St. 85. V Maribora, četrtek 25. julija. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Uhaja trikrat na teden, vtorok. četrtek in soboto, tor volja po poŠti prejemati, za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem nadom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za č-trt lota 2 golti. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., M č-trt leta 3 gold, 25 kr. a. v. — Za oznanila so plačuje od oeiiristopno petit-vrsto 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. č 1 to tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plaća i tempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvolo frankirati. —• Rokopisi so no vračajo. — U r o d n i š t v <» jo v Mariboru, v koroški ulici hiš«, štev. 220. 0 n r a v n i š t v <>. na katero nai se blagovolim oošiiiah naročnine, rekiainaeiic oznanil;], r. i. anmniisrranvne reći. ie v tiskarni'i: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 *l4»V4'll4'i lit lllll'Otlll.l lili tobi" (do prebičenja), „mirnoj udanosti' itd., tako moramo v soeialncm življenji pustiti vso ono sanjarsko sentimentalnost, katera nas dela „krotke ovčice", od vsakega, komur se ljubi, striženc in davljene. Opalimo si ledja z mečem hrabrosti, srčnosti ! Hodimo vsaj v največej sili srčni bram-bovci svoje lastnine! Prilik ponuja nam se, zares mnogo. V srenjah nasprotjujmo hlapčevskej sužnjesti, katero sužnjujo bojazljive duše, koje se „zamore boje'*, nasproti dvema, trem krivičnikom. Drzno zasa-jajmo svoja politična načela v sredino zbeganega ljudstva, v občinske zbore, kjer navadno topost in melikost vsako vi.so gospodarstveno in politično misel zadušujc. Bodimo tam hrabri zagovorniki narodnega jezika, narodne šole, in skrbimo, da začnemo tu („v male j državi") svobodni Slovenci postajati. Kakova neskončna sramota to nczboljšljivo, to suženjsko, to podlo (ničvredno) nemčevanje v občinskih pisarnicah! Znebodimo se ga vendar enkrat; postavimo zdrav razum na mesto brezumnega nemškega „kanelijskega sloga"! Prilika nam se ponuja, hrabrost svojo pokazati nasproti državnim uradnikom, kateri so na ravnopravnost vseh narodov p r h^c gjl i ,-~ar v dejanji vse nasprotno delajo. Navadite se prenašati moŽko, odvažno ta plačana državna lica, katera so (Ines tu, jutri tam, vi pak menite, ka so svoje korenine na sežnjc v vašo zemljo pognali. Spomnite jih, kaj je jih namen, kaj tirja od njih blagost države, kaj naš narod. Ne ustrašite se jih (navadno odurnega) posmehovanja, odvrnite jim, ka so oni zaradi vas tu (in sploh na svetu), a ne Vi zaradi njih. Ne bojte se teh svojih predstojnikov, ako imate čisto VčM in ako tirjate vso zakonito. Ondaj bode tudi v nje prepričanje prodrlo, ka naš narod nij „zmešanica" od vseh vetrov sveta, nego narod, živ, samorasel, tirjajoč svoje narodno in politično pravo, pripravljen, za to pravo zastaviti tudi svoje imenje, če treba tudi življenje. „Nič vreden narod, ki za svojo čast in pravo ne žrtvuje vsega, kar ima!" Najveća, najsijajuejša prilika pak, pokazati svoj pogum, ponuja se narodom nasproti vladam, kedar te začnejo osobno in narodovo svobodo k rušiti. Sveta jeza mora protresti vsakega državljana, vsakega narodnjaka, kedar vidi, kako se človeške, kako državljanske pravice od vlad v blatu gazijo, Angležki narod je sijajni primer vsakemu narodu, kako se ima ta svoboda nasproti vladam braniti. (Jorje ministru, kateri bi tam po krivem koga zaprl ali vsaj čutno razžalil. Narod bi se gromadami vzdiguol in krvavo maščevanje z oboroženo roko tirjal. Zato nahajamo v vseh knjigah narodo-gOSpodarstvenih ostro opombo narodom, kako naj so oni proti svojim vladam na vednej preži. „Ravno tako važna za vsaki narod je hramba jegova proti vladi, kakor hramba svoje lasti in poštenja nasproti zunanjim napadom" Slovencem se dostikrat ponuja ta prilika; naj jo tudi odvažno porabijo! Posebno pogumnost pa potrebujejo naši poslanci. Koliko bi pri nas stvari vse drugače bile, ako hi naši poslanci več pogumnosti, več odvažnosti kazali. Oni bi morali prepričanje imeti, da so vodniki narodu, a da narod brez čvrstih, hrabrih vodnikov nij drugo nego čreda brez pastirja; oni bi morali premišljevati o zvezi, katera je v njih hrabrem postopanji in v vedenji vsega naroda. To je eden glas, doneč od Sočo do Drave: „Mi ni j mam o voditeljev; naši „voditelji" so premehki, premalo odvažni; narod bi rad jih sledil, a vodstva nij!" Kakovo polževo poti hodi naša slovenska politika, ker nij hrabrosti voditeljev. Macchiavelli tirja kakor prvi pogoj od vsakega naroda, da si naj izbere hrabrih vodnikov in pristavlja, da vsaki narod in vsako ljudstvo najraje za hrabrimi vodniki hodi, med tem ko rc od bojazljivih, medlih brž odvrne. — Ako torej hočemo kaj več doseči od vlade, ako hočemo sovražniku grozo delati, ako hočemo svoj narod zvest za saboj imeti, treba, da narodnjaki, posebno pa naši poslanci krepkejc, srč-nejc, da! včasih brezobzirno nasproti našim protivnikom postopajo. Proč z medlostjo ! „Korajža velja!" Dopisi. ■ z ■,»■■ hI i;an«', 22. julija. (Izv. dop.j (Slovenski m d i j a k o m p r i o d h o d u). Čas je tu, dragi dijaki, ko zapustite mesta svojih iz-obražcvalilišč in se zopet povrnete v ljube rojstvene kraje. Po trudapnlucm letu boste zopet vživali mir v kraji, kjer ste preživeli morebiti najsrečnejc dni svojega življenja. Z bogom torej, srečne počitnice ! — Imam pa željo na srcu, katero Vam moram razodetij prodno odidete, in &arad katero sem so posebno namenil spisati te vrstice. Velikokiat in v mnogih časopisih se je uže poudarjalo, vič ju rojen V vasis Svinjar, v okraji (Sradišku, v drugi č-trtini protekloga stoletja Umrl jc v pokoji v VinUoveib. kder je njegov sin župnikoval Satir iliti „divji čovik-, je pfvokrat tiskan v Dra/.danili 1701. Dl'Ugokrat /.a polovico poinnoŽMi v Oseku 17711, in treijckrat v Oseku 1822. Krč-lic piši o tej pesmi ..M. A. Ete kovicli inier imlitaria sua sorvitia versu Slavonko elcgan- v narodnem duhu pisane knjige. Ako čitati lj lepe stvari predloži, tla se vsem dopadaju, dobi od deklic za dar „o.šaia". (suh za zimo pripravljen sad, jabolka, hruške, slive, orehi, itd. skup zove str „ošat"". Beseda je turška), česar vsaka nekoliko vsak večer Boboj prinese« Pri tej priložnosti pojejo se tudi enemu mež-kentu in eni ženski navadne pesmice, postavim: ..šio s i • ono zeleni. Pod .M.nini pendiori) II je šuma ? il je bor ? II je Marin dogovor? — Nit je šuma, nit. '" bor. Ved je Mar.n dogovor, I lipi Tomo i n i pit Ljubi Mani svaki lian * Po takih pesmicah nastaje navadno grohotni smeh in osobi , katerima BO je odpelo, se, sramujete in ste v -ilni zadregi, posebno, ako se takima dvema poje, ki bo Črtita, uli ki se ljubita. nDjersu mora nazoč vseh deklico poljubiti. Prelo je tudi izvirali.šee Ugank (zagonotkall), katne se zadajejn, da se krati čas in da str smeli med društvom iz lissiiuo. tub nomine Satvri, abuaua Blavoniao ludit Slavnniaini|iie instruii u **) Andrija Kačić Miošč. rojen v Prilttorji leta 17'U. Umrl l7S,i. UČoil C ai t- šk.in O ij ni pil1 Sn1'ai\k — ,.Kin u gewdli uli s Dlelite taleni uekum on seine lierrlioll n Vo.kag uii g)u uto. i'opisal je prvi narodne pu mi. se nabiraj*) povesti in pesmi med slovenskim nanulom; ne moreni kaj, da vas opominjam tega tudi jaz, dobro vedoč, da imaste posebno vi priložnost in sposobnost za ovi posel. Živeči v sredi med slovenskim ljudstvom, bi vam ne prizadejalo nobene sitnosti, lotiti se omenjene naloge iu v dveh mesecih naberete lehko precejšno zbirko tacega blaga, ki ne bode kori stila le našemu slovstvu, ampak tudi vam samim; kajti izobraževajoči se v tujem jeziku, beroči tuje knjige, V.godi se le prelehko, da se nehote otuji tudi vaše mišljenje in vaš duh. Ako bi pa hoteli kedaj postati slovenski pisatelji — cesar se nadejamo — bilo bi vam to v veliko škodo, ker pisatelj najde le tedaj pot do srca narodovega, ako tudi zajema iz njegovega srca. Da so take zbirke zelo koristne za povzdigo slovstva, to so sprevideli vsi izobraženi narodi. Iz njih namreč se razvidi narodovo mišljenje in nje .ove lastnosti, z njimi se bogati in očiščuje jez k iu druge nam zopet kažejo zvezo narodovo se zgodovino in nrvthologijo, in v slednjem oziru so še posebne veljave. Sploh pa podclć slovstvu pravo narodno podlogo, na kateri edini more vspeh imeti. Narodi, katerih literatura stoji na tujem temelji, ne bodo prišli daleč, njih slovstvo je stvar in HŠp učenjakov, a na ljudstvo nema nobenega vpliva. V dokaz naj nam služi literatura Rimljanov. Ne nabirajte pa samo pesmi in povesti, ampak tudi vraže, pregovore, besede, uganke, imena orodja in popisavujte posebno šege in obnašanja pri raznih opravilih in veselicah, ker tudi te nijso tako brez pomena, kakor bi človek navadno mislil. Veliko se jih jc ohranilo še iz starih paganskih časov, veliko jih spominja na nekedanje živenje narodovo in da rečem skratka: „CJlobok pomen leži v navadah starih". Dalje nabirajte besedoigre (Wortspiclc), krat-kočasnice iu smešnice, katerih se — izvzemši one o Ribničanih, 1'oljaneih in druzih — toliko nahaja mej slovenskim ljudstvom; saj ne pridejo trije očetje skupaj, da ne bi povedal kedo kake „špasne" , da se mora človek iz srca smijati. Vse, kar naberete, priobčite v kakem Časopisu ali pa izročite slovenski Matici, ali ..Narodni tis-karniei" da pri priložnosti obelodani. Gotovo boste na ovi način najkoristnoje porabili svoje počitnice, in slovenski narod vam bode enkrat hvaležen za vaS trud. A. L. U. Iz 1*1* i ai i o rja«. 22. jul. |l/.v. dop.j Da je čudni nasvet, naj „Slov. Matica'' stopi na obrt-nijsko polje in naj konkurira z delniško narodno tiskarnieo, srečno padel, to je nas primorske Slovence prav obveselilo, za to, ker smo bili prej prav nevoljni, ko smo po uovinah čitali, da si njkateri gospodje vse prizadevajo drugim narodnjakom polena pod noge metati. V Trstu so bili nekateri narodnjaki precej protest zložili in že je krožil na podpisovanje. Tudi je bil veljaven rodoljub Matičar pisal liste na več poverjenikov po vsej Sloveniji z nasvetom, da moramo kaj storiti. Glasovanje in sklep v Ljubljani sta nas prehitela, in in to nam je prav; za to opustimo daljše korake. Z veseljem in vseskozi z odobravanjem smo brali dr. Razlagov možat govor in primerjaje ga z odgovorom dr. Rlchvcisa v .,Novicah", videli, kje jc miren preudarek in kje strast, ki meni, da bo kaj dokazala, ako zaničljivo govori o narodnjakih, kateri so vendar z deli pokazali, da so tudi naši in poštenjaki. Mnogo Matičarjev na Primorskem je že žugalo z odstopom, če se bo tako gospodarilo. Jaz mislim, da bi tak Odstop napačen bil. Temveč treba je, da pristopijo še vsi drugi narodnjaki, ki nijso še vpisani, k Matici. Zmerom uc bode tako, če bomo hoteli. Ce se pa odtegujemo, potlej še le prav se začne ,.po domače" delati. Enkrat bo menda vendar prišlo kaj več plodovitega duševnega življenja v to važno narodno društvo. Iz latlMtVil (na Primorskem), 15. julija. I Izv. dop.j Kar človek v srci čuti, to tudi drugim rad oznani. Ko smo mogli imeti učitelji Voliskcga Okraja 16. t. m. prvi učiteljski razgovor ali konferencijo o Šolskih zadevali, obiskovanji šole itd., seSli smo se na ta dan v jutru v ponosnem ka-stovskem gradu. Po dokončani božji službi idemo v narodno čitalnico, kjer smo zviševali naše naloge, vse samo v domačem jeziku. Tožili smo tudi nadloge zaradi slabe in neredne plače tu pri nas v Istri. Zagotovila se nam je boljša — prihodnost. Med obedom v čitalnici so se vrstile mnoge napitnine in prepevale slavjanske pesmi. Držali so se mnogi govori, med Katerimi nij pozabil gosp. Staidel nesrečnih bratov na Češkem, in nabralo se je za te «S forintov in 70 kr. Na to si še enkrat napijemo ter se podamo spremljeni od gosp. Antona Rubeše, kastovskega glavarja, g. Staidelna in g. Jelušiča, c. k. poštarja, k g. Marotovi go-stilnici, kjer se še vsak s kapljico pive pohladimo se poSjoVimb in na dom odlazimo. — Hvala ka-stavskim rodoljubom! da so nas tako počastili, da so nam čitalnično dvorano v pogovor i n raz-veseljeVanje prepustili. Bog daj, da bi bil ta prvi naš sestanek mladini v korist in domovini v h r a m b o ! Iz Jel&flll- (v Istri) 22. julija. [Izv. dop.j Naj mi narodni organ, mnogobrani ,,Slov. Nar." dovoli prostor za nekv^ pritožbo. — Fara v ,Iel-šaiiah je ena največjih tara na deželi v Tržaški Škofiji; broji po šematizmu pet tisoč sto in šest in dvajset duš, upravljena po treh duhovnikih. Jclšanskih dveh kaplanov stanovanje je v takem sla- bem stanu, da sta bila primorana se na občinskega poglavarja že večkrat ustno in pismeno obrniti, in ga prositi, da bi dal kaplanijo vsaj na toliko popraviti, da jima bode mogoče za naprej v njej stanovati. Obljubilo se jima je mnogo, a storilo — nič! Pa vendarle je pobiral berič župana (podesta) Matija ,,('aleicha" po naSki Kal-čiča) denar za popravljenjc kaplanijo, ali potem ko ga je pobral, se župan nij zmenil ne za kaplane ne za kaplanijo. Kam da jc župan ta denar djal, to sam Rog ve! Nij pa še zadosti, da župan ,.Oaloich" svoje dolžnosti ne spolnujc, ampak še več : on tudi iz ojnic skače, ker se v tuje pravice meša, kar je proti postavi. Matija „Calcich" župan, vrli župan, je prodal travo na pokopališči nekemu svojemu žlahtni ku za krmo Živini, kar je proti zapovedi našega škotijstva. katero zapoveduje, da se ima trava na pokopališčih pokositi, posušiti in na istih mestih sežgati. Drugič, on je pri tem samovoljno delal, ker nij vprašal dovoljenja dveh vasi, Lisca namreč in Skalnice, katere pod njegovo poglavarstvo ne spadajo, a imajo vendar-le kot farni vasi tudi svoj del in svojo pravico na Jelšanskem pokopališči. Čujte kaj je še izustil Matija „Oaleieh" župan! Prctečcno leto nam jo strela farne cerkve stolp razrušila, a Matija „Calcich" župan se je odrezal, da dokler bo on župa-noval, se ne bo stolp z nova zidati začel! Ker se iz tega vidi, da je on Matija ,,Caloieh" svoje vse-gamogočno županstvo razširil no le črez občino Ampak tudi črez cerkev, kdo bo trdil, da ne bi njemu tudi enkrat v glavo palo v farni cerkvi tudi konje k oltarjem privezati in jim na njih krmo jesti dati, kakor je računil Turek na Trsatu oltarju Matere lJožjc storiti, ki mu jc bil Rog pa račun predrugačil. Iz ZilSfi'l'olMi. 23. jul. —ič. [Izv. dop.j Hoče se mi zdeti, da naše javno mnenje prav ne ve, kam bi šlo. Srce njegovo je pri stranki „ic-solucijonistov" Makanca in drugov, pamet pri starih oportunistib. Vslcd tega nij opazovati nikjer tiste vesele zadovoljnosti nad tem, da smo kaj zdatnega dosegli. To čuti tudi organ večine narodne stranke ,.Obzor", iu v uvodnih člankih včeraj in denes polemizuje proti Makancu in proti Miletićevi novosadski „Zastavi", katera se je naravnost na stran dr. Makanca vrgla in starejši narodni stranki prorokuje, da ne bodo dolgo poli tik ovali. Včeraj jc „Obzor" dokazoval, kako bi se ne bilo nič doseglo, ako bi se bila Makančeva resolucija namesto adrese sprejela, — denes pa odbija v članki' pod naslovom „nevjera federacije" glavno iu najčeščije očitanje proti saboru, namreč: daje narodna stranka izneverila svoje slovanske brate v zdanji opoziciji proti razde! jenji gospodstva med Nemci in Magjari. „0." opominja, izreče sod. Kazen jc na primer: da krivec mora iti na dvor in tri laži in tri istine prinesti, ali da mora vse po redu poljubiti itd. kakor uri navadni igri (Pfanderspiel). To igro igrajo celo gospodične odličnih obitelji po mestih , ko so v večjih društvih. 4) „Žmirkc" se igrajo tako: Predno deklico stopijo v kolo, vzamejo kol ter se ga z rokami tako poprimejo, da se roka roke tišči. Ko so to zgodi, potem tista, katere roka je najspodnja , jo položi na najgornjo, in tako dalje, dokler ne pride na kraj kola. Tisti, ki ima odzgoraj roko, zavežejo z robcem čvrsto očesa in se na tihem krog nje v kolu obračajo. Zdaj se „ćorava baba" (tako zovejo tisto, kateri so oči zavezane) okolo oprtače, dokler ne tresne pred eno ali drugo v kolu se gibajočih deklic j Z nogo ob tla, na katero znamenje kolo na mah stati ima; potem mora ona, pred katero ,.ćorava baba" stoji, od sebe dati nekaki nečlovečji glas, da je ona po njem ne prepozna , drugače bi morala sama postati „baba". Ćorava baba" uganja namreč po glasovih, kdo pred njo stoji. Ako do tretjega ne ugane, potem se giblje kolo dalje, ako pa ugane, razvez c si robec ter ga priveze onej na oči, katere ime jc pogodila, ki mora zdaj biti: „ćorava baba". Ako gič deliti prsten in to se tako dolgo godi, dokler vseh osob ali angel, ali pa vrag na svoji mesti ne odpeljeta. Ko sc to konča, stopijo angel, vrag in sodee skup, da se posvetujejo. Vzaniši tri palčiće za-znamljajo jih, katera je angeljeva, katera vragova in katera sodčeva. Te palčiće, položijo zaporedoma po sobi, zatem vse iz raja in pekla pozo-vejo, da morajo prek njih iti neznajoči čegava je katera, ali vsak mora na eno stopiti. Te tri palčiće zovejo se „ćuprija" (most) k temu mostu stopi sodeo ter onim, ki na prvo palčico stopijo, na eno; kateri na drugo, na drugo; a kateri na tretjo, na tretjo stran iti zapoveda. Se le zdaj se spozna čegava jc katera palčića bila, ko namreč angel, vrag in sodee vsak k svojemu društvu pristopi. Potem pelje angel svoje v nebo, vrag svoje v pekel, a sodee pusti svoje na zemlji, vsak svobodno gre, kamor ga je volja. 2) „LonČićak" se igra tako-le: Deklice sc združijo v kolo, ena od druge na tri, ali štiri korake oddaljena. Vsaka pred se postavi piskrič, (lončič), ki jej služi mesto deteta. Med tem ena izmed njih krog kola idoča govori: „Mali lončić brzo pokipi", in VRako s spletenim robcem (plete nom maramom) udari, ki se nazaj ozre. Za kra- tek čas ena iz kola vpije „na solč', (t. j. na mesto) iu zdaj sc morajo premen jati, no tako, da vsaka po en piskrič zgrabi. Pri tej priliki mora tudi okolo hod.'ča skrbeti, da enega dobi, in na tak način ena brez njega ostane, ki začne igro iznova. Ta igra se igra po letu v hladni senci gostolist-natih lip, a po zimi pa v topli sobi. Lončićak sc zato zove, ker lončić (piskrič) pri ognji hitro pre-kipi in sedeča detea še brže izgubijo potrpljivost. 3) ,,Zob" (oves) sc predaje po priliki tako: Ko se spravi mladina obojega spola v red , izberete sc iz družbe dve deklici, od katerih je ena ..sudac" a druga „kapetan". Za tem gre „kapetan" od ene do druge osobe in vpraša : ,.pošto kume zob?" Povpraiana osoba pove po svoji volji ceno, in to tako visoko, da ..kapitan" ne more plačati. Zdaj začne ,,kapitan" ž njo trgovati, kar tako dolgo traja, dokler se ra osoba ne nasmeje, ali pa katere besede, ki jo je že pred pregovorila, ne ponovi. Ako se to zgodi, mora dati „sudecu" za svojo pregreho zastavo (zalog). Zastavljajo sc navadno robci, cvetje, ali druge malenkosti. Ko so že vsi igralci zastave izdavali, stopi „sudac" v krog, vteknovši roko v robec, v katerem so zastavljene reči zamotane, reče: „Kaj jc ta zaslužil, čega zastava jc v moji roki?" Na to „kapetan' da so Hrvatje, razen Češkega, vse svoje slovanske brate našli ali v dunajskem ali peštanskem zboru. Na dalje pa razpeljuje, da ako bode s sedanjim postopanjem posrečilo se Hrvatom svojo zemljo zediniti in z dobrimi zakoni in reformami obogatiti jo, našla bode prihodnjost dosti moči za politiko v njej. „Naša sloboda i politička snaga (moč) ne može biti štetna (škodljiva) nikojemu nevoljniku, kamo li slavenskomu bratu", konča „0." Fin.mei jalni odbor ima jako pridno svoje seje. Našel je, preiskavajoč denarno gospodarstvo, velike nerede. Tako se govori v poslanskih krogih , da jc razban Raueh ravno predno jc odstopil, od početka leta 1871 vzdignil vso svoto 20.000 gold. ki jih jc prejšnji sabor dovolil za „đlsposicionsfond" leta 1871. Kam jih je dejal? Ali sc bodo odvažili, na strogo odgovornost kli catt ga? Zanimljivo je držanje magjaronskih listov. Čutijo menda, da se suše jasli, iz katerih sta „Agr. Ztg." In Erdodijev „Narod" zobala, za to se ljutijo na, prej v nebesa povzdigovancga barona Prandau-a, kateremu sc ve da drugega ne morejo očitati nego da je „homo uovus." „Agr Ztg." prinaša včeraj demcuti od Prandaua, v ka tcrem ta govorice, kakor da bi on huci ban po stati, preklioujc. Iz B*a"-is*€* 2'}. jul. I Izv. dop.| Zdaj v politično suhih časih pečajo se češki novinarji, kakor tudi ..Slov. Nar." bolj z domačimi vprašanji. Na ta način je prišlo na dnevni red vprašanje o češki univerzi. Pred nekoliko dnevi so pisali „Narodni lisi v" članek v zmislu: ,, dajte nam češko univerzo, popolnem ločeno od zdanje praške po večini nemške". Ta glas je v nemškem novinarstvu velik hrup zbudil, ker dozdaj Cehi nijso hoteli novega vseučilišča, temuč so zahtevali, da se na praškem vseučilišči popolna ravnopravnost uvede. Zdaj so pritegnili tudi drugi listi k temu; razen vseh manjših tudi „Proknk", ki denes pri naša članek „rozdčleni universitv pražske v ne-meckou a českou". ..Pokrok" razvija, da kakor stvari denes stoje , kakor se Nemcem za nemške šole mudi, tudi Čehi lehko odstopijo od svoje pred šestimi leti storjene terjatve po vsej praški univerzi, in se zadovolijo z nasvetom, kateri jc v zadnjem času od nemške strani storjen bil z usta n o v I j o njem ene češke univerze poleg obstoječe nemške. To se ve, da bi vsi češki učni pripomočki, ki 80 že zdaj na praški univerzi prešli na novo. Tukaj so torej Cehi sklenili N eniče za besedo prijeti. Le-ti, ki so posebno v ..Deutsche Ztg.'- v ..Tagesbote" in celo — v raj h 8-ratu enoglasno Cehom to ponudbo storili, bodo zdaj imeli priji ko, dokazati ali besedo drže. Pokrok" nasvetu je v ta nameni naj posebno češke občine na cesarja pošiljajo peticije. V tej reči so Čehi pač spoznali, da je boljši vrabec v roki kot golob na strehi. Včeraj je imel zopet češk časopis ,,Koruna Ceska" tiskovno pravdo pred nemškimi porotniki in je bil redaktor cnodlasno nekrivega spoznan. — V Pragi pa se konfiskacije nadaljujejo; vsak dan ta ali oni list na vrsto pride. Te dni se je prigodilo, daje državni pravilnik kontisciral tukajšen list ,,Bors. Corr." zavoljo „odprtega pisma ministru O laserju". Pred konfiskacijo je bil urednik pod koverto en eksemplar poslal ministru in čez nekaj dni od Olaserja dobil — pohvalo za odkrito govorjenje. Torej edeu kontiscira — drug hvali! pa vsi za en voz vlečejo. J Z BHlllii.hi 23. jul. [Izv. dop.] Meni se zdi, da se bode moč avstrijskih Slovanov, kateri so za denašnji hitroživi čas res malo kasno delati začeli in kateri sploh pravijo : ,,bog nam daj samo še 15 — 20 let časa za delo, pa smo dobri iu varni iu rešeni," — da bode naša moč še prav lepo imela čas razviti se. To posebno, kar se tiče naše glavne nevarnosti, namreč od strani požrešne Prusije. Ta Prusija nam hvala bogu nij tako nevarna, kakor se je videlo precej po predlanski vojni. Ne samo da se mogočno zopet dviga maščevalna Francoska v republiki, temuč tudi notranje razmere v Nemškem so za nas Slovane po vsem izvrstne, to je take. ki moč Nemštva neizmerno slabe in jo bodo čedalje bolj slabile« Nemčija jc lani bila na vrhuncu svoje moči, zdaj leze ali pada s tega vrhunca doli, iu to brzo. Razdor notranji je — in posebno bode — na Nemškem večji nego je za Nemce dobro. Mnogo je bilo zadnje dni brati javkanj po nemških no vinah, kako se po Virtenberškein, Radenskem, Ha* noveranskem, Bavarskem javlja duh federalizma t. j. p roti pruski duh. Ta duh pospešuje svo bodo, pa slabi tisto poželjivost prusko - nemškega grabeža, ki je nam edino nevarna. Berem te dni, da praski vojaško-strokovnjuski časniki tarnajo na bavarsko vojsko in svetujejo, da >e morajo v vsej bavarski vojski odpraviti do inači olieiri, SOSebnn višji, in nadomestiti s — prus kitni ! Proti temu bodo Bavarci. Iz tega kakor iz drugih se, bo rodil razdvoj, in ta je dober za nas, ki se imamo bati pruskih prisvojevanj. To pa nam je tudi znamenje, kako bi Prusi ravnali z ! nami, če že z b r a t i p o k r v i i n j e z i k u , hočejo tako ravnati, da jim vse vzemo. Dobro je tedaj, da imajo obilo težkega boja doma v Nemčiji, da tako ne bodo mogli misliti na boje drugod. In v tem je tudi za nas Slovane in Avstrijce izvrstno, da je Bisinark začel boj proti katoličanstvu v Nemčiji. Katoličanstvo v Nemčiji je močnejše nego si mi domišljamo. Tam sc katoliki, tudi izobraženi, in celo oni s svobodoverskimi načeli naduti, Čutijo kot katoličane že zarad tega, ker so v dotiki s sosedi protestanti. Hoj torej, katerega je Bismark in ž njim prusovstvo, začel proti katolicizmu, bo velik notranji boj v Nemčiji postal, in konec vsega bo vendar le ta, da se bo izkazalo, ka v tej reči, pred dovršenim zedinjenjem Nemčije. Bismark nij bil državnik. Ta notranji boj bode, baš zarad žilavosti katoliškega elementa, Nemčijo neizmerno slabil in nesposobno delal za akcijo na zunaj. Liberalci po šabloni, frazeologi, so se ve da polni navdušenja za Bismarka kot tresitelja jezovitov. No, čakajmo — a porabimo mi Slovani svoj čas, ki ga nam ti prizori dado. Ukrepimo se med tem in pripravimo se ! Politični rnzglecL Od ncmško-,,1 ibcralnc" strani smo sicer vajeni vseh krivih naukov in spačenosti, vendar nas dunajska ,.N. Fr. Pr." v svojem najnovejšem broji, pišoč o delegiranih porotnih sodbah, s posebno nemško ,,liberalnostjo" iznenadja. Temu listu nij prav, da nemški porotniki na Češkem češke urednike nekrive spoznavajo. Daje jim torej različne migljaje, češ, da najbrž zato ne ob-sojnjejo, ker jih je strah videti se enostranskimi. Opominja jih, da Čehi iz tega sklepajo, da so (Nemci) za federalizem, da Čehi nemškim porotnikom surovo zmerjanje na glavo mečejo (eincu groben Sehinipf an den Kopf geschleudcrt . . .), da te sodbe „prevzetnost Čehov hude" itd. Vse to ima namen, nemške porotnike opominjati, naj mečejo češke urednike v ječo ! — To je vendar že največja pcifidija, da žurnalist žnrnalista v zapor peha, to omadežuje vse nemško časopisje in liberalno ime, to karaktci izuje nemško svobodoljubje in nemško kulturo, kakoriao mislijo trositi usta-voverci med nami! Tako piše list, ki hodi na čelu ustavovercev in katerega „liberalno" mini-sterstvo za svoj priznava! K r o n p r i u c n c m š k c d r ž a v c jc došel 23, t. m. v lscbl in bil od cesarja Fianca Jožefa in cesarske rodovino sprejet. V ,,N. Fr. Pr." sc iz Pešte telegraiira, daje 28. t. m. odpopotoval O gerski ti naučni minister Kcrkapolvi v Zagreb, kjer bode imel s hrvatsko regnikolarno deputacijo dogovore o novih naredbab glede hrvatskih iinane. Shoda srbskih rodoljubov v Novem Sadu se jc udeležilo 300 članov iz-14 občin Bačke, Banata in Srema. Postavljeni so kandidati za volitve v oerkveno-narodni zbor. Iz Bosne se v „Zastavo" piše da se Turki neprenehoma boje ustanka v Bosni in Hercegovini. ne more dolgo pogoditi, potem jej na vse načine nagajajo: ena jo vščene, druga sune, tretja jej v uho zakriči itd. Slednji začno peti, ali p0vaje se morajo hitreje gibati, da jih po glasovih ne spozna. 5) „Pčela" se igra tako: Predno začno igrati, izbero si gospodarja in tata. po tem vsi okolo mize sedejo (gospodar na prvo mesto) in naslonejo na njo glave tako, da ne morejo videti kaj se okolo njih godi. Zdaj pride tiit, vzame palico v roko iu začne ž njo po mizi peckati, a gospodar nopodignoši glave ga vpraša: ,,Tko to kume tačcV"; tat odgovori: „ja kume, ja!" Potem gospodar: „nemoj mi koje pčelčiee ukrasti": tat neprestano okolo hodeČ odgovori: „nečii kume, uedo bog!" Izgovorivši poslednje besede sc najzadnje pčele s palico dotakne, ta tiho vstane in gre za tatom na skrivno mesto. To tat ponavlja, dokler ne pokrade vseh pčel. Zatem gospodar vstane in vpraša: „kume, jesi V vidio moje pčelice V" A tat mu odgovori/ „nisam kume, uedo bog!" Zdaj gospodar tata pokliče, da gre ž ujm iskat pokradenih pčel, govoreči: „pomozi mi, kume pčele tražit!" a tat veli: „hoću kume, dao bog!" Potem gresta oba pokradenih pčel iskat; ko je najdeta na skrivnem mestu, reče gospodar: „Vidiš kume, moje pčele V"1 a tat: „nisu kume, uedo bog!" Na te drzne ta- tove besede, se gospodar razjezi vsi zakriči: „moje pčele ovamo ajdete!" Na to vse, katere so na nje-govej strani, gredo ž njim na odločeno mesto, druge pa jezne, ker so sc one od njih oddelile. zaletavajo sc v nje in je bodejo. Tu svaja traja tako dolgo, dokler ena ali druga stranka ne zmaga, ali dokler njiju gospodar in tat ne pomirita. Gospodar svojo odpelje, a te, ki so ostale pri tatu, sprenienivšc se v ose odletijo v šumo. ..Siigrcb." Deklice se zbero in ena izmed njih vzame v pest toliko slainic, kolikor jih je. Vsaka mora jej iz pesti eno slamieo poteg-noti, katera dobi največjo, mora biti „mrtvac". Na mah jo polože na travo, ona sklene roki in zažmiri. Zdaj velja „mertvaoa" „nakititi", (olepšati) ali pred se dogovorijo in odloČijo, katere bodo ga kitile, katere pele in katere naricalc (\vchklageu). Zdaj gre vsaka na svoje opravilo: ene kitijo „mrtvaca" s cvetjem, druge ga z robci pokrivajo. Med tem pevkinjc pojejo : „Umre naša Marica Tioljnj niMJri na Krilu, Zovimo joj s »Stricu, Neka dlŠi svidieu, Zovite joj Damjana, N^k il()iirw tnnijiina, Zovite joj llimnniia, Nek donose ruzniana." Za tem začno „narikače" (Klagcvveiber) naricati in ona drugo vprašati: „Ode ćemo ju zakopat ?" na to druga odgovori: .,u bašču pod naranču." Potem vsaka redom ,,mrtvaca" poljubi in zdaj jo vsaka prime, kder jej je mogoče, da bi jo odnesle. Na to se „mrtvac" i zbudi, skoči kvišku in deklice razpodi. Katero prime, mora biti „mrtvac". Ta igra je redka, ali ima več imen p. karmina, nirtvačina. 7) „Kvočka". To igro igrajo mladeniči sami. Vsi po redu eden drugega čvrsto preko pasa primejo, izmed njih se zove prvi, ki vse za saboj vodi, „kobac*1, a drugi, ki sc kobca drži, pa kvočka, drugi so vsi piščrnei. „Kobac" ima spleten robec ter neprestano sem ter tja se zaletavajo govori: ,.u kas, kas, kas!" Za njim stopajo vsi. Kvočka pazi dobro, na katero stran se kani „kobae" (dirnuti, in kadar zapazi, zakriči: ,.u kvoo, kvoo, kvoc !" da se najzadnje pišče dobri) pazi, kajti, ako ga z robcem udari, mora izstopiti iu o njeni sc reče, tla ne živi več. ,,Kobac" pa neprestano zdaj z ovc, zdaj z (»ne strani meri na pišče. dokler ga ne dobi, kvočka pa pozorno in marljivo opominjajo kvoče : ,,u kvoc, kvoc, kvoc!" da se piščenci dobro čuvajo. Ko so žc piščenci vsi mrtvi, bdi sc „kobac" kvočke, a ona glasno zakvoče: ,,u kvoč, kvoč, kvoč!" ter vso pišeenec sebi na pomoč pozove. Zdaj vsi vskup složno na ,,kobca" pla-novši ga večkrat pošteno uaklestijo. Za le jc pri Rihaču, Lijevnu, Ranjaluki vsega vkup 12.000 mol turško vojske za strašilo. Ravno toliko jc je v Hercegovini. A ta vojska je bosa in gola, strašno neredno sc jej plačilo daje iu demoralizacija je tako velika, da turški oficirji sami spoznavajo, da nij zadostna, a niti za prvi mali, ako bi bili »tajniki kolikaj edini med »oboj. Razne stvari. * (L j u b 1 j an s k a občina — in Hclgrad.) V najnovejšem broji nam došlega srbskega lista ,,Vidov-dan" čitamo, da je med onimi občinami, katere je hclgradsko mestno starešinstvo pozvalo, naj sc z deputacijo dveh odposlancev, katera bosta po ,,staroslovanskcm gostoljubji" v Relgradu sprejeta, 22. avgusta udeleže velike slavnosti ob javljenja polnoletnosti srbskega kneza Milana, — tudi mestna občina ljubljanska pozvana. Ker je v ljubljanskem mestnem odboru samo slova-nožrtni duh v vladi, bode gotovo to jugoslovansko vabilo od ljubljanskih mestnih ,,očetov" pod klop vrženo. Tudi ljubljansko - nemški možički v Relgradu nemajo kaj iskati. Zatorej, da sc ohrani slovcnsska čast pred našimi jugoslovanskimi brati, nasvetujemo ljubljanskim narodnjakom, da razloži v.št naše okoliščine, prijave dva narodna moža, ki bosta Šla v Relgrad zastopat Slovence. * (Iz Razdrtega) na Notranjskem sc nam piše: Poslali smo od podnanoške čitalnice g. Petru Kozlerju, kateri je tudi častni občan Razdrtški, diplomo, s katero je imenovau za častnega uda našega narodnega društva. V tej diplomi se pravi: „Davno uže ste, stavni gospod, posvetili svoje delovanje naši deželi in našemu narodu. Eden prvih sto stopili v kolo tistih mož, katerih blagi namen jc bil, rešiti naš narod duševnega in gmotnega propadanja, in vspeh je očividen. Vsi Slovenci so Vam iz dna srca hvaležni, mi Razdr-čaui pa toliko bolj. Spoštovajc vse Vaše zasluge je naša mlada čitalnica v seji 15. marca 1872 Vas soglasno imenovala svojega častnega uda in hotela tako tudi sebe počastiti. Rog Vas živi in nam hrani še mnogo let!" (Slede podpisi.) * (L j u b 1 j a n s k c m u o b č i n s t v u,) katero pošilja oznanila v „Slovi Narod", priobčujemo, da je „Annoncen-Hureau" v flregoričevi hiši na velikem trgu (pri „Divjem možu") pooblaščeno sprejemati inseratc za ,,Slov. Narod" in z inserati o stroških se pogajati ter prejemati uovec. * (Imenovanje.) Gospod Mihael Z o 1 g ar , dozdaj profeser na gimnaziji v Kranj i, jc imenovan za profesorja na gimnaziji v Oclji, iu gosp. Adolf Nitschc za profesonja na gimnaziji v Mariboru. * (Kako znajo naši poštni uradniki slovensko.) Naša tiskarnica je poslala 1. maja t. 1. neko pismo v ,,Ribnico na Staje iskeui"', kateri kraj jc samo nekaj železničnih postaj od Maribora, a vendar jc adresat pismo šc le 12. maja v roke dobil. Zavitek pisma jc bil ves popisan z učenimi opazkami poštnih uradnikov, ki so pismo pošiljali na Kranjsko, na Koroško in bog ve koti se, predno so iztubtali, kaj se pravi ,,na Štajer- skem". Kden nradnikov je n. pr. na pismo zapisal ,,wahrscheinlieh Krain" , drugi ,,Rcifniz bei Klagcnfurt, bei Volkcrmarkt", ,,Reifniz in Krain'', zadnjič jc enega vendar sveti duh razsvetlil in zapisal jc z rutlceo olovko na adresso : ,,Steucrmark" ; zopet drugi pa jo bil celo toliko moder, da je opazil ,,Reifnig bei Presen". Ako so poštni uradniki že toliko leni, da se ne uče slovenskih imen poštnih uradov na Slovenskem, kar je njih dolžnost — toliko sc vendar mora od vsakega poštnega uradnika na Slovenskem terjati, da razume, kaj jo „Štajersko" in no napravlja takih nedostat-kov, da pisma iz Maribora v štajersko Ribnico, ki so v nekolikih urah lehko v adresatovi roki, še le v dvanajstih dneh na svojo adreso dohajajo. * (V Čatežu) vštric Brežic jc toča tako hudo pobila, da so pridelki na poljih in po vinogradih večjidel pokončani. * (Železnica po slovenskih Goricah.) Gospoda Dcmartcau in dr. pl, Tarnoczv sta dobila dovoljenje delati tehnične priprave za železnico iz Celovca črez Lipnico v Radgono s stransko črto črez slovenske Gorice v Ptuj. Ta stranska črta bi sc ob Pesnici ločila od glavne in bi šla med drogira črez kraje: Arvcž, Luče, Sv. Jungcrta, Sv. Marjeta, Pesnice, Sctale, Trno-vec, Podvincc, Rogosnice do postaje južne železnico v Pttiji. * (Iz Bleda) sc poroča, da je zadnjo nedeljo nadvojvoda Albrecht od železnične postaje v Lescah tja došcl in eno uro tam ostal. Rajna žena nadvojvode Albrehta, nadvojvodinja Hildegarda, je zadnje poletje pred svojo smrtjo v Bledu bivala. Ker je telegram, ki je imel naznaniti d 40 Administracija „S1. Naroda". wm- „SLAVNA", Gospoda II. 15. 13e jiMiovicf«, iz %tigri'4»i»ii je sprejela zavarovalna bauka „Slavija" v definitivno službo kot potovalnega uradnika za jugoslovanske dežele. Dovoljujemo si tedaj imenovanega gospoda čestitomu p. u. obšinstvu k sklepanju zavarovanj najgorkejše priporočati. Slavili zastop vzajemo-zavarovaliie praske banke „Slavije" v LjnMjaiii. (142—1) Jan. J^ttU. Oorn.v. P. T. S tem si dajem čast Vam naznaniti, da sem v začetku julija pod firmo A. JURCA v Celji na velikem trgu, v hiši g. Joh. Costa sen. plruži kupčijo s špcerijslini lilapm odprl. ^ Piiporočcvaje Vašoj pozornosti svojo novo ustanovljeno kupčijo, Vas ob enem zagotovljum, da hočem veduti si prizadevati s pošteno postrežbo, najboljim blagom in nizko cent) Vaše zaupanje doseči. Opiram pa svojo priporočitev na občno zaupanje, katero se mi je do sedaj na Ptuju v enaki kupčiji že več let od strani občinstva, posebno v naših narodnih krogih toliko skazovalo. (140—8) .1. •Flft'CtfV. Hn Izurjen |»i*ur. slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanji popolnem zmoieu, dobj pri odvetniku dr. Guiilo Srebro v Breiicah (Runu) takoj službo. (lis—o) Iforzni komptoar in menjavnica dunajske komisijonske banke prejema vse kakor kod ilil mnvatie . o;* .i tja*. IIIOJIJ krvi, lu-ktiuua groznica, z l an i ko van jc sap'') /tioii ni. < i. .. ii r»i-«>iiiii;iiiii i4iiitii'. ii iiiimijo ubošivu krvi) vsfou dolgih bolezni in ikhMJ tvanoga rabljtMvJR merkurijala, eliloronlM (bludokrvnost), nihtliiiii«. Ktis4*iiJ«>, Ii«»B«>hJ«> lii-litiii'K** t'.'«. lijMt-rlJo in *ln- Imini Rlvcev« Za si -klenim I gold. a. v. Kiitioo od 1 Btekleuio doli dO vsako mero. Razpošiljanje na vnonjo oskrblJuje generalni ealog „Kumys- Beil-Anstalt" Wicn, Maiiahilferstrasse 3G. Bern (S. Friedli jun.) NB. Dozdaj brez vspoha — z medicino — zdravljeni bolniki naj zaupno /. Liubigovim ekstraktom zadnji poskus nanulo. ( 101',—1 iztiatclj iu odgo> .1 i'IlO - O k tiskar: F. rt kaza m drugih