorja. Če boste pri sestavljanju potrpežljivi in natančni, bo napravica miniaturnih dimenzij delovala že pri prvem poskusu. Pripravo lahko vstavite tudi v ne¬ prepustno škatlo in vanjo do napeljave napeljete dve raznobarvni žici, da ne bo prišlo do pomote. Ko torej stikalo preskusite na prostem, ga vstavite v model. Eno stikalo lahko uporabljate izmenično tudi v več modelih. V. Ivkovič Avtomatski upravljalniki Doma, v industriji, telekomunikacijah pa tudi v mnogih vaših igračkah so elementi in cele na¬ prave sodobne elektronike. Tako lahko gledamo televizijo, poslušamo radio, vodimo naprave ali celotne proizvodne procese. Kot vemo, so transi¬ storji, tiristorji in podobno najhitrejša stikala, ki z majhnimi tokovi na vhodu upravljajo mnogo moč¬ nejše tokove na izhodu naprave, v katero so vgra¬ jeni. Kot tipala za spremembo stanja na vhodu na¬ prave lahko uporabimo plinske, toplotne, svet¬ lobne, zvočne, časovne, radioaktivne ali druge elemente, ki sprožijo napravo, ko se jim spremeni stanje. Najbolj enostavni taki »senzorji« so me¬ hanska tipala. Delujejo na spremembo pritiska, nivoja tekočine, vlage v zraku in podobno. Poznamo polno naprav, ki uporabljajo take sen¬ zorje. Izbral sem dve napravi, ki zaznavata spre¬ membo nivoja tekočine v posodi (uporabno na primervpralnemstroju).Prvajeenostavna,zgra- 218 TIM 6 • 84/85 jena s pomočjo dveh transistorjev, druga pa je bolj zapletena, zanjo pa potrebujemo integrirano vezje SN 7400, ki ga že poznamo, in tri transistor- je. Detektor nivoja I Na sliki 20 je shema detektorja nivoja tekočine v posodi (na primer vode v rezervoarju, kisline v akumulatorju). Na izhodu naprave lahko namesto žarnice postavimo rele in z njim vključimo moč¬ nejše alarmne ali delovne naprave. Sama napra¬ vica je zelo enostavna, ker je sestavljena le iz dveh transistorjev in dveh uporov. Za senzor smo a) elektronsko vezje SONDA b) montažna ploščica Slika 20. Detektor nivoja I uporabili dva vložka iz kemičnih svinčnikov, ki sta oblečena v gumico ali plastični čep in potopljena v tekočino. Občutljivost instrumenta nastavimo s potenciometrom. Poleg sheme vezja je narisana tudi montažna ploščica in razpored elementov na njej. Detektor nivoja II Na sliki 21 je vezje, ki uporablja nam že znani RS flip-flop kot enostavni pomnilnik. To je detektor nivoja, ki reagira na spremembo velikosti napeto¬ sti na vhodu in nato neomejeno dolgo hrani to spremembo. Na vhodu detektorja je prožilno (Schmidtovo) vezje z dvema transistorjema (T1 in T2). Negativni signal iz tega vezja vodimo na RS flip-flop, ki je narejen iz dveh vrat četvornega dvovhodnega NI vezja 7400. Ta flip-flop posta¬ vimo v stanje »čakanja« z dovodom logične ničle na vhod R, ki je sicer na nivoju +5 V (noga 5), tako da ta vhod vežemo s tipko Ta preko upornika 47 kohm za kratek hip na zemljo. V tem trenutku za¬ vzame flip-flop tako stanje, da je na izhodu Q lo¬ gična enka, ki se preko upora 10 kohm vodi na bazo transistorja T3. Ta transistor zato prevaja, tako da rele Re pritegne kotvo in vključi zunanji porabnik. V normalnih pogojih delovanja Schmidtovega prožilnega vezja je transistor T1 zasičen, nape¬ tost na njegovem kolektorju pa je nekoliko dese¬ tink volta (0,1 do 0,3). Zaradi tako majhne nape¬ tosti transistor T2 ne prevaja, ker potrebuje nape¬ tost vsaj 1,2 V. Zato je napetost na njegovem ko¬ lektorju praktično enaka napetosti napajanja na¬ pravice — to je +5 V. Če pade sedaj napetost baze T1 pod vrednost, ki je potrebna za to, da bi bil transistor odprt (+0,6V), preide v neprevodno stanje, transistor T2 pa v prevodno stanje. Ta proces poteka z ve¬ liko hitrostjo, kajti takoj ko začne transistor T2 prevajati, transistor T1 vse hitreje prehaja v nepre¬ vodno stanje, zaradi toka iz T2 skozi skupni emi- terski upor Re. Posledica tega je, da še naprej raste napetost baze T2 in ta še bolj prevaja. Tedaj napetost na kolektorju T2 pade na 0,9 do 1 V, tako da se negativni sunek pojavi na vhodu S RS flip- flora. Ta negativni sunek menja stanje na izhodu flip-flopa, tako da na njegovem izhodu Q sedaj vlada logična ničla, na izhodu Q pa logična enka. Logična ničla spravi transistor T3 v neprevodno stanje, tako se tudi rele Re sprosti in ostane v tem stanju, dokler flip-flop ne vrnemo v začetno sta¬ nje, oziroma neomejeno (ali po želji) dolgo hrani TIM 6 • 84/85 219 pojav negativnega sunka na svojem vhodu, ozi¬ roma hrani padec nivoja na vhodu Schmidtovega vezja pod kritičnim nivojem. Tak detektor nivoja II lahko uporabljamo v razne namene. Eden takih je na primer zaznavanje raz¬ ličnih fizikalnih količin (temperature, vlage, in¬ tenzitete svetlobe itd.). Iz opisa delovanja vidimo, kako moramo vezati senzorje na vhodu, da bi do¬ bili želeni efekt. Če na primer na izhoda a-a ve¬ žemo foto upor, na izhoda b-b pa trimer poten¬ ciometer nekoliko deset kiloohmov, potem lahko s potenciometrom nastavimo želeni nivo svetlo¬ be, pri kateri bo detektor nivoja prešel v drug po¬ ložaj in si bo zapomnil dvig intenzitete svetlobe, pa čeprav je bil ta zelo kratek. Če pa vežemo upor na bazi T3 na izhod Q flip-flopa, bo naprava reagi¬ rala na zmanjšanje nivoja, v tem primeru intenzi¬ tete svetlobe pod vnaprej nastavljeno vrednost. Namesto foto upora lahko vežemo tudi NTC ali PTC upor, ki smo ju spoznali v eni prejšnjih številk TIM, ki reagirata na spremembo temperature. Bralcem svetujem, da si ponovno preberejo TIM št. 3, 4 in 5 letošnjega letnika in po možnosti št. 5 in 6 prejšnjega letnika, kjer so opisani uporabljeni elementi (vezje SN 7400, PTC in NTC upori in drugo). Pa še nekaj o materialu za našo napravo. Poleg integriranega vezja SN 7400 so vsi elementi vedno dosegljivi v naših trgovinah. Kondenzator C je lahko med 100 pF (pikofaradov) do 0,1 mikro- farada. Dioda D2 preprečuje pojav velike in¬ verzne napetosti samoindukcije (o indukciji pi¬ šemo v TIM št. 4), ki se pojavlja na navitju releja Re in bi lahko uničila transistor T3. Ta dioda, kot tudi dioda D1 je lahko katerakoli mala silicijeva dioda, kot so na primer BA 512, 511, IN4148 in podobne. T1 in T2 sta lahko katerakoli silicijeva transistorja male moči (BC107 — BC19, BC182, BC184), pri izbiri T3 pa moramo upoštevati potre¬ ben tok uporabnika, pa čeprav bodo v večini pri¬ merov zadostovali že omenjeni transistorji. Inovator Spoznali smo dva indikatorja nivoja in možnosti izdelave raznih naprav s pravilno uporabo sen¬ zorjev. Naloga Od mladega inovatorja pričakujemo, da bo s po¬ močjo dveh transistorjev in dveh majhnih motor¬ jev z uporabo foto senzorja naredil enostavni robot. Prispele uspešne izdelke bo uredništvo Tima ob¬ javilo in nagradilo. 220 TIM 6 • 84/85 Jernej Bohm Svetlobni regulator Nič kolikokrat sem že pogledal na s svetlobo ožarjeni lestenec, ki me moti pri gledanju televizi¬ je. Če ga ugasnem, pomislim, mi zopet ne bo prav. Domislim se Iskrinega svetlobnega regula¬ torja. Z njim bi lahko nastavil pravšnjo svetlobo. Toda ali je mogoče tudi drugače? Program očitno ni dovolj zanimiv, da misel lahko nemoteno išče rešitev. In jo najdem. Če vas zanima, na kakšno idejo sem tokrat prišel, morate obljubiti, da boste postopali nadvse pre¬ vidno. »Elektrika« je tako zelo nevarna, da včasih ne zadostuje niti odvita varovalka. Torej današnjo nalogo lahko realizirate pri odviti varovalki, se o tem prepričate (luč ne sme zagoreti, ko jo poizku¬ šate prižgati), se še enkrat prepričate, tokrat z de¬ tektorjem faze, predvsem pa prosite starše, da odobre nameravani poseg. Dogovorjeno? Na 1. sliki vidimo običajno električno vezavo, ki jo uporabljamo za luč. S stikalom jo prižgemo oz. Slika 1. Vezje za luč, ki smo ga vajeni ugasnemo. Na 2. sliki je vezje, ki omogoča dvo¬ stopenjsko regulacijo. Uporabili smo dvojno sti¬ kalo. Če sta obe stikali izključeni, potem luč ne gori. Tudi če vključimo obe stikali (luč zagori), Sl D1 Slika 2. Vezje omogoča dvostopenjsko regulacijo svetlobe nismo dosegli še ničesar, razen, da smo v celoti ohranili delovanje s 1. slike, kar je po svoje tudi pomembno! Novost prinaša primer, ko vključimo le eno stikalo. Žarnica bo medlo žarela in razšir¬ jala nežnejšo svetlobo. Prepričan sem, da je mnogim že jasno, kako de¬ luje električni stik na 2. sliki. Skozi diodo lahko teče električni tok le v eni polperiodi, ker pa sta diodi vezani izmenično, bo pri vključenih stikalih S1 in S2 tekel električni tok v pozitivni polperiodi omrežne napetosti skozi diodo D1, v negativni pa skozi diodo D2. Tok skozi žarnico je tako tak kot pri vključenem stikalu S na sliki 1. Če pa je vklju¬ čeno le eno izmed stikal, bo skozi žarnico tekel električni tok le v eni polperiodi. Ta v povprečju manjši tok povzroči, da žarnica ne sveti s polno močjo. Na fotografiji vidimo, kako lahko izvedemo vezje z 2. slike. Na sliki št. 3 vidimo še enostavnejšo možnost, vendar ni tako posrečena. Zgornjo idejo sem kasneje uporabil še na stop¬ nišču naše stolpnice. Tu žarnice gorijo noč in dan. Varnost, ki ga človeku ponuja svetlo stopnišče, ne gre skupaj z varčevanjem električne energije. Kletno etažo naše stolpnice bolj po redko obisku¬ jemo in zato res ni potrebno, da bi bila razkošno razsvetljena, nezaželena pa je tudi faraonska tema. Današnje vezje omogoča tudi varčevanje električne napeljave. Uporabil sem dvoje vezij, ki ju prinašata sliki 4 in 5. Žarnice na 4. sliki so pred posegom polno gorele. Sedaj jim to onemogoča dioda. Prvotno stanje dosežemo s stikalom. Slika 4. Varčevalno vezje I TIM 6 • 84/85 221 Slika 5. Varčevalno vezje II Kletni hodnik, v katerega vstopamo iz dvigala, raz¬ svetljujeta dve žarnici: prva pri vratih dvigala, druga pa na nasprotni strani hodnika. V varčeval¬ nem režimu medlo gori le žarnica pri dvigalu (L1). Če premaknemo gumb enega od stikal (S1 oz. S2), močneje zasveti žarnica L1, oživi pa tudi L2. Takih primerov je nič koliko in od vas je odvisno, kako se jih boste lotili. Morda bo kdo pri tem upo¬ rabil še stopniščni avtomat. Omeniti moram še dve stvari. Poglejmo si še enkrat vezje na sliki 4. Kaj mislite, koliko električne energije lahko privarčujemo v varčevalnem režimu? Čeprav električni tok teče le v eni polperiodi (1/2 časa), privarčujemo le ne¬ kako 20 % električne energije. Zakaj? Žarnico se¬ stavlja tanka volframova nitka, ki ima majhno električno upornost, ko je hladna (oz. ne žari). Električni tok, ki teče skozi nitko, to segreje, da zažari ter s tem poveča njeno upornost. Tok skozi eno diodo pa nitke ne more tako močno segreti in njena upornost ne naraste kaj prida, vsekakor ni enaka kot pri vključenem stikalu in kot bi morda pričakovali. Velja se zamisliti še nad nečim. Nad motnjami, ki jih lahko povzroči naš stik v električnem omrežju. Prav vsak električni stik (naprava), ko deluje, po- Pri izvedbi si pomagamo z vrstičnimi sponkami vzroča električne motnje, ki več ali manj motijo de¬ lovanje drugih naprav. Prav lahko se zgodi, da za¬ radi nekega »osnaževalca« nehajo v njegovi oko¬ lici delovati televizorji, hišni računalniki ipd. Naj¬ bolj nevarne so naprave, ki energijo zajemajo v kratkih časovnih intervalih. In v principu bi to lahko bilo tudi naše vezje. Toda brez skrbi, ta nevarnost ni velika in če bi predpisi zahtevali dovoljenje za delovanje (atest) za naš izdelek, bi ga prav gotovo dobili. Za diodo ne bo težko, vzdržati mora 300 V za¬ porne napetosti ter 1 A v prevodni smeri (za do 200 W žarnice). Taka je npr. Iskrina dioda BYF 508 (tudi BY 238). In še opozorilo, da stika ni možno uporabiti pri neonskih svetilkah. Na delo torej in ne pozabite na obljubo! Pa mnogo zabave. Stanislav Ogrinc Kontrolor napetosti Vezje je sestavljeno iz časovnega vezja NE 555 v vezavi monostabilnega multivibratorja. Kontroli¬ rana napetost je pripeljana na prožilni vhod (no¬ žiča 2) preko trimer potenciometra P1. Časovno vezje je v mirovnem stanju v primeru, da je vhodna napetost večja od nastavljene prožilne napetosti, nastavljive s P1. Takrat je izhod (no¬ žiča 3) na logični 0 in zato sveti zelena LED1. Če pa vhodna napetost pade pod prožilno, se izhod spremeni na logično 1. Zelena LED1 ugasne in zasveti rdeča LED2, kar nam pove, daje kontroli¬ rana napetost pod dopustno mejo. Vezje je di¬ menzionirano tako, da zazna tudi zelo kratke iz¬ pade kontrolirane napetosti. V primeru, da je izpad kontrolirane napetosti daljši, monostabil stalno preverja stanje na vhodu in se ob ponovni prisotnosti kontrolirane napetosti vrne v normalno stanje; sveti LED1. Frekvenca preverjanja je do¬ ločena po formuli: 1,1 xR1 xC1 in je s temi ele- 222 TIM 6 • 84/85 10-.11 V SEZNAM ELEMENTOV: _ R1-150k C1-10/16 V LED1-zelena R2-470 C2-100n LED2-rdeča R3-470 D1-zener 5,6 V IC1-NE555 P1-10k Klemen Grčar Avia S.199 in Avia CS.199 (drugi del) V prejšnji številki Tima smo zgradili trup makete in mu zalepili krila. Spoj kril in trupa dokončno obde¬ lamo, nekaterim bo zazijala razpoka, drugim bodo krila štrlela čez »ramena« kril ob stičišču s trupom. Prvi bodo uporabili kit, drugi previdno z vodnim brušenjem odpravili napako. menti vezja približno 1,65s. Ob vklopu kontrolorja za kratek čas zasveti LED1. To je posledica pol¬ njenja kondenzatorja C1. LED1 ob vklopu sveti do trenutka, ko se C1 napolni na več kot 2/3 napa¬ jalne napetosti. Napajalna napetost za vezje je 10—12V, poraba je približno 30 mA. Vhodna na¬ petost ne sme preseči 90 % napajalne napetosti (9—11 V). Kontrolor služi za odkrivanje sprememb napetosti pri napravah, ki so občutljive na prenizke napeto¬ sti (računalniki) ali daje na napravi nujna stalna prisotnost napajanja (digitalne ure). Z malo eks¬ perimentiranja lahko kontrolor preuredite v na¬ pravo, ki bo ob prenizki vhodni napetosti preklo¬ pila napajanje kontrolirane naprave na baterije ali akumulator. To je izvedljivo z zamenjavo R3 in LED2 z relejem. Upoštevati pa morate, da izhoda NE555 ne smete obremeniti nad 300mA. Na trup zalepimo še višinsko krmilo, smerno kr¬ milo in v obrušen nos vstavimo propeler. Na tre¬ buh trupa zalepimo izboklino (del št. 28) in desno od njega še droben štrcelj. Nosilec rezervoarja najprej obrusimo in mu odrežemo štrclje. S prilo¬ ženo skico poskusite zgraditi boljšo repliko. Nosi¬ lec zalepimo malce v desno. Rezervoar za gorivo opašemo s tankim plastičnim trakom ali selotej¬ pom, prilepimo konico in dodamo poklopec nad odprtino za gorivo. Zalepimo hladilnika glikola na krilih, katerih no¬ tranjost pobarvamo sivo, predelno steno v njem pa črno. V sredino dodamo droben zobec in obru¬ simo robove hladilnika. S podvozjem pa bo več dela. Hidravlične noge pošteno ostrgamo in na notranji strani obrežemo Slika 1. Fotografija dodatnega rezervoarja in pod¬ vozja zgovorno priča o podrobnostih, ki jih je po¬ trebno dodati TIM 6 • 84/85 223 Slika 2. Avia S.199 (C.210) si ogreva motor Slika 3. Avia CS.199 iz letalskega muzeja na praškem letališču Kbely 224 TIM 6 • 84/85 ter nato obrusimo v okroglo cev. Na njih zalepimo poklope. Hidravlične noge pobarvamo sivo, prav tako tudi poklope in notranjost zaklonov za pod¬ vozje v krilih. Na prednji strani hidravlike lahko dodamo tanko plastično nit, ki ponazori vez z za¬ vornim bobnom v kolesih. Kolesa obrusimo in po¬ barvamo črno, pnevmatiko pa z mešanico črne in rjave barve. Pri vlepljanju podvozja moramo paziti na pravilen kot — uporabite načrt v prejšnji številki Tima. Z gondol za topove MG 151/20mm odrežemo cevi in obrusimo gondole, stično ploskev pa prire¬ dimo površini kril. Iz plastične niti izrežemo nove cevi in jih zalepimo na gondole. Na krila zalepimo še pito cev in anteno, obe sta na levem krilu. Uteži na krilcih pa skušamo izdelati sami, če nam obde¬ lava odtisnjenih delov spodleti. Plastično nit pri¬ merne debeline na koncu najprej ovalno obrusi¬ mo, nato pa s skalpelom ostrgamo preostali del v primerni dolžini. Postopek je zamuden, vendar pa bomo na koncu poplačani za svoj trud. Na krilca dodamo še drobna fletnerja. Fletnerje dodamo tudi na krmilnih površinah vi¬ šinskega krmila na repu. Na smernem krmilu pa nam manjka drobna pozicijska luč, ki jo izdelamo iz tanke prozorne plastične niti. Na repu ne sme manjkati repno kolo. No, do tu se sestavljanje maket Avije S. 199 in CS.199 ne razlikuje. Pri slednji zgradimo še zad¬ nji del kabine in zalepimo zastekljeni pokrov kabi¬ ne. Ta se dobro prilega robovom. Morebitne vrzeli pa zapolnimo z mizarskim lepilom, ki postane prozorno, ko je popolnoma suho. Na grbo zale¬ pimo še antenski drog in po barvanju napeljemo še žično anteno. Avia S. 199 pa zahteva še nekaj uric. Čas je, da se odločite, katero od verzij boste zgradili. V sestav¬ ljanki so na voljo nalepke za tri različice. Avije S.199 so sprva nosile t. i. »Galland« kabino, ki je izvirala še iz druge svetovne vojne. Kasnejše ver¬ zije so dobile novo kapljičasto zasteklitev, ki je ob odpiranju drsela nazaj. Kabina »Galland« pa seje odpirala na desno. Če ste že izbrali, morate paziti še na nekaj. Razlikovali se nista le zastekljeni ka¬ bini, temveč tudi oklepni plošči v kabini. Oklep v poklopu »Galland« naredimo iz enega prozor¬ nega dela, ki je debel 1,5 mm, in dveh zelo tankih delov ter z dvema ročicama, s katerima opašemo oklep na okvir kabine. Ilustracija naj vam pomaga pri graditvi. Oklep v kapljičasti kabini pa je pritrjen na vratišče sedeža. V Timu 1983 št. 3 smo v nasvetih obrazložili, kako si naredimo novo kabino iz prozorne PVC folije. Slika 4. Avia CS.199 kot maketa muzejskega pri¬ merka Slika 5. Izraelska Avia C.210 ima vsaj tri večje napa¬ ke. Jih lahko najdete? Slika 6. Avia C.210 z vsemi drobnimi označbami Tokrat to ni potrebno, ker sta na voljo dva ste¬ klena pokrova. Izberemo verzijo S. 199 in na enem delu uporabimo vetrobransko steklo, z dru¬ gega pa pokrov. Če smo se odločili za Avio S.199 z oznakami IV-8, potem na ookrov kabine nate- TIM 6 • 84/85 225 pimo še antenski drog, ki je bolj ploščat, kot pa ga ponuja del št. 19. Za nameček pa še nekaj podrobnosti. Dovod zraka na desnem boku dopolnimo tako, da vanj zvrtamo drobno luknjo in ostrgamo ustje. Na trupu pa v vdolbine nalepimo 2 mm dolge konce cevi mitraljezov MG 131/13 mm. O- Skica 1. Rezervoarju za gorivo dodamo tanek pas in štrcelj na prednjem delu ter ustje odprtine za gorivo na gornji strani. Nosilec na trupu je pomaknjen v desno! Skica 2. Kabina »Galland«, ki se odpira v desno in je značilna za zgodnje Avie S.199 Kabina kapljičaste oblike, ki pri odpiranju drsi nazaj. Oklepna plošča, ki ščiti pilota, je preobliko- 226 TIM 6 • 84/85 Avia S.199 (C.210) z rdečo oznako UC-100 z belo obrobo. Letalo je svetlo sivo-zeleno krem barve. Stožec propelerja je bele barve in nacionalne oz¬ nake imajo belo obrobo Avia S.199 (C.210) z črno oznako KS-10, svetlo sivo-zeleno krem barve in modro obrobljeno nacio¬ nalno oznako. S tem letalom je leta 1948 emigriral nek češkoslovaški pilot in pristal v Miinchenu Avia S.199 (C.210) z belo oznako KT-3 in modro obrobljeno nacionalno kokardo ter belim propeler¬ skim stožcem. Puščica na trupu je rdeče barve. To letalo pod krili ni imelo topov Avia S. 199 iz 101. eskadrilje izraelskega vojnega le¬ talstva v svetlo sivo-zeleno krem kamuflaži. Oznaka 120.T je črne barve. Prepas na trupu je belo-rdeče- bel. Smerno krmilo nosi rdeče-bele proge in stožec propelerja je rdeče barve. Emblem 101. eskadrilje je bela mrtvaška glava s črno obrobo in črnimi krili na rdečem polju. Številka 101 je bele barve Tokrat bomo lahko naredili le korak ali dva od barvnih shem, ki jih predlaga načrt sestavljanke. S tremi različnimi oznakami za Avio CS. 199 se izbor tudi konča. Izdelali smo letalo z oznako UC-26, ki je restavrirano in razstavljeno v muzeju na letališču Kbely pri Pragi. Pri Aviji S.199 pa si lahko ogledamo izraelsko TIM 6 • 84/85 227 Avia C.210 z oznako EX-54 v beli barvi, modro lene barve z malce sive. Avia C.210 z belo oznako obrobljeno kokardo in belim stožcem je temno ze- EX-57, belo obrobljeno kokardo in belim stožcem Avia C.210, ki jo ponuja sestavljanka KP verzijo Svetlo sivo-zelena krem barva je prekri¬ vala vse letalo. Svetlo modra davidova zvezda na belem polju je izraelska označba, ki jo nosijo le¬ tala na trupu in zgornjih ter spodnjih površinah kril. Posebni razpoznavni znak sta prepas na trupu (bela-rdeča-bela) in progasto (rdeče-belo- rdeče...) smerno krmilo. Nad izpušnimi cevmi je na obeh straneh trupa viden znak 101. eskadrilje, bela mrtvaška glava s črno obrobo in črnimi krili na rdečem polju. Stožec propelerja je rdeče barve Ker so letala S. 199 preletela brez izrael¬ skih oznak in v originalni češkoslovaški barvni shemi, lahko domnevamo, da so se ohranile vse drobne označbe na trupu letala, ki jih podrobno opisujemo pri češkoslovaški verziji. Avia S.199 z oznako KS-10 je bilo v svojem času najbolj znano letalo tega tipa. Z njim je pribežal nek češkoslovaški pilot v ZRN. Letalo je bilo ver¬ jetno pobarvano z isto svetlo sivo-zeleno krem barvo in črno oznako KS-10. Nacionalne označbe pa obrobljene modro. Avia EX-54 je prebarvana s svetlo ..sivo olivno barvo. Barva Avije S. 199 na ovitku sestavljanke je blizu originalne barve, le malce rumene barve bi veljalo primešati. Tudi letalo z oznako IF-01 je pobarvano s to barvo. Oznake EX-54 so bele in tudi stožec propelerja je te barve. Nacionalne oz¬ načbe so tokrat obrobljene z modro barvo. Avia S.199 z oznakami EX-57je pobarvana s te¬ mnejšo zeleno barvo z rahlim sivim odtenkom. Z isto barvo je pobarvana tudi naša maketa IV-8, ki nosi osebni znak pilota. Za konec pa še droben nasvet, ki naj vam po¬ maga pri izdelavi številnih drobnih oznak. Potre¬ bujete zelo droben čopič (številka 00) in rapido- graf ter koščke filma, ki pri nalepkah prekriva barvo. S tušem izpisano prekrijemo s prozorno glazuro in nanesemo kot običajne oznake. V prihodnji številki se bomo srečali s španskimi izvedenkami Messerschmitta Bf 109, ki so požele precej filmske slave. Uporabljena literatura: Air International, Sept. 1977 Airfix Magazin, Nov. 1984 Le Fana de l’Aviation 166, Sept. 1983 Letectvi i kosmonavtika, 21/1980 J. F. Craig: The Messerschmitt Bf 109 T. H. Hitchcock: Messerschmitt ,0-Nine‘ Gallery 228 TIM 6 • 84/85 računalništvo Ivan Gerlič Dodatna oprema mikro¬ računalnikov Doslej smo si ogledali osnovne elemente, ki so v bistvu enotni za vse vrste mikroračunalnikov. Slika 35. Prikaz osnovnih elementov mikroračunal¬ nika Slika 35 nam le-te še enkrat nazorno prikaže. V osnovi so to torej 4 elementi: centralna procesna enota, vhodna enota, izhodna enota in zunanji pomnilnik. Seveda pa je v uporabi še mnogo do¬ datnih elementov, ki pa seveda niso pomembni za osnovno delovanje sistema, omogočajo pa mnogo enostavnejši in hitrejši način uporabe. Slika 36. Mikroračunalniška dodatna oprema TIM 6 • 84/85 229 Slika 37. Kasetofon in diskovna enota računalnika COMMODORE Sem prištevamo dodatno opremo oziroma t.i. pe¬ riferno opremo mikroračunalnikov. Slika 36 prika¬ zuje pomembnejše elemente dodatne opreme, in sicer: diskovno enoto (1), igralno ročico (2), risal¬ nik (3), tiskalnik (4), monitor ali TV zaslon (5), svetlobno pero (6) in telefonski modem (7). 6.1. Diskovna enota Diskovna enota rabi za spravljanje programov in podatkov — torej ne omogoča nič več, kar bi ne omogočal že omenjeni in med hišnimi računal¬ niki najbolj razširjeni kasetofon. Seveda pa di¬ skovna enota opravi svoje delo mnogo hitreje od vsakega kasetofona pa tudi zanesljiveje, kar pa je za resnejšo uporabo računalnika izredno po¬ membno. Obdelava podatkov večje količine s pomočjo kasetofona ni ekonomična, pa čeprav v ta namen uporabljamo posebne kasetofone, kot je to primer pri računalnikih COMMODORE (sl. 37). Kot medij za shranjevanje programov in po¬ datkov v disketnih enotah se uporabljajo t.i. di¬ skete — gibki diski. Disketa je sestavljena iz no¬ silne gibke plastične plošče, na katero sta nane¬ seni magnetna in zaščitna plast. Shranjena je v plastično ali papirno ovojnico, iz katere je ne moremo vzeti. V sredini diskete (sl. 38) je odprtina za pogonsko os, radialno nanjo pa podolgovata odprtina za dostop glave pri branju ali pisanju. Teh odprtin — magnetnih površin se ne smemo nikoli dotakniti z roko ati drugim predmetom. Vzrok za manjšo uporabo diskovnih enot je se¬ veda še vedno razmeroma visoka cena, ki pa je posledica velike natančnosti pri izdelavi. Po¬ trebno je postaviti majhno pisalno glavo natančno in zanesljivo na ustrezno področje na disketi. Zato je bilo opravljenih že več poskusov združitve ce¬ nenosti tračnih enot s hitrostjo disketnih enot. Eden izmed njih je tudi t.i. tračna enota ali micro drive znane tovarne Sinclair, ki ga prikazujemo na sliki 39. To seveda ni disketna enota in disketa v smislu dosedanje razlage, temveč navadni mag¬ netni trak, ki se zahvaljujoč posebnemu vgraje- Slika 38. Nekaj značilnih oblik disketnih enot in pogled v sestavo disket in disketnih enot 230 TIM 6 • 84/85 Slika 39. Tračna enota — Microdrive tovarne SINC¬ LAIR Slika 40. Igralna palica (joystick) nemu mehanizmu giblje po principu »brezkonč¬ nega traku«, zaradi česar se podatki in programi vnašajo razmeroma zelo hitro. 6.2. Igralna palica Igralne palice niso drag del dodatne opreme, a dokaj pomemben za tiste, ki žele izrabiti prosti čas ob računalniških igrah, saj nam omogočijo mnogo enostavnejšo kontrolo nad objekti igre, obenem pa ščitijo tipkovnico. Seveda pa igralne palice ne rabijo le za igre. Ne¬ koliko sposobnejši programerji jih uporabljajo tudi za risanje določenih črt, krivulj itd., ki se oblikujejo glede na premikanje ročice igralne palice. Se¬ veda je za takšno uporabo potrebno nekoliko znanja in potrpljenja pri sestavi ustreznega pro¬ grama in nato ustrezna tehnika risanja na ekran. 6.3. Tiskalnik Pogosto smo v situaciji, ko želimo izpisati bese¬ dilo ali narisati sliko na papir, ne pa samo na ekran. Pregledovanje na zaslonu, shranjevanje na kasetah, diskih, magnetnih trakovih itd. ima svoje čare in prednosti, ki pa so bistveno popol¬ nejše in preglednejše, če imamo poleg njih mož¬ nost izpisa na papir. Na kratko povedano, ko bomo želeli namesto igric početi z računalnikom kaj bolj pametnega, nujno potrebujemo napravo, ki ji pravimo TISKALNIK (printer), katerega osnovne dele prikazuje slika 41. Tiskalnike delimo v več skupin. Še najbolj do¬ stopni so elektrostatični, ki oblikujejo črke na po¬ seben, s tankim kovinskim filmom prevlečenem MEHANIZEM ZA VRTENJE VALJA KASETA S PISALNIM TRAKOM MEHANIZEM ZA PISANJE KORAČNI MOTOR ZA PREMIKANJE PISALNEGA TRAKU POKROV VALJ ZA VSTAVLJANJE PAPIRJA SERVO MOTOR ZA PREMI¬ KANJE PISALNE NAPRAVE Slika 41. Pomembnejši deli tiskalnika. V ozadju ni viden elektronski sklop elementov, ki skrbi za nemo¬ teno in ustrezno delo tiskalnika TIM 6 • 84/85 231 Slika 42. Elektrostatični tiskalnik Slika 43. Matrični tiskalnik. Iz računalnika se pošlje tiskalniku signal za izpis določenega znaka (npr. FD); tiskalnikov elektronski sklop aktivira prava kladivca na pravih mestih. papirju. Napravijo jih iz pikic, katerih vsaka na¬ stane z razelektritvijo drobnega naboja. Primer takšnega tiskalnika je znani Sinclairov tiskalnik, ki Slika 45. Marjetica in kasete s pisalnim trakom je izredno cenen (okoli 170 DM), njegova največja slabost pa je papir, ki je preozek (le 10 cm) in drag, obenem pa ga pri nas še ne izdelujemo (slika 42). Nekoliko dražji a mnogo boljši in hitrejši so MA¬ TRIČNI tiskalniki, kjer je vsaka črka oziroma znak sestavljen iz pikic, ki jih odtisne posebna glava s pokončnim stolpcem kladivc — iglic (običajno 7—9). Med kladivci in papirjem je nameščen s črno barvo prevlečen trak (običajno v kaseti), tako kot pri pisalnem stroju. Vsako od omenjenih kla¬ divc lahko samodejno ali v skupini udari na trak in tako povzroči nekaj pikic na papirju. Ustrezni pro¬ grami izbirajo kladivca na pravih mestih, tako da se točke sestavijo v črke, kot to vidimo na sliki 43. Matrični tiskalniki so na voljo v treh izvedbah: 232 TIM 6 • 84/85 standardni, kjer kladivca prek barvnega traku pri¬ tiskajo na navadni papir, termalni, kjer vroče iglice pritiskajo na temperaturo občutljiv papir in črnilni (ink-jet) tiskalniki, kjer se znaki oblikujejo iz pack, ki jih na papirju puščajo kapljice črnila. Poleg matričnih tiskalnikov uporabljamo v mikro- računalništvu še MARJETIČNE (angl.: daisy- wheel), ki uporabljajo črke kot električni pisalni stroj. Črke so razporejene po obodu marjetice (sl. 44 in 45). Za izpis določene črke ali številke mora procesor v tiskalniku zavrteti marjetico tako, da pride izbrana črka ali številka na mesto za tiska¬ nje, nakar udarec kladivca opravi odtis znaka na papirju. Prednost teh tiskalnikov je dobra kvaliteta črk — enaka kot pri pisalnih strojih, slaba stran pa v tem, da so njihove grafične zmožnosti skoraj enake kot pri pisalnih strojih, pa tudi počasnejši in dražji so kot matrični tiskalniki. ODGOVORI IN NALOGE — ODGOVORI IN NALOGE — ODGOVORI IN NALOGE — ODGOVORI 1. Naloga za začetnike Tudi računalnik zmore narisati zanimive in lepe risbe. V mnogih računalniških centrih vise slike, ki so jih izrisali njihovi računalniki. Imate kakšno sliko? Če jo imate tudi vi, nam jo pošljite skupaj z naslednjimi podatki: kdo je avtor slike — programer, na katerem računalniku je bila izrisana, kakšne vrste tiskalnik jo je izrisal, pomembnejše podatke o računalniku in tiskalni¬ ku, predstavitev računalniškega centra, v katerem ste sliko in podatke dobili (željena tudi slika). Narišimo največji možni krog na ekranu: 10 CIRCLE 127, 87, 87 Oglejmo si nekaj zanimivih primerov: Nasvet tistim, ki takšne slike še nimajo: obiščite najbližji računalniški center, pa boste imeli sliko, podatke in prijetno ter zanimivo doživetje. Seveda vam naj ne bo nerodno delavce poprositi in razlo¬ žiti jim, zakaj vse to potrebujete! Polni krogi od največjega k najmanjšemu: 10 FOR Z=87 TO 1 STEP—5 20 CIRCLE 127, 87, Z 30 NEXT Z 2. Naloga za mlade računalnikarje V zadnjih številkah Tima smo se spoznali z uka¬ zoma PLOT in DRAW na računalniku ZX SPEC- TRUM. Risali smo ravne in lomljene črte, loke, polkroge in celo kroge. Sedaj pa si oglejmo direk¬ ten ukaz, s katerim lahko krog narišemo brez več¬ jih težav, to je ukaz CIRCLE. Oglejmo si ga pobli- že: CIRCLE X, Y, r koordinati polmer kroga središče kroga Lijak: 10 FOR Z=1 TO 87 20 CIRCLE Z, Z, Z 30 NEXT Z TIM 6 • 84/85 2 33 Polni krogi od najmanjšega k največjemu: 10 FOR Z=1 TO 87 /STEP 5/ 20 CIRCLE 127, 87, Z 30 NEXT Z Lijak brez dna: 10 FOR=87 TO 50 STEP - 1 20 CIRCLE Z, Z, Z 30 NEXT Z Kombinacija dveh lijakov: 10 FOR Z=87 TO 1 STEP - 3 20 CIRCLE Z, Z, Z: CIRCLE 255 - Z, 175 - Z, Z 30 NEXTZ Kombinacija krogov iz sredine: 10 FOR Z=87 TO 1 STEP — 3 20 CIRCLE Z, 87, Z : CIRCLE 255 — Z, 87, Z 30 NEXTZ Sedaj pa k nalogi za vas. Napišite program, ki bo izrisal slike, ki so prikazane na spodnji sliki! 3. Odgovori iz 3. številke Tima No, nekoliko na bolje že kaže, saj sem dobil 16 pisem z odgovori, ki pa vsi vsebujejo kakšno napako oziroma pomanjkljivost. Največje težave je delala naloga, ki zahteva izris zvezde. Na koncu imate pravilne rešitve podane! Sedaj pa k izžrebancem. Tokrat dobi nagrado naš prijatelj iz Čakovca, in sicer: DRAGO PRPOVIČ, Prvomajska 35, Pribi- slavec, 42300 Čakovec. Drago, hvala za spodbudne besede, čestitke k sreči v žrebu in poziv za nadaljnje sodelovanje! Vse skupaj pa še enkrat vabimo, da pošljete reši¬ tve nalog, zanimive programe ali predstavitve naših računalniških krožkov na naslov: IVAN GERLIČ, PA Maribor, Koroška 160, 62000 Mari¬ bor. 234 TIM 6 • 84/85 Pravilne rešitve nalog: 10 FOR Z=0 TO 255 STEP 7 20 PLOT 0 +Z, 0 : DRAW 0,175 30 NEXT Z 40 FOR Z=0 TO 175 STEP 7 50 PLOT 0, 0+Z : DRAW 251,0 60 NEXT Z 10 FOR 7=0 TO 255 STEP 5 20 PLOT 0, 0 : DRAW 0 +Z, 175 30 NEXT Z 40 FOR Z=0 TO 175 STEP 5 50 PLOT 0,0: DRAW 255,175—Z 60 NEXT Z 10 PLOT 40, 0, 0 : DRAW 176, 116 : DRAW — 176, 0 : DRAW 176, — 116 : DRAW — 89,175: DRAW —87,175 itd. Klemen Špehar točno v naročje, če ga boste vrgli pravilno. Bume¬ rang lahko pobarvate z živimi barvami, da se ne izgubi. Bumerang Pred vami je zelo enostaven načrt bumeranga. Potrebujete dve 2 mm debeli lipovi deščici, rez- Ijačo, smirkov papir in dve elastiki za spojitev. Oba dela previdno narišete na les in ju izžagate. S smirkovim papirjem dela zgladite in zaoblite ro¬ bove. Oba dela nato spojite točno na sredini z elastikama tako, da bo med njima kot 90°. Tako izdelan »križ« spuščajte tako, da ga držite v roki navpično, in nato ga z vso močjo vrzite. Bu¬ merang bo priletel nazaj v vašo bližino, ali pa -T V --*- TIM 6 • 84/85 235 Amand Papotnik Drobir za ustvarjalnost Takle je komplet Pogled na komplet z bočne strani Fotografije prikazujejo uporabni izdelek, za kate¬ rega morate izbrati: 1. Primerno ime ter 2. Narisati sestavno in delavniško risbo ter ko¬ sovnico. Poslati na uredništvo tehniško dokumentacijo, osnovni zapis poteka dela ter fotografije. Uredništvo bo v majski številki Tima objavilo naj¬ boljšo rešitev ter prve tri tudi nagradilo s primer¬ nimi nagradami. Delovna naloga Izdelek za dom in družino Pogled na komplet s sprednje strani Pogled na komplet z zadnje strani V okviru krožka šolskega proizvodnega dela se lahko lotite razrešitve tega tehničnega in tehnolo¬ škega problema tako, da učence v prvi uri krožka seznanite z okvirno problematiko, nato jim date naloge za razmišljanje. Vsak izdela idejno zami¬ sel, izberete najprimernejšo ter se loti proizvod¬ nega procesa oziroma serijske proizvodnje. Želim vam, da bi uspeli pri delu in pri nagradnem natečaju! 236 TIM 6 • 84/85 Gregor Vrhovnik Napravica za podaljšanje življenjske dobe žarnic -3/J- STIKALO VKLOP/ LUČ/ V TKFKUTKU KO J[ /JA PF/os T r Saa ppA/ven o e rtot ju Verjetno ste opazili, da večina žarnic pregori prav v trenutku, ko jih vklopimo. Vzrok je zelo enosta¬ ven. Vemo, da imajo hladne kovine manjšo speci¬ fično upornost od vročih. Enako velja tudi za ža- rilno nitko žarnic. Zgodi se, da jo vklopimo prav v trenutku, ko je v omrežju temenska napetost 311 V, skozi žarnico steče večji tok kot normalno, to pa poškoduje žarilno nitko. Žarnica seveda prenese določeno število takih sunkov, vendar ji za polovico skrajšajo življenjsko dobo. S tem vezjem bomo dosegli, da bosta tiristorja spustila tok skozi žarnico šele, ko se bo napetost spustila pod 80 V. Na kratko opišimo še delovanje vezja, pred tem pa si oglejmo delovanje tiristorja. Ta element pro¬ žimo na prožilni elektrodi G s tokovnim sunkom, sedaj pa tiristor deluje kot sklenjeno stikalo, do¬ kler skozenj teče tok, ki je večji od tako imenova¬ nega »držalnega toka«. Zaradi teh lastnosti je zelo primeren za usmerjanje izmeničnih tokov ve¬ like moči. Označimo ga z črkami SCR, kar pomeni silicion controlled rectifier ali silicijev krmiljeni usmernik (sl. 1). Sedaj pa vezje. Upora Ri in R 2 skrbita za to, daje do napetosti 80 V na vhodu napetost na bazi tran- sistorja pod 0,4 V, kar pomeni, da je zaprt. Tako kot tok skozi upor R 3 teče v krmilno elektrode G in s tem odpre tiristor. Ko se napetost dvigne nad 80 V, se odpre transistor, tako da tok namesto v Ri-220k R 2 -I k R 3 -470k R4-220k Rs-1 k Re-470k SCR 12 -KT 206/400 Ti,2—BC 107 elektrodo G steče čez transistor in vžig tiristorja ni možen. Če je tiristor bil že predhodno odprt, ima v tej polperiodi dovolj velik držalni tok, v naslednji polperiodi pa po istem principu deluje zrcalni del vezja. Pri gradnji tega vezja bodite nadvse pazljivi, ker je nanj priključena omrežna napetost. Ko boste vezje sestavili, še enkrat skrbno preglejte, če ni na tiskanem vezju kakšnega nedovoljenega stika. Napravico vgradite v plastično ali kovinsko ohišje in pazite, da bo dobro izolirano od vezja. Delovanje lahko preizkusite na enostaven način, s svetlobnim regulatorjem. Regulator nastavite na čim manjšo napetost, potem pa jo počasi dvi¬ gate, pri 80 V se bo poleg Ž 1 prižgala še Ž 2 . Utri¬ panje pri mejni napetosti je normalno (sl. 2). TIM 6 • 84/85 2 37 S sedemdesetkilometrsko hitrostjo pada vodni bob po spolzki podlagi vodnega tobogana Bojan Rambaher Tobogan smrti Nenavaden kolodvor, na njem pa čudna železni¬ ca, to je zgradba, ki stoji v zabavišču v mestu Buena v Kaliforniji. V odprtih jeklenih vozičkih, ki so sestavljeni v majhen vlak, lahko naenkrat sedi osemindvajset predrznežev. Kontrolor pregleda, če so vsi privezani z varnostnim pasom. V za¬ meno za vstopnino jih čaka živce parajoča vožnja po najdaljši stezi tobogana smrti na svetu. V stroj¬ nici stoji elektromotor, ki pogonsko kolo tobogana zavrti z močjo kar 3000 kW. Ko starter pritisne na kontaktno stikalo, se ta energija prenese na vleč¬ no vrv tobogana in dobesedno katapultira 8 ton težak vlak. Na prvem strmem odseku takoj po za¬ četku proge vozički že čez dve sekundi dosežejo neverjetno hitrost 85 km na uro. V tem primeru bi bilo skoraj bolje, če bi govorili o prostem padu, kajti ko junaki zagledajo globoko brezno spodaj med dvema tirnicama, se jim iz prsi izvijejo kriki strahu in groze. Toda že je vlak pri dnu in drvi po valovitih tirnicah s hitrostjo več kot sto kilometrov na uro, gor in dol pa še ostrih ovinkov ne manjka. Na največji str¬ mini se ti zdi, da se voziš v pekel, potem pa si že na »hudičevem kolesu«. Posebna konstrukcija Prvi tobogan z lupingom v Coney Islandu (1901) nosi navpično krožno tirnico, po kateri vlak na¬ pravi pravi luping. Trenutki, ko ljudje visijo z glavo navzdol, se zdijo mnogo, mnogo daljši že gledal¬ cem, kaj šele potnikom. Redkokdo se v tem tre¬ nutku drzne spomniti na zakon o sredobežni sili, ki deluje na telesa potnikov in jih z vso silo pritiska na sedeže vrtoglavega vlaka. Prestrašeni potniki se bližajo koncu poti, a tam njihove nadražene želodce čaka še zadnje pre¬ senečenje. Po silnem zagonu zleti vlak tako rekoč navpično v zrak po tirnici, ki je vpeta na štiride- setmetrski stolp. Tik pod vrhom stolpa se vztraj¬ nostna energija izgubi... Kriki obupa se zaslišijo, ko osemindvajset ohromelih potnikov pade vznak v navidez neskončno globino. Po vseh preizkuš¬ njah nato kretnica varno popelje vlak nazaj na peron. Na vse potnike tobogan smrti napravi močan vtis. Mnogi se z robčkom na ustih s težavo zavlečejo v bližnje toaletne prostore, drugi pa si gredo željno kupit še eno karto. Podobne trenutke lahko radovedneži doživijo tudi na kateremkoli drugem izmed dvestotih toboga¬ nov. Veljajo za največjo privlačnost v vsakem za¬ baviščnem parku. Ne samo zaradi užitka, ki ga nudijo, ampak tudi zaradi stroškov gradnje in za¬ htevnih tehničnih pogojev, ki jih zahteva postavi¬ tev toboganov. Tobogane so prvotno imenovali ruski tobogani. Vse to spominja na rusko kolo? To ni naključje. Obe zanimivosti so prvič predsta¬ vili v Petrogradu v začetku 18. stoletja. Namesto vagonov so takrat po lesenih tirnicah z dvajset¬ metrskega stolpa spuščali sanke. Lesen žleb je bil napolnjen s steptanim snegom. Iz Rusije se je domislica razširila po svetu predvsem preko Francije, kajti Francozi so se s takimi norijami uk¬ varjali prav tako radi kakor Rusi. Prav Francozi so prvi uporabili električni pogon in si izmislili razne vragolije pri izpeljavi tira. V Parizu so se že na za- 240 TIM 6 • 84/85 timovi oglasi PRODAM 5-kanalno Tim RC napravo (samo oddajnik in sprejemnik), 100 Timov različ¬ nih letnikov, modelarsko lite¬ raturo (revije, modelarske ka¬ taloge), 2 modela A 1 (CIR- RUS), fotopovečevalnik in opremo za temnico, 2 elektro- motorčka 4,5 V, elektromotor 220V, startni akumulator za G LO W- PLUG motorček. Vse to menjam tudi za GLOW-PLUG motorčke od 0,33 do 7ccm. Za spisek pišite na naslov: Anton Govže DUT Vidovdanska 7 61000 Ljubljana PRODAM digitalni light-show, antenski zbiralnik (75 Ohmov, 5 vhodov), TV stabilizator in pr¬ stane za fotoaparat Praktika. Marko Hegedič Kantetova 6 61000 Ljubljana HIŠNI računalnik VZ200: 16kb RAM In ROM, dober zvok (31 tonov) 8-barvna fina grafika, sprite..., zelo ugodno prodam! Za prospekte In druge podrob¬ nosti. Peter Rotovnik Aškerčeva 11 63325 Šoštanj PRODAM letečo maketo letala PIPER CUB SUPER CRUISER z razponom kril 1300 mm s T.T. motorjem na žarilno svečko (3,5ccm) ter 2 kosa žarilnih svečk Graupner od 2,5 do 10ccm motorje, boxe 2x40W, 4 ohme, predojačevalec in ojačevalec 2 x 80 W — 8 ohmov (stereo). Franci Pustovrh Dašnica 20 64228 Železniki KUPIM letalski motorček GLOW PLUG ROSSI ali super tigre (1,5cm 3 ), eliso in svečko. Peter Kovačič D. Nemška vas 5, 68210 Trebnje KUPIM TIM letnik 21. Blaž Gerjevič Ul. 21. maja 8 68250 Brežice tel. (068) 61-343 POCENI prodam malo rabljen računalnik SINCLAIR ZX 81,16k z vsemi priključki, dvema kase¬ tama programov in slovenskim prevodom navodil. Branka Grčar Prešernova 7 61234 Mengeš PRODAM KIT komplete: ojače¬ valnik Hi-Fi 100W/4 ohme; sta¬ biliziran usmernik 12—30V/2 A; adapter napetosti za Sinclair ZX 81 in ZX Spectrum, ki preprečuje segrevanje in s tem okvare ra¬ čunalnika. Gregor Drofenik Ul. Heroja Bračiča 4 63000 Celje NAPRAVO za DV prodam. Va- rioprop kompletno s polnilcem baterij, dva sprejemnika, 4 ser- vomotorje. Mitja Zatler Omahnova 27, 61000 Ljubljana tel. (061) 343-618 PRODAM 8-kanalno DV (od¬ dajnik, sprejemnik, 2 SN, 2 akumulatorja in ostali pribor), polnilec akumulatorjev, model ladje na bencinski motor iz po¬ liestra (od 2,5—5ccm, tank za gorivo, 5 propelerjev, kardan, os, okna), model ladje na 2 elektromotorja, akumulator 6 V 3 Ah, katalog SIMPROP, balso in furnir. Vse skupaj prodam ali zamenjam za Kefove zvočnike CANTOR III. Prodam tudi ČB TV v okvari. Andrej Žagar Verje 21 /B 61215 Medvode tel. (061) 612-487 PRODAM računalnik Sinclair ZX Spectrum 48 K, radio kase¬ tofon, 2 digitalni uri, 3-kanalni hi-fi light-show (z ohišjem ali brez) 3x1000W, fotoaparat Zorki 4 K, fotoaparat Beirette, fleš Noal 350, fleš Aqfatronic 162, fleš Bero 18DC in nekaj toroidnih transformatorjev (od 20 W do 1000 W). Marjan Hočevar Kristanova 24/7 68000 Novo mesto tel. (068) 24-784 UGODNO prodam raznovrsten material za železnico po HO si¬ stemu (preko 100 različnih tirov, 13 električnih kretnic, 5 lokomo¬ tiv, 2 tramvaja...). Marko Baloh Moste 11 64274 Žirovnica PRODAM 8-kanalno napravo za DV Graupner Varioprop C8 (oddajnik, sprejemnik, akumula¬ torji, 4 servo motorji), letalski motor Webra 3,5 ccm, Thunder Tiger 2,5cm, RC jadralni model Akvila, DV motorni model QB 15H (nedokončan) in model mo¬ tornega čolna, osi za čolne in kardan. Mitja Keber Polje c. XVI/16 61260 Ljubljana-Polje tel. (061) 487-324 PRODAM železnico po HO si¬ stemu (3 lokomotive, 8 vagonov, 4 kretnice — 2 z električnim sti¬ kalom, 11 ravnih tračnic, 46 kri¬ vih tračnic, 4 manjše krive trač¬ nice, 2 ravni manjši), kdor kupi vse, dobi zastonj še tunel in pre¬ hod z zapornico, žebljičke za pri¬ trditev tračnic na tla in revijo Mšrklin. Marko Istenič Cegelnica 74 68000 Novo mesto PRODAM elektronsko ročno uro, ki ima poleg ure tudi datum in sekunde ter radio s slušalka¬ mi, prodam tudi rabljen elek¬ trični varilnik in elektro pionir. Sandi Jenko Hrastje 207 64000 Kranj NUJNO kupim elektronko EBL 21 in kondenzator C2x, 500[iF, 300 V. Kupim tudi cenejši rabljen moped. Andrej Zupanc Depala vas 67 61230 Domžale PRODAM kvaliteten elektronski material, KIT komponente in programe za ZX Spectrum 16 in 48k (igre, uporabni...). Za spi¬ sek pisati na spodnji naslov In označiti, kateri material ali pro¬ gram želite. Lahko se oglasite tudi osebno. Marjan Žugelj Ul. Rezke Dragarieve 5 61210 Ljubljana-Šentvid Pavle Gregorc slikovna križanka WD-40 ZA VSE OBLIKE VZDRŽE¬ VANJA! VVD-40 je razprševalno sredstvo z odličnimi lastnostmi: odpravlja vlago, pene- trira, maže ter varuje kovine pred rjavenjem. WD-40 prodre tudi v notranjost najbolj zapletenih električnih in mehaničnih naprav in odstranjuje iz njih vlago. Pri tem napravi zaščitno antikorozivno plast, ki deluje hkrati tudi kot mazilo. Uporaba je zelo preprosta. Kadar hočete odstraniti rjo, razpršite po zarjavelih delih WD-40. Ko pronikne, lahko zarjavele dele zlahka očistite. Če je potrebno, postopek ponovite. Z neposrednim razprševanjem po vsej površini kovine boste preprečili nadaljnje širjenje vlage in rjavenje. Sploh pa priporočamo, da uporabljate WD-40 periodično, če hočete doseči res temeljito zaščito. Opozorilo: WD-40 je vnetljiv, zato morate paziti, da ne pride v stik z odprtim plamenom! WD-40 varuje vaše motorno kolo pred vlago. Razpršite ga po magnetih, aku¬ mulatorju, vžigalnih vodih itd. z- WD-40 lahko uporabite za odstranjevanje asfalta, madežev faradi izpušnih plinov, maščob in prahu. i. Tudi vaše kolo bo videti lepše in bo dlje trajalo, če ga boste vzdrževali z WD-40. Kozmetika