Leto XYIIL	V Celju, dne 16. oktobra 1908.
——————nii.m s———gsaggsi:
Štev. 119
i
Uredništvo
je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačnje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno mseriranje znaten popust.
P. n. naročnike, katerim je potekla s I. oktobrom naročnina, prosimo, naj blagovolijo isto ponoviti. Naročajte in širite »Domovino"! ,Domovina* izhaja trikrat na teden in stane mesečno I K.
Boj proti Andrassyjevi volilni reformi na Ogrskem.
Načrt volilne reforme še ni bil uradno predložen javnosti, pa boj za njo in proti njej divja že v polni moči. Pristaši in protivniki splošne in enake volilne pravice iščejo vse mogoče razloge v podkrepljenje svojega stališča. Nasprotniki se ne morejo, kakor v drugih slučajih in še posebno v bojih proti Dunaju sklicevati na ulico, zato se pa tembolj vneto poslužuje tega sredstva delavstvo.
Delavstvo razume, da gre baš zdaj za celo njegovo bodočnost, da se zdaj odloči o izidu tega političnega boja, kateri bije že leta in leta za uveljav-ljenje svojih pravic. Ako se posreči, vresničiti pluralno volilno pravico — kjub poročilu koalicijskih madžarskih listov, ni še dal vladar potrdila An-drassyjevemu zakonskemu načrtu — pomenilo bi to uničenje političnih nad delavstva za leta in leta. Zato postaja boj socijalne demokracije obupno odločen.
Na stran boriteljev za splošno volilno pravico je stopil kot protivnik gr. Tisze, kateri je za „božjo voljo" prosil časopi3 „Az Ujsag", naj opusti boj proti pluralni volilni pravici, popolnoma nepričakovano gr. Khuen He-dervary, bivši hrvatski ban žalostnega
spomina in poznejši ogrski min. predsednik. Hedervary je član one skupine madžarskih liberalnih politikov, kateri so po dogodkih zadnjih let bili poslani v „zasluženi" pokoj, skupine, katere član je tudi gr. Tisza. Hedervary je priljubljen na dvoru in nekateri ogrski politiki vidijo v njem še vedno nekega moža prihodnjosti. Njegov nastop za splošno in enako volilno pravico je za to tembolj znamenit, ker je imenoval Andrassyjev volilni načrt »politično sleparstvo" neposredno po avdijenci, ki jo je imel pri kralju.
Po tej izjavi gr. Hedervaryja sodijo nekateri ogrski politiki, da so dvorski krogi odločno proti pluralni volilni pravici ter da stoji tudi en del liberalne stranke proti Tiszi in An-drassyju v opoziciji in da bode ta del podpiral gibanje za splošno in enako volilno pravico.
Hedervary čisto prav sodi, da so današnje politične uredbe na Ogrskem že zastarele, da je temeljita reforma potrebna in da je temelj vseh reform baš splošna in enaka volilna pravica. Andrassyjeva volilna reforma je pa, kakor pravi Hedervary, „samo karikatura splošne volilne pravice. S to se ohranijo samo vnanje oblike. Andrassy ima prav, da je njegova reforma le prehodna. Toda kam neki vede ta prehod? Po mojem mnenju je to prehod v nazadnjaštvo v kolikor ustvarja ljudi z enostavno, dvojno, trojno in nobeno kvalifikacijo."
Iz Hedervaryjeve izjave zajemamo nekoliko nade, da je vender mogoče, da vladar še ni odobril pluralne volilne pravice. Žalostno je za ustavno državo, da treba polagati svoje nade v pravičnost vladarja proti brezobzirnemu političnemu razbojništvu vladajoče madžarske klike. Pa taka je pač
slavna tisočletna ogrska ustava, tako je na Ogrskem spoštovanje do svobode in pravic drugih. Od fevdalnih (pleme-nitaških) gospodarjev Ogerskega ne smemo pričakovati toliko samozataje-vanja, da bi se radovoljno odrekli svojim „zgodovinskim" predpravicam. Zato ostaja demokratom edina nada, da se vladar prepriča, da se interesi dinastije strinjajo z interesi širokih mas prebivalstva.
Zanimivo postaja stališče nema-džarskih narodnosti. Od Srbov gre z narodnostmi narodnoliberalni poslanec Polit, dočim se pripravljajo trije radikalni srbski poslanci na izstop iz narodnostne stranke. Ti gospodje že od nekdaj koketujejo s Košutovci ter nameravajo sedaj javno proglasiti, da stopijo z njimi v zvezo. Ogrski Nemci so po svoji ogromni večini popolnoma nezavedni. Najbolj narodno probujeni so sedmograški Saksi, kateri so večinoma privilegirani meščani; ti se strinjajo s pluralno volilno pravico, katera jim daje velike prednosti proti obdajajoči jih ogromni večini Rumunov, ki stoje kulturno in gospodarsko nizko.
Na Slovaškem se je začelo veselo in živahno politično gibanje. Minulo nedeljo je bilo sklicanih 30 protestnih shodov proti pluralni volilni pravici. Vlada je spravila celo armado žan-darjev na noge ter je še po vsem vrhu shode prepovedala. Sklicatelji so pa poslali vladi v Budimpešto in kabinetni pisarni na Dunaj brzojavke, v katerih v imenu tisočev in tisočev slovaškega prebivalstva protestirajo proti Andras-syjevemu načrtu volilne reforme, katera pomeni prekršenje dane obljube ter prosijo, naj vladar ta načrt odkloni.
Politično gibanje na Slovaškem je tano živahno, kakor ni bilo še nikdar
prej. Tudi Slovaki so se začeli zavedati, da je zmaga mogoča samo, ako stoji za voditelji zavedno in samozavestno, politično zrelo ljudstvo. Slovaški voditelji so spoznali, da je škoda tratiti svoj čas z nedolžnimi teorijami in s praznim rodoljubnim besedičenjem, da treba mariveč vstrajnega in doslednega drobnega dela med ljudstvom, v katerem treba vzbuditi zanimanje za politične ideje, za državljanske pravice in za gospodarski napredek. Posledice tega dela se že sedaj kažejo. In če bi se tudi ne posrečilo preprečiti Andras-syjevega atentata na politične pravice slovaškega naroda, seme politiškega mišljenja, ki je bilo v tej borbi med narod zasejano, bode obrodilo stoteren sad. Po dolgi dobi političnega mrtvila se probuja tudi Slovaško in tndi Slovak vstaja ter zahteva svoje pravice!
Politični pregled.
Deželni zbori.
Štajerski deželni zbor je imel 14. t. m. pol ure trajajočo sejo. Na dnevnem redu so bila jako važna poročila in predlogi, med drugimi poročilo deželnega odbora o izvedbi sanitetne službe v občinah, izvzemši mesta s svojim statutom, poročilo polit, odseka o premeni deželnega reda ter podlog načrta novega deželnega volilnega reda predlog o nabavi semen za pomanjkanje trpeče kmečke posestnike, poročilo deželnega odbora o ureditvi rek in za-jezovanju hudournikov. Overovljena je bila izvolitev Alojza Terglava za deželnega poslanca v Savinski dolini. — Grof Stiirgkh predlaga, naj se odloži predlog zakonskega načrta 1. o delitvi skupnih zemljišč in ureditvi na to se
LI STE K.
Primož Trubar.
K njegovi štiristoletnici.
(Dalje.)
Slovenski obredni jezik je pritegnil Trubar tudi med pripomočke, s katerimi je podkrepljal v spisih in gotovo tudi na prižnici agitacijo za svojo cerkev: rogal se je papežnikom, ki ..imenujejo ... večerjo ... s tejm neznanim, neza-stopnim imenom mašo", duhovnikom, ki „v jutro ... iz nih brevira, iz enih papežovih bukvi, ... katerih prou sami ne zastopijo, latinski molijo inu žebrajo" in „per nih mašah ... v nezastopnim jeziku mermrajo" ter se ponašal, da, „koku so se ti stari kerščeniki obhajali, molili inu pejli v tim gmajn zastopnim jeziku, . . . glih taku mi luterski, hvala Bogu, se z našim obhajilom deržimo, mi pojem za-stopno v tim slovenskim jeziku
de vsi ludje zastopijo, te psalme, molitve inu duhovske pejsmi."
Kot izhodno točko agitacije je razpravljal prepričanje, da uči „staro katoliško vero", „to starovero so vsemi štuki, koker so ti preroki inu jogri vučili inu v to s. biblijo inu v ta katekizem zapisali, vsi s. očaki, svetniki inu pravi kerščeniki verovali", ter nagovarjal vernike, naj sami pogledajo dotična mesta v bibliji, ki jih je vedno natančno navajal. Očitanje, „de bi . . . luterski novo vero iz te luterske glave oli nega lastnega vuka začenali, pridigali inu terdili", je pa-riral z odgovorom, „de mi . . . luterski ... ne smo taki nezastopni inu norski ludje, de bi mi timu Luterju, naj si je en brumen vučen menih bil inu eno nuno poročil, oli kakimu drugimu sta-rimu oli mladimu vučeniku, kir bi nas kako drugo novo vero oli drigači Bogu služiti iz suje pameti, s. pismu, tej stari pravi veri inu timu katekizmu zupber, hotel vučiti inu vižati, hoteli slušati
oli nemu verovati." Prigovor, da „vsi žlaht ludje sujih starišev vero inu božje službe, bodite prou oli krive, lubijo, terdijo inu branijo", je zavračal z opombo, „de za volo te starosti nej so zatu vse vere prou inu od Buga po-postavlene, de bi človeka izveličale" in da „Bug ... ne bode po tih stariših šegah, navadah, postavah, zapuvidah, krivih verah inu službah ta svejt sodil, oli koker ti krali, cesarji, ujudi, papeži, škofi, farji, menihi, duhovski oli de-želski oblastniki inu ta vegši dejl ludi verujo inu služijo Bogu, temuč po suji besedi in nauku tiga s. euangelija."
Priljubljen agitacijski tolkač je je videl v zaničljivih izrazih, ki jih je obešal nasprotnikom, in v brezozirnem razkrinkavanju funkcijonarjev nasprotne verske ideje, katere je predstavljal kot „iste junake, kir so staro pravo božjo vero, postavo Jezusovo, te s. zakramente, te prave božje službe, češčene tih svetnikov pre-obernili, prestavili, proč vzeli inu per-
stavili, božji zapuvidi subper . . . (vse) na malikovane obernili." Papeža je imenoval tudi on „rimskega antikrista" in „ babilonsko rimsko vlačugo"; radi mašne obleke je prispodabljal katoliško duhovništvo, zlasti pa škofe, ki pri maši „židane žoke oli hlače do kolena inu zlate čevle obujo, potle ta lejpši mašni gvant od zlata; žameta oli. od žid na se obleko, . . . eno veliko sreberno pozlačeno palico v rokovicah derže inu en tih judovskih škofov špi-čast klobug na glavi imajo", dočim je „Kristus ... s ternovo krono na križu inu v nega preprostim gvantu, v katerim je vsak dan hodil, per nega pu-sledni večerji mašoval, glih taku ti jogri", ljudem, ki so „na životu gardi", garjevi, grintavi inu francožni", pa pa „taku z lepim gvantom se obleko, (in) te ludi obnorijo inu oslepi, de menijo, oni so tudi notri na životu kakor iz vuna čisti inu lipi"; „jezu-itarjem, novim menihom" je zaklical v pozdrav, da so ,,polni hude kunšti, hi-
nanašajočih vpotrebnih in upravnih pravic; 2. zakonski načrt o skladanju kmetskih posestev ter poročilo o zakonskem načrtu v varstvo planin in v pospeševanje planšarstva z dnevnega reda ter naj se o tem razpravlja v seji dne 20. t. m. Predlog je bil sprejet in seja je bila zaključena.
V seji dne 15. t. m. so predlagali posl. dr. Ploj, dr. Jurtela in tov., naj se nakupijo semena in razdele med kmete, ki so v stiski. Nato je prišel predlog o volilni reformi. Poročevalec je dr. Kokoschinegg; za njim se oglasi namestnik gr. Clary k besedi ter pravi, da je predložena reforma plod kompromisa vseli strank ter se nadja, da bo odgovarjala sedanjim gospodarskim in političnim razmeram v deželi, katerim so jo skušali prilagoditi. V imenu soc. dem. je govoril posl. Resel ter poudarjal znane zahteve svoje stranke glede volilnega reda. priznal je pa, da pomeni tudi ta reforma nekak napredek v primeri s prejšnjo, zato njegova stranka ne bode delala opozicije. V imenu Slovencev je spregovoril deželni odbornik prof. Robič. Dejal je, da Slovenci stoje še vedno na stališču splošne, enake in tajne volilne pravice za dež. zbor, da so pa sklenili ne oponirati predlagani reformi, ker vlada odločno zahteva, da ostane v deželnih zborih še nadalje interesno zastopstvo v veljavi in ker so se tej zahtevi tudi soc. dem. prilagodili. Prof. Robič pa odločno poudarja, da predlagana volilna reforma nikakor ne odgovarja ne številu ne davčni moči Slovencev v deželi ter da nam je, kar se tiče števila prisojenih nam mandatov, krivična. Govornik in njegova stranka bodo pa vkljub temu glasovali za reformo v celoti. V imenu krščanskih socijalcev je izjavil Hagen-hofer. da je reforma kmetskemu stanu krivična. V imenu Bauernbiindlerjev je isto trdil Rokitansky, kateri je še v imenu svobodomiselnih nemških kmetov izjavil, da mora ostati deželni zbor politično torišče srednjih stanov, katero naj bode zaprto soc. demokratom. Govoril je še v imenu veleposestva gr. Attems. Ob pol 1. uri popoldne je bila splošna razprava končana. V podrobni debati je zahteval dr. Schacherl, naj bi v splošni kuriji zadobil volilno pravico vsak, kdor stanuje 6 mesecev (mesto jedno leto) v volilnem okraju. Predlog se odkloni. Po kratki debati je bil predlagani načrt volilne reforme brez spremene sprejet z vsemi glasovi proti dvema glasoma soc. demokratov. Istotako je bila sprejeta tudi preosnova deželnega reda. S tem je ta važna reforma rešena. Posl. Rokitansky predlaga, naj se izdela zakonski načrt o volilni obveznosti za deželnozborske volitve. Posl. Vošnjak je odložil svo
mandat. Seja je bila zaključena ob 3. uri popoldne.
V goriškem deželnem zboru se obstruira veselo dalje. V zadnji seji je prišlo zopet do kravalov, ker je glavar dal čitati neko zelo obsežno italjansko brošuro o boju proti pelagri, katero je poslanec Venier dodal svojemu predlogu. Po 30 minutah so dali dvorano »prezračiti" in so zaradi tega pretrgali sejo, ko so hoteli sejo-nadaljevati, se pa ni sešlo zadostno število poslancev, da bi bila seja sklepčna, zato so se, kakor vedno do zdaj zopet razšli. -Zadnjič smo poročali, da je goriški nadškof rekel neki duhovski deputaciji, da je zveza slovenskih klerikalcev z italijanskimi liberalci pravi škandal in da naj se zvežejo klerikalci obeh narodnosti v eno samo stranko, ako hočejo njemu (škofu) vstreči. Ta škofova izjava je čudovito uplivala. Komaj je škof izrekel svojo obsodbo, je dr. Gregorčiča takoj obsodil tudi »Slovenec", ki je bil dosedaj njegov zagovornik. S tem je dokazano, da zastopa „Slovenec" in stranka, katere glasilo je, interese katoliških škofov in prelatov — ne pa koristi slovenskega naroda. Ime „S. L. S." je le za parado in nič drugega. To smo vedno trdili in sedaj nam to spričuje afera Sedej— Gregorčič. Pa še neko malenkost moramo pribiti. Dr. Gregorčič je poslal,.Slovencu" telegram, v katerem protestira proti napadom tega lista v članku „Goriška politika" (pisanem po škofovi izjavi proti Gregorčiču). V tej brzojavki pravi dr. Gregorčič: „Klub (klerikalnih deželnih poslancev goriških) oostruira, da za-brani Gabrščeku, očetu goriškega liberalizma, vstop v deželni odbor." Dr. Tuma je na dež. konferenci jugosl. soc. demokracije v Gorici dne 13. t. m. dejal: »Odkar obstoji na Goriškem deželni zbor, gre vedno le za to, kdo bo deželni odbornik, kdo bo dobival 200 kron na mesec." Dr. Gregorčičev telegram potrja resnico teh besed; v goriškem deželnem zboru se obstruira, ker ni bilo verjetno, da bi bil izvoljen klerikalni prof. Berbuč za deželnega odbornika. Frivolnost te obstrukcije se lahko meri s frivolnostjo nemško-nacio-nalne obstrukcije v češkem deželnem zboru ter dokazuje, da tudi v deželnih zborih ne bo mogoče pametno in trezno delo, dokler se ne uvede tudi za te zbore splošna, jednaka in tajna volilna pravica.
*
Na Ogrskem se širi boj za splošno, jednako in tajno volilno pravico tudi med Rumuni. Za prihodnjo nedeljo je sklicanih veliko protestnih shodov proti Andrassyjevi volilni reformi. Vlada je bode sicer prepovedala, a nadjati se je, H,a se bodo tudi Rumuni probudili iz
navci, papežovi slidniki, bogati, starih ludi inu mladih otruk zepelavci", „nova visokotitulirana volčja zalega v ovčji obleki, ki se hoče tudi v (slovenski)... domovini vgnezditi ter odvesti in zapeljati preproste dobrosrčne krščenike (slovenske) . . . domovine s svojim hinavskim gladkim življenjem in s svojimi zvitimi lepimi in sladkimi besedami od prižgane luči svetega evangelija v prejšnjo temo razkrinkanega in razodetega Ankrista v Rimu"; razpolagal je z zalogo priimkov in očitkov, ki jih je drugega za drugim sipal, kadar je govoril o svojih nasprotnikih: da so »neverni, malikovalski, leni, ne-vmejtelni, nevučeni", »lini trebuhi inu požrehi", »nemarni inu požrešni", »nesramni, lašnivi, nezastopni", »molčeči psi, hudi, boži. revni, prekleti, hudičevi", »nečisti kurbarski... farji inu menihi", ki »pijančujejo, šentujejo, jegrajo inu druge grehe . . . dopernašajo."
hovo privatno življenje, da so »taki kurbarji, kir per nih smerdečih kuharicah se vale jo nuč tar dan", pred mašo se »eden drugimu izpoveda, de se per nih neporočenih kuharicah ležali", se norčeval, da »svine s.Antona so pomejnile te nečiste kurbarske farje inu menihe, škofe inu papeže, kir h timu altarju koker te blatne smerdeče svine h timu koritu perstopijo", ter vpletal povesti o »menihih jnu nunah, v kakove garde grehe padajo, otroke skrivaje more", kakor »pred nekaterimi stu lejt v Rimu", kjer so »v enim globokim virju oli ribniku poleg eniga nunskiga kloštra veliku stu otručjih glav nešli, glih taku nad Dunajem v tim novim kloštri, gdi so poprej nune bile, potle so menihi ta isti klošter zidali, inu kadar so grunt kopali, so dosti otruk v lonceh pokopanih nešli".
Dalje prihodnjič.
političnega sna, kakor se probnjajo Slovaki ter da bode ta boj zapustil trajne in dobre sledove tudi med njimi.
Madžari bodo uporabili pripojenje Bosne in Hercegovine v to, da bodo delali državi same sitnosti. V političnem odseku ni dovolil predsednik ogrske delegacije Szell, da bi se razpravljalo o državni pripadnosti anektiranih dežel z utemeljitvijo, da spada to vprašanje pred drugi forum (t. j. pred ogrski parlament.) Jasno je, da bode ogrska vlada zahtevala naj se Bosna in Hercegovina priklopita Ogrski, to pa ne ker ima Ogrska morda kake utemeljene pravice na to, ampak samo za to, da spravi krono v nove zadrege in da izsili nove koncesije na tem ali onem polju. To pot bode ogrska vlada bržkone zahtevala, da naj da cesar pred-sankcijo Andrassyjevi volilni reformi. Tudi v inozemstvu tira Ogrsko svojo posebno vnanjo politiko. Ker je po celem Turškem navstal hud in prav resen bojkot proti vsem avstrijskim, ogrskim in nemškim fabrikatom, širijo Madžari po Carjemgradu letake, v katerih pravijo, da morajo Turki delati razliko med Avstrijo in Ogrsko. Ogrska je bila vedno prijateljica Turčije in so tudi 1848. 1. iskali madžarski patriotje zaščite na Turškem.
To je značilno za politične razmere v oni državi, kjer se zapirajo srbski »zarotniki in veleizdajci" ter slovaški »panslavisti".
Dopisi.
— Iz Brežie. Vkljub temu, da je c. kr. okrajno glavarstvo prepovedalo protestni shod, ki bi se imel vršiti v nedeljo, dne 11. t. m. v »Narodnem domu" v Brežicah, zbralo se je po navodilih rediteljev izven mesta na kolodvoru pri Brežicah nad 500 ljudi.
G. drž. poslancu dr. Benkoviču se je dovolilo od prisotnega g. c. kr. okr. glavarja govoriti kvečjemu pet minut in je moral zato svoj govor le na kratko omejiti. Ljudstvo je ogorčeno protestiralo proti prepovedi politične oblasti glede protestnega shoda, na kar sta v odsotnosti zastopnikov politične oblasti govorila na kratko še en Hrvat in en Slovenec ter pozivala občinstvo, da izpolnijo geslo »Svoji k svojim."
Naravnost smešno je bilo, da je šla tukajšnja politična oblast mestni občini brežiški na limanice ter poklicala v varstvo tukajšnjih nemškutarjev kar pol batalijona pešcev in celo dva eskadrona dragoncev. V Brežicah se še ni enemu nemškutarju las zakrivil, po drugih nemškutarskih mestih se pa sme mirne Slovence sramotiti, pretepati in uničevati slovensko imetje, ne da bi se bila politična oblast ganila in poskrbela v zadostni meri za varstvo Slovencev!
Kmetje iz okolice, ki so prišli dopoldne v mesto, so kar gledali in mislili, da bo imele vojaštvo tukaj svoje vaje.
Sedaj se šele odpirajo našim ljudem oči, ko uvidijo, s kakšnimi sredstvi dela mestna občina brežiška ter nemškutarski trgovci proti nam. Najbolje bi bilo, da bi imel vsak nemškutarski trgovec in obrtnik pred svojim lokalom vojaško stražo, ki bi ne pustila nobenega Slovenca v nemško prodajalno ali gostilno.
Slovenci niso dali povoda niti eni aretaciji in so s svojim mirnim vedenjem dali najlepši in najdostojnejši odgovor obrekljivim nemčurjem in politični oblasti, ki jih je branila pred slovenskimi »napadi".
Vojaki so se smejali, ker se je njim samim zdela vsa stvar preneumna in dolgočasna. Čeravno je vse mirno, stražijo žandarji že noč in dan mesto Brežice, da se ti zdi, kakor bi bilo azglašeno obsedno stanje.
Kdo bode plačal stroške asistence vojaštva in žandarmerije? Seveda mestna občina brežiška. Protestiramo pa mi slovenski mestni davkoplačevalci energično proti temu, da se kliče brez vsakega vzroka vojaštvo proti nam na pomoč in to na naše stroške!
Nemškutarji nalašč trosijo med kmečkim prebivalstvom lažnjivost, da bodo morale prispevati k tem stroškom tudi okoliške kmečke občine. Opozarjamo pa naše ljudstvo, da je to laž in nemogoče ter da bode vse stroške morala trpeti edino le mestna občina brežiška.
Štajerske novice.
—	Pripravnica za celjsko višjo gimnazijo. Celjske šolske razmere so gotovo uuikum v Avstriji. Dočim mesto s pomočjo »pravične" avstrijske vlade ne dovoli slov. okolici, da bi si ta postavila primerno šolsko poslopje, vzdržuje naša naučna naprava v Celju za gimnazijo pripravnico, katero je lansko leto obiskovalo celih 5 učencev ali kaj, letos pa celo 7 ali 8. Šolske oblasti pravijo, da je ta pripravljalnica za slovenske dečke; ti so pa morali letos izstopiti, ko so si že nakupili drage knjige in učila, največ zato, ker niso razumeli učitelja, ki je trd in zagrizen Nemec. Ostalo je torej le še pol ducata lenih nemških dečkov — in za te vrže država nekaj tisoč kron na leto v vodo. Tako se pri nas postopa s slovenskim davčnim denarjem, s slovenskimi stariši. katere se zasmehljivo imenuje ravnopravne državljane in s slovenskimi dečki. Ta nečuven škandal mora pred državni zbor, da se znova osvetlijo gnjile celjske razmere.
—	Celjske Slovence opozarjamo, na nedeljsko vinsko trgatev »Bralnega društva" v Gaberju pri Omladiču. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 30 vinarjev.
—	Trgovce in naše slov. občinstvo opozarjamo, da sta poslala n e m-š k a trgovca Koss in Ranzinger & Hčnigmann svoje komije po deželi, da agitirajo za nju. Spominjajte se dogodkov v Celju in Ptuju ter povejte gospodom svoje!
—	Drž. pravdnika namestnik v Celju dr. Boschek odide v Ljubljano. Ker je več ko 95% prebivalstva v področju celjskega okrožnega sodišča slovenskega, odločno zahtevamo, naj pride na njegovo mesto mož, ki ne bo le za silo znal slovenski temveč bo slovenske narodnosti. Pozivamo naše državne poslance, d? store potrebne korake.
—	Slaščičar Mortl v Celju baje čuti posledice svoje nerodnosti, da je vodil celjske razgrajače v Ptuj, da bi Slovence pretepali. Doma je baje tajil svoje dejanje, ker cela rodbina trpi zaradi grehov očeta.
—	Eulenburg v Celju. Kakor znano, si bode zdravil nemški knez Eulenburg, čegar čednostno življenje je vzbudilo pozornost cele Evrope, svoje razdražene živce v Opatiji. Pelje se gotovo mimo Celja. Celjski Nemci bodo svojega glasovitega rojaka gotovo sprejeli z godbo in zastavami, slavnostni sprejemni govor pa bode imel vodja »fufcigarjev" z dne 20. sept.
—	Hud „Nemec" je kamnoseški mojster Kulich v Gaberju. Kar slišati ne more slovenskega jezika, a razstavljene pa ima — same slovenske nagrobne kamne. Slovensko občinstvo naj naročuje nagrobne kamne pri „Prv južnoštajerskikamnoseškiin-dustrijski družbi" v Novih ulicah, ki ima za svojo obrt potrebne moderne stroje in vsako delo hitro ter ceneje ko povsod drugod izvrši.
—	Urednik „vahta*rice" Walter jo bode popihal iz Celja. Zakaj ravno ob času, ko se vrši proti celjskim razgrajačem sodnijska preiskava?
—	Savinski hmeljarji na bero-linski hmeljski razstavi. Pri razso-jevanju o dobroti razstavljenega hmelja, ki se je zvršilo v Berolinu dne 13. t. m. po nasadnih okoliših, prejeli so v našem hmeljskem okolišu (Južno-štajersko, Savinska dolina) prvo odlikovanje gospa Fani Kukec v Žalcu, drugo odlikovanje gg. Josip Širca in Franjo R o bi e k v Žalcu, tretje odlikovanje gg. Kari Janič iz Žalca, VincencJanič iz Celja in Franc Oset iz Vranskega.
V medsebojnem tekmovanju razstavljenih hmeljev je prisodilo razsodišče žateckega hmelja 56V21 južno-štajerskemu 54, moravskemu 51, iz Auša 51, gališkemu 481/2, iz Daube 48, iz Polepa 45, gornjeavstrijskemu 38, potem nemški državi 60, ruski 44 in belgijski 37 bonitacijskih pik. Potemtakem je pripoznano južnoštajer-s k e m u (v Savinski dolini) hmelju drugo mesto na Avstrijskem in tretje v Evropi.
—	Iz Št. Ilja pri Velenju nam je poslala ljubeznjiva g. Anka Čoki šopek zrelih rdečih jagod v uredništvo — redkost v tem času. Prisrčna hvala za prijazen spomin!
—	Iz Gornjegagrada. Tukajšnje ..Bralno društvo" si je nabavilo spomladi nov gledališki oder. To je z različnimi kazenskimi paragrafi štem-planega nekega tukajšnjega gospoda tako razveselilo, da je začel na vse pretege javno hvaliti ta oder ter sramotiti »Čitalnico", češ naj le pogleda, kak oder ima ona. Ogledali smo si pa novi oder „Bi\ dr." in odkrito rečemo dotičnemu hvalilcu, da ga nikakor ne zavidamo za njegov umetniški okus. Če zdaj pogleda ta oder, po preteku pol leta, potem nam bo popolnoma pritrdil.
Toda nekaj druzega je, kar hočemo pribiti. Imenovani »umetniški" oder je delal tukajšuji mizar Plam-berger, slikanje pa je preskrbel mo-zirski podobar in menda tudi slikar Cesar. G. Berk je upal, da bo Cesar to delo napravil zastonj. Toda zmotil se je. Ker pa je moral g. Berk kot tajnik »Bralnega društva" Cesarja plačati je "ostal mizarju Plambergerju za njegovo delo dolžan. Ko se je po mesecih mizar Plamberger, ki živi od zaslužka svojih rok, le oglasil z računom, ga je g. Berk poklical k sebi v stanovanje, ter ga pošteno ozmerjal, češ, „če ste hoteli denar imeti, pa bi nam to prej povedali, bi pa mi Cesarja ne plačali". Nato mu je odtrgal od računa 12 K (delavcu!) ter rekel: pa »onim" več računajte. S tem je mislil »Čitalnico", kateri mizar Plamberger dela novi gledališki oder. Cel dogodek stavi »delo" g. Berka zopet v jasno luč in zahtevamo, naj se vendar že enkrat spravi tega človeka od nas
—	Iz Gornjegagrada. Kaplan Berk, znani osrečevalec ljudstva, je oznanil zadnjo nedeljo bernjo, Nam se pa le čudno zdi, da moramo bernjo dvakrat plačevati, kajti pri nas je bernja že zdavnaj odkupljena. Ali se ne sramujete zahtevati od ubogega kmeta dvakrat plačo za eno in isto stvar? Pa pravite, da ste prijatelji ljudstva.
—	Umrl je danes ob 10. uri dopoldne po dolgi mučni bolezni na Go-milskem gosp. Janko Kunst, trgovski vodja, 31 let star. Pogreb je v nedeljo ob 3. uri pop. Blag mu spomin!
—	Poštni pot bo raznašal od danes naprej pošto v poštnem okolišu Št. Peter v Sav. dol. V Sp. Hrušovljah, Podlogu in Zg. Rojah se postavijo nabiralniki.
—	Pevske vaje »Delavskega podpornega društva" v Celju se vrše prihodnji teden v pondeljek, sredo in petek točno ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih na Grabnu. Gospodje pevci so vljudno vabljeni.
—	Poštarica v Pčtrovčah daje strankam vedno več povodov za pritožbe. Jako nervozna in vedno razburjena poštarica se napram strankam pogostoma jako nedostojno obnaša in v mnogih slučajih so bile stranke že primorane iz zgoraj navedenega vzroka in zaradi različnih nedostatkov pritožiti se pri c. kr. poštnem ravnateljstvu, katero je navedenim pritožbam v vsih slučajih ugodilo. Ker pa je dotična poštarica nepoboljšljiva in ker je ona tukaj zaradi strank, ne pa stranke zaradi nje, opozarjamo c. kr. poštno ravnateljstvo na to, da naj napravi v interesu občinstva vendar enkrat red na pošti v Petrovčah.
—	Iz Šmarja pri Jelšah. Tukajšnji trgovec Rihard Wagner, ki je prevzel trgovino svojega očeta Josipa Wagner še le pred dobrimi 3 meseci, naročuje moko iz »Stinkmuhle" dočim je bil njegov oče vendar le toliko pošten, da take moke ni vsiljeval slovenskim odjemalcem, marveč njim postregel z Majdičevo.
Radovedni smo, bodo li odjemalci to predrznost vtaknili mirno v žep. — Ali ni že čas, da se prične tudi pri nas izvajati geslo »Svoji k svojim" ?
—	Potegujte se za pravice slovenskega jezika na pristopnih mestih. V številki 117 in sicer v »Dopisu" na 2. strani iz Šoštanja toži dopisnik, da se nahajajo na okrajnem sodišču in davkariji sedaj samo še nemški napisi, da se rabijo izvedenci iz Šoštanja tudi v oddaljenih občinah tega okraja, sploh da so v narodnem obziru razmere veliko slabeje za nas Slovence kakor so bile še pred kratkim časom. Kar se je že tolikokrat razglašalo, velja tudi sedaj.
Ako se naj sploh kaj doseže, treba je posamezne slučaje na pravem mestu prijaviti; naj se tedaj naznanijo n. pr. političnemu društvu »Naprej" v Celju. Naznani naj se tedaj, v katerem slučaju, v kateri občini in kedaj so se rabili namesto domačih izvedencev — izvedenci iz trga, — dalie kje so samo nemški napisi, oziroma od kedaj, kedaj se je samonemški napis okrajnega sodišča napravil namesto poprejšnjega dvojezičnega, ali so morda ti samonemški napisi le na posameznih sobah, konečno kaki samonemški modri pečati se rabijo pri sodišču in davkariji. Potem se bode moglo kaj storiti in temeljita pritožba sestaviti. Občine naj si pa tudi same pomagajo, naj posnemajo občino kokarsko! Ako dobijo samonemške dopise od sodišča, naj odgovorijo sodišču, da so dobile samonemški dopis, ki se je poslal justič-nemu ministerstvu v prestavo, in da se bode takrat o stvari sami odgovorilo, kakor hitro bode občina dobila od mi-nisterstva prestavo. Občine postopajte vendar možato; od vas samih je največ odvisno.
—	Pobegnil je iz Celja od svojih starišev 14 letni dečko A. Venturini in prišel v Ljubljano. Policija ga je tam že prijela in ga pošlje starišem nazaj.
—	Smrt pri trgatvi. Posestnik Jože Lešnik v občini Šentovec bi. SI. Bistrice je obiral z brajde grozdje. Pri tem pa je padel na tla in dobil tako težke notranje poškodbe, da je umrl.
—	Pororela je v pondeljek hiša in gospfif1' "sko poslopje mlinarja in posestnik ,, žage g. Turičnika v Legnu pri Slor, anjgradcu.
—	j Glasbeno društvo se je ustanovilo v Trstu. Namestnija je že potrdila pravila.
—	Obsojeni ptujski razgrajači.
Obsojeni so bili pred mariborskim sodiščem 28letui Jurschenagg, 22 letni Laurentschitsch in 19 letni Rom iz Ptuja na deset- oz. osem- in petdnevno ječo, ker so v noči od 27. na 28. sept. pobili šipe na 8 slov. hišah. Prva dva sta se izgovarjala s pijanostjo, tretji, Rom, pa je priznal celo tolovajsko delo. — Obsodba je za te divjake pač dosti premila!
—	Mariborski nemški „junaki" pred sodiščem. Iz Maribora 15.okt. Na obtožni klopi so danes pred c. kr. okrožnim sodiščem zaradi škandalov dne 19. sept. sledeči, že davno pred obravnavo iz zapora izpuščeni obtoženci: 1. Alojzij Skoliber, 17 let star, skladiški delavec Južne železnice, rojen pri Sv. Juriju ob Pesnici. 2. Karol Šalamun, 18 let star, bivši trgovski pomočnik pri g. Heinzu v Mariboru. 3. Franc Nerath, 17 let star, kom-ptoarist pri g. Fr. Quandestn v Mariboru. 4. Josip Sterniša, 16 let star, tiskarski učenec. 5. Franc Jamernik, 34 let star, ključavničar. 6. Josip Lorber, 17 let star, trgovski pomočnik iz Št. Ilja. 7. Josip Haller, 14 let star, trgovski učenec pri firmi Semlitsch v Koroški ulici. 8. Feliks Welle, 19 let star, mesarski pomočnik, sin umrlega mesarja Wellerja. 9. Karol Červeny, trgovski pomočnik v Mariboru. 10. Karol Goleš. 28 let star, trgovec z delikatesami v Mariboru, rojen v Št. Vidu pri Šmarju. 11. Anton Lešnik, 24 let star, knjigovodja pri firmi Lešnik v Mariboru. Vsi so toženi po §§ 86 II in 85 lit. a. in b. kaz. zak. Vsa škoda je sodnijsko cenjena na 1119 K 50 v.
Znamenito je, da so bili vsi obtoženci nekaj dni pred obravnavo iz zapora izpuščeni in da so v tem času med seboj neovirano občevali. G. Karol Goleš, katerega ljudski glas dolži, (la je streljal z revolverjem v oka Narodnega doma, je bil ves čas na prostem. Državno pravdništvo zastopa gosp. dr. Duhatsch, predseduje g. Morocutti.
Izid razprave proti nemškim razgrajačem v Mariboru. Iz Maribora, 16. oktb. (Telefonično poročilo „Do-movini".) Obsojeni so bili Alojz Skoliber na dva in pol meseca ječe s postom vsak teden; Paul Šalamon, na 6 tedensko ječo s postom vsak teden; Jožef Sterniša, na I mesečno ječo s postom vsak teden; Fr. Nerath na I mesečno ječo s postom vsak teden; Kari Červeny na 1 mesečno ječo s postom vsak teden. Vsi ti so obsojeni na povrnitev škode, ki znaša 859 K. Fr. Jamernegg (predtelovadec nemškega „Turnvereina") je obsojen na I teden zapora in povrnitev škode Ljudski posojilnici v znesku 50 K. Sodba se je izrekla danes opoldan. Natančnejše poročilo priobčimo prihodnjič. — Ta obsodba je precej hud me-mento mariborskim nem-škutarjem.
—	Iz ormoškega okraja se nam poroča: Svoj čas so se nabavile samo-slovenske kažipotne table za okrajne ceste v ormoškem okraju. Zakaj se niso tudi postavile povsod v okraju? Ali morda zaradi protesta kakšnega Kautz-hammerja, kateri itak dobro govori in razume slovenski? Prosimo slavni okr. zastop, da v tem oziru popravi, kar je zamujenega.
—Razmere na ormoški pošti so v narodnem oziru neznosne. Uradni pečat, napis, uradni in občevalni jezik s strankami — vse je »tajč" kakor
kje na Zgor. Štajerskem. Tudi proti strankam manjka potrebne obzirnosti. Pozivamo merodajne kroge v Ormožu in okolici, da se pritožijo na poštno ravnateljstvo, zaradi napisa in pečata pa prosimo g. poslanca dr. Ploja, da intervenira na odločilnih mestih.
—	Ormoški nemški gostilničarji so se preobjedli slovenskih grošev. Letos ne bodo kupovali vina v ormoški okolici, temveč na — Hrvaškem. Naših vinorejcev sicer ne bodo oškodovali, ti bodo prodali vino že drugam, pač pa sami sebe. Kakor ti meni, tako jaz tebi — tega načela se držite posestniki v ormoški okolici in Marka Bauer bode postal precej ponižnejši.
—	Postaja Orehova vas - Slivnica pri Račah se je včeraj izročila prometu.
—	Vabilo k odkritju spominske plošče pokojnemu Strmšeku. Oklic . za prispevke za spominsko ploščo pokojnemu Strmšeku je našel prijazen odmev, in tako je pripravljalnemu odboru mogoče zvršiti to pijetetno dolžnost ter vabi vse častilce Strmšekovega spomina, njegove tovariše gg. učitelje kakor tudi drugo p. n. občiostvo k odkrit j uspominskeploščepri Sv. Petru na Med v. selu, ki se vrši v nedeljo, dne 25. oktobra 1908 ob 10. uri dopoldne.
Že^zniška zveza do Mestinja je od vseh strani zelo ugodna. Zaradi obeda naj se blagovoli vsak udeleženec gotovo zglasiti pri g. Fr. Korbar-ju, nadučiteiju pri Sv. Petru v Medvedjem selu, p. Pristava. Za nezglašene se obed ne garantira.
Pripravljalni odbor.
—	Kava. Neka tvrdka iz Trsta razpošilja na vse kraje slovenske domovine v narodni obliki in slovenskem jeziku cenike, s katerimi ponuja občinstvu svojo kavo. Marsikateri, kateri je šel navedeni »češki tvrdki" na limanice, ie moral to svoje zaupanje drago plačati, kajti dobili so slabo blago in vrh tega so odjemalci bili zapleteni po navedeni tvrdki v pravde in tožbe. Svetujemo torej vsakemu, kateri potrebuje dobro kavo, da se naj obrne do naših znanih domačih slovenskih trgovcev, od katerih je prepričan, da ga pošteno in dobro postrežejo. »Svoji k svojim".
V — 0 velikem narodnem škandalu v Rušah piše zadnji »Slov. Gosp.". Poroča namreč, da so naročili nekateri narodni gostilničarji v Rušah cel vagon vina pri zagrizenem mariborskem vsenemškem veletržcu. In to letos, ko imajo slovenski kmetje na tisoče in tisoče hektolitrov nepokvarjenega domačega pridelka na prodaj! Prosimo pojasnila v tej zadevi, drugače bodemo morali izpregovoriti ostro besedo.
V Zavrčn je ustanovil gosp. Miloš Stibler, pot. učitelj »Zadružne Zveze v Celju" hranilnico in posojilnico. Delokrog posojilnice je omejen na občine Zavrč, Turški vrh in Gorenjski vrh. Udje načelstva so: gg. Murkovič Tomaž, župan v Zavrču, načelnik. Načelnikov namestnik je Ivan-čič Anton, posestnik v Turškem vrhu. Nadalje sledeči gg.: Budigam Ivan, župan v Turškem vrhu, Sevanič Štefan, Kokot Jožef, Stumberger Anton, vsi trije iz Turškega vrha in Veselič Ant.. posestnik v Zavrču. V nadzorstvu so pa gg. Troha Josip (Zavrč) kot predsednik, Vesenjak Štefan (Turški vrh), Skok Franc (Gorenjski vrh) in Strajn-šak Anton (Turški vrh) pa kot udje nadzorstva. Za ustanovitev nove zadruge so si stekli posebne zasluge gg.: Troha, Markovič in Budigam.
—	Samoslovenske ulične napise dobi vendar enkrat Ljubljana. Deželni odbor kranjski je v svoji seji odklonil pritožbo dr. Egerja in tovarišev prot
samoslovenskim uličnim napisom v Ljubljani. Nemci se bodo najbrž pritožili na upravno sodišče, a najbrž brezuspešno.
—	Vodja kranjskih Nemce? dr. Eger je razposlal ob smrti svoje matere — slovenske parte. Kšeft je kšeft — njegova mati je namreč imela trgovino v Ljubljani in slov. odjemalce bi rad veliki Nemec pridržal s slov. parti.
—	Družba sv. Cirila in Metoda
bi mogla prav dobro vporabiti stare igrače. Znano je, da se otroci igrač iste vrste kmalu naveličajo, igrače pa pa so še porabne. Pošlje naj se torej take igrače družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano, ki jih pošilja v slovenske kraje tistim otrokom, katerim jih roditelji ne morejo kupiti. Prosimo!
—	Družbi sv. Cirila In Metoda je poslal jur. g. Vek. Šumenjak iz Po-lenšaka 14 K 31 vin., katere je nabral ob otvoritvi I. javne ljudske knjižnice akad. fer. društva »Bodočnost" pri Sv. Ani na Klembergu. Hvala!
—	Pozor! Ne zamenjati akcijskega bndjejeviškega piva s tamošnjim meščanskim. Prvo je slovanski izdelek in daje od piva razprodanega na kranjskem nekaj odstotkov družbi sv. Cirila in Metoda, meščansko pa podpira „Schulverein". Kdor toči importirana piva, naj toči to slovansko pivo budje-jevoiške akcijske pivovarne. Do dna duše so nam zoprna nemška piva, dokaz temu zopetni slučaj, da je g. Ašič iz Sklec odpovedal odjemanje Kosler-jevega piva, njegovi gostje pa uživanje tega piva.
—	Klerikalni in nemškonacijo-nalni visokošolci so se že zopet spoprijeli včeraj zvečer na ulicah v Gradcu. Prišlo pa je samo do psovanja in groženj. Doslej še se ničesar ne ve, je-li je bilo klerikalcem kaj ukradeno ali ne.
—	Graškim udom Mohorjeve družbe naznanjamo, da se dobe letošnje društvene knjige v društvenih prostorih akademičnega društva „Zarja" Leechg. 30.
—	Iz Gradca. Ko se v različnih restavracijah zabavlja proti Slovencem po receptu nemških časnikov, se izogne vsak temu, ako se abonira v privatni kuhinji v SchOnau ulici vis-a-vis peku Podobniku. Lastnica privatne kuhinje je Slovenka iz Ormoža. Kuha se opoldan in zvečer. Postrežba dobra!
—	»Nemško ljudsko društvo" je zborovalo včeraj zvečer pri »divjem možu" v Jakominijevi ulici. Milje »divjega moža" in pa znano geslo »stari Germani so ga pili še vedno kozarček" je morala navzočemu »plemenitemu ljudstvu" že zelo razgreti glave, da so s takim navdušenjem poslušali znanega Hofmann-Wellenhofa in pa — Wastiana, ki je pa tokrat molčal o »vodenih glavah" nemških špisburgarjev. Hofmann-Wel!enhof je seveda tožil zaradi ljubljanskih dogodkov in dolžil — čujte — vlado, da je zakrivila, da so se Ljubljančani otresli nemških napisov in da bojkotirajo nemške trgovce. Po mnenju Wellenhofovem; ki pripada takozvanim »naprednim" in »svobodomiselnim" Nemcem, ki bilo morda dobro, da bi žandarji in pa — Belgijci šiloma gonili slovenske stranke v nemške trgovine! Ako bi ne poznali Hofmanna, bi se morda še začudili, da je govoril o »nehvaležnosti" spodnještajerskih Slovencev proti Nemcem! »Izobraženi" vseučiliški profesor bi tedaj celo rad, da bi bili Nemcem hvaležni za to, da nas napadajo in pobijajo! Wastian je mlatil zopet staro slamo o panslavizmu in takih strahovih. Mož trguje z močnim slovenskim vinom iz Slovenskih gor>c — in v tistem vinu se skrivajo čudni duhovi. Lahko se namreč človeku primeri, da vidi vse reči na svetu čudno zmešane. Resno se ne bodemo
ukvarjali z Wastianovim klobasarjen-jem, v katerem je bilo edino dobro in za naše avstrijske razmere značilno zrno to, da se naj Nemci uče slovenski. Nič ne de, če znajo le prestaviti »zvijačo" s „Schweinerei" kakor znani marnberški adjunkt, slovenski znajo — in zato se mora Slovence izriniti iz državnih služb. Ta cilj, ki je docela vreden »dobrega in plemenitega" ljudstva zasleduje tudi resolucija, katera ovaja naše državne uradrike, da so na čelu »hujskanja proti Nemcem". Da je to neresnično, nam ni treba dostavljati. A značilno je, da se državno pravdništvo v Gradcu ni čutilo dolžno dotičnega stavka konfiscirati — dočim se nam zapleni vsaka ostra beseda proti državnemu uradništvu. Avstrijska pravica! Opozarjamo pa Nemce, da je gonja proti uradništvu zelo dvorezen nož!
—	0 protestnem shodu »Sud-marke" na Dunaju dne 12. t. m. smo dobili obširno poročilo, ki ga pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti. Zdralo se je do 1500 nemških radikalcev, katerim so se pridružili tudi krščanski socialci. Shoda so se udeležili posl. Miihlwert, dr. Lecher, dr. Weidenhoffer, Dobernig, dr. Marckhl, Malik in dež. poslanec Wastian; opravičili so se nemški minister Prade, dunajski župan dr. Lueger, Hofmann-Wellenhof in dr. Sylvester. Glavno besedo so imeli poslovodja „Siidmarke" Heeger, Wastian in Marckhl. Njih poročila »o slovenskih nasilnostih" so se držala na etični in moralni višini poročil v »Vahtarci", »Marburger Ztg." in »Tagespost" ter so imela edino le ta namen, dokazati, da so spodnjtišta-jerski Nemci edino in izključno privilegirani lastniki kulture in bogastva na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem, da so nedolžni kot jagnjeta in da so baš vsled teh svojih odličnih lastnosti izpostavljeni nečuvenim nasilstvom in napadom od strani barbarskih Slovencev. Z velikim veseljem je zbrana družba nemških kultivirancev sprejela poročilo o batinah, katere so ti eksponenti nemške kulture na barbarskih tleh, prizadjali poslancu Ploju v Ptuju. Poziva se vlado Nemcem na pomoč ter apelira na vse Nemce, naj se združijo, da slovenske napadalce mater-jalno in moralno vničijo. Da so ljub-ljančanom očitali, da so jim oni, Nemci, po potresu za vbogajme zopet sezidali porušeno mesto, se samo po sebi umeje. Spreta je bila tudi iesolucija, v kateri se protestira proti »slovenskim grozodejstvom" in proti postopanju ljubljanskega mestnega sveta ter se še enkrat vsemu svetu zablčuje, naj si dobro zapomni, da so oni, radikalni Nemci, Avstrijo vstanovili in da jo še danes na svoje troške vziržujejo. Prepričani smo, da si bode bar. Beckova vlada, ki je istotako trdno uverjena, da so ti gospodje jedini »državo vzdržujoči element" v Avstriji, vzela to k srcu ter da se bo v prihodnje še bolj ravnala po tem prepričanju nego do sedaj. Kaj smemo mi Slovenci od take vlade pričakovati, nam je tudi jasno!
—	Društvo za otroško varstvo in oskrbo v ptujskem okraju. Dne 1. vinotoka t. 1. ustanovilo se je v Ptuju »Društvo za otroške varstvo in mladeniško skrb v kmetskih občinah sodnega okraja Ptuj".
V društveni odbor so bili izvoljeni za dobo 3 let gg.: Karol Zupančič, veleposestnik in gostilničar v Ptuju, predsednikom; dr. Glas Franc, c. kr. deželnosodni svetnik v Ptuju, pred. namestnikom; Ivan Kankler, nadučitelj v Ptujski okolici, zapisnikarjem: gdč. Angela Milčinski, učiteljica v Hajdini, za zap. namestnico; dr. Bela Stnhec, zdravnik v Ptuju, blagajnikom; o. Svet Alfonz, župnik pri Sv. Vidu, blag. na-
mestnikom; Rober Karel, posestnik v Majšbergu, odbornikom. Za namestnika sta izvoljena gg. Mihael Vauhnik, nadučitelj pri Sv. Marku in Horvat Jakob, posestnik v Mosteh. Pozivi k pristopu izvleček iz društvenih pravil in nabiralne pole se razpošljejo prihodnje dni vsem župnim uradom, občinskim pred-stojništvom, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom ptujskega okraja v nadi, da se bodo vse korporacije odzvale z obilno in krepko podporo. »Odpri srce, odpri roke, sirotam olajšuj gorje!" Pripomnimo, naj se to društvo ne zamenjava pri morebitnih pošiljat-vah z enakim društvom za mesto Ptuj.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
— Iz Družmirja. Družmirska požarna bramba se že prav pridno pri-pripravlja in skrbi, da se vinska trgatev dne 25. oktobra v hotelu »Avstrija" v Šoštanju prav izvrstno obnese. Ker je čisti dobiček namenjen za nakup prepotrebnega gasilnega orodja, upamo, da nas tovariši Savinčani, kateri imajo najlepšo zvezo z vlakom ob ob pol 8. uri zvečer in ob 6. zjutraj v prav obilnem številu posetijo. Za goste, kateri se pripeljejo z vozom, bodo hlevi in vse drugo preskrbljeno. Spored smo razglasili po plakatih, vse drugo pa naznanimo prihodnji teden. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
—	Odbor »Čitalnice v Slovenski Bistrici" vabi k svojemu rednemu občnemu zboru dne 18. t. m. zvečer ob 8. uri v društveni sobi v hotelu »Avstrija" z običajnim dnevnim redom.
—	Čitalnica pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah ima svoj izvanredni občni zbor dne 20. oktobra 1908 ob 8. uri zvečer v prostorih Čitalnice. Na vsporedu je: 1. Sklepanje glede pristopa k »Slov. društvu". 2. Volitev knjižničarja. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi	odbor.
—	Slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi priredi svojim novovstopivšim članom pozdravni večer, v soboto dne 17. t. m. v restavraciji »Pri Kupcu" — Praga II. ŠtčpanskA ulica. Prijatelji društva dobrodošli gostje.
Gospodarstvo.
— Zveza angleških konsumnih društev je imela te dni svoj občni zbor, kateremu je bilo predloženo poročilo o delovanju zveze v minelem letu. Iz teea poročila posnemamo: V zvezi je bilo učlanjeno zadrug 1906. 1. 1.596, 1907. 1. 1.582 (—14); število članov je znašalo 1906. 1. 2,334.754, 1907. 1. 2,434.085 (+ 101.131); izvr-ševalna glavnica je znašala 1906. 1. 706,187.316 K, 1907. 1. 769,325.493 K (+43,138.080 K); letni promet je znašal 1906. 1. 2.350,416.168 K, 1907. 1. 2.537,224.776 K (+ 186,814.608 K); čisti dobiček je znašai 1906. leta 263,399.880 K, 1907. 1. 288,080.184 K (-(- 24,680.304 K).
Stanje hranilnih vlog
241/2 milijonov kron.
Mestna
e -*•
y lastni hiši y Prešernovih ulicah št. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in
varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po i3U°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se Mi u menice in na Prednostne listine.
Rezervni zaklad nad 900.000 kron
25 12-10
— Sporazum v Boki Kotorski.
Hrvati in Srbi v Boki Kotorski so se za prihodnje deželnozborske volitve tako sporazumeli, da bodo volili dva Hrvata in dva Srba.
Zaradi selitve
se po ceni proda več dobro ohranjenega in snažnega pohištva do 28. t. m. Fran Josipov nasip štev. 3, pritličje.
Pozor
Edini narodni brivec je
Boštj. Ulčar
v Mariboru
Koroška cesta št. 1, zraven Cirilove tiskarne.
566 3-1
Sprejme se takoj spreten in zanesljiv
trgovski pomočnik
mešane stroke, zmožen slovenskega in nemškega jezika pri Mili a Serncu v Rušah.
570	3-1
Dua krojaška pomočnika
sprejme pod ugodnimi pogoji v trajno delo
w
Anton Stefančio
krojaški mojster na Hrastniku.
571	1
Trgovski pomočnik
izvežban t špecerijski in mešani stroki, star 21 let, zmožen obeh deželnih jezikov, prosi takoj službe. — Naslov pove upravništvo „Domovine".
567 3-2
Divji kostanj
kupuje	559 3-3
Josip Matic v Celju.
Za Trbovlje in Zagorje se sprejmejo
zidarji in delavci
v trajno delo in sicer: 1 vešč in spreten sidarski požar, 1 istotaki za betonska dela; zidarji, podajalci proti dobremu plačilu. — Ponudbe sprejema biljem Tre©, stavbenik v Ljubljani, Marije Terezije
CeSta 10.	557 6-4
Ježicc (Itioptr), želod, diVji Hostanj, sploh tt deželne pridelke Me
Anton Kolenc V Celju
amm Em^mmrn
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejme
Ztf eitta 'pjptanica 4 Celju
510 Schillerjeva cesta 3. 3-3
Pri gnojenju travnikov, deteljišč in strnišči s Tomasovo žlindro, snperfosforom ali kostno moko naj se nikdar ne opusti gnojenje z
Bainitoiiiali fig* soji®
Pojasnila za te, kakor za druga umetna
gnojila podaja brezplaCno Landvvirtschaftliche Auskunftsstelle des Kalisyndicates G. m. b. H.,
G raz, BanbargaBae, U. I.
Kalijeva gnojila ima v zalogi in jih prodaja po zelo nizkih cenah
uz$ennMM!pii!
MERKUR"
ajdič, Celje.
99
P.
katera naznanja cene z obratno pošto in pošilja poufine spise zastonj.

1—35
§ II lili
je najsložnejše in najbolj gotovo potovanje s
Odhod iz domačega pristanišča Trsta: Ultonina 29. sept. Slavonija 13. oktobra. Panonija 27. oktobra. Iz Liverpola 1 Lusitanija (največji innajlepši parnik sveta) 3./10. in 24./10.
Mauretanija 10./10. Pojasnila in vozni listki se tiabe pri And?ei Odlaslku, Ljubljana
SlcmSekovc ulice SI. 25, pole; cerkva Srca lizusovega.
Edina slovenska puškarska tvrdka
i M
v Borovljah na Koroškem.
Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah! Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno dopošlje.
Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej.
216 50-30
Izgubila
se je psica ruske pasme, stara 7 mesecev. — Sliši na ime ,,Ahila". Izroči se naj proti dobri nagradi ADOLF RODE-TU, Zgornja Hudinja št. 33 (pri Celju). 572 2-1
Natakarski vajenec
za večji liotel se takoj sprejme. — Naslov pove upravništvo „ Domovine".
573 1
I. vrste v Ljubljani
se priporoča veleč, damam v Celju in okolici za izdelovanje najfinejših toalet in kostumov. — Cenjena naročila sprejme modni salon Joslpina Šetinc v Ljubljani, Wolfove ulice 5.
568 4-3
Sejem
se vrši v Trbovljah v pondeljek

dne 19. t. m

Županstvo Trbovlje.
DOLF HAVELKA
modna trgovina v Ptuju
priporoča p. u. občinstvu za jesen in zimo najnovejše blago za dame in gospode v raznih kvalitetah, kakor tndi raznovrstno platno za životno in po-steljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene in čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnike, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drngo v nianufakturno stroko spadajoče blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna!
536 41—11
Milan Hočevar
Glawni trg št. 10
kavo
kila po K 2'—, drugih vrst po K 2*40, 2*30, 3-20, 3-60 itd. kila po K 2'8G, 3-20 in 4"—. Fino ter okusno italijansko namizno
Priporoča direktno importirano arabsko trikrat na teden Iv svežo praženo
oije3 vŠV?" Ogrske salame,
fiarne!?!	radajnsko, slatinsko kislo vodo. Galico,
ttr«is™»lwk.8l »as 9 žveplo, rafijo in Bartelnovo klajno apno.
Pstomnn 8 Pečovniških i1 B^ITtSIKBOgJ v ce|ih vozovih.
jam.
Prodaja na drobno in
263 —27
itSE
Za neveste in ženine poročni prstani in druga ženitovanska darila
Rafael Salmič
v »Narodnem domu" yj Cel j II
Velikanska zaiooa ur, prstanov, uha-
----= nov, verižic i. t. d.
Velika izber očal ter optičnih predmetov.
Uelifca delavnico za vsakovrstno popravilo.
Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Naročite cenike tfBJtfSS! za8toni

mm
. r >,
ločna postrežba! bliske cene!
565 11-1
Poslano
Ni res, da so meni Nemci trgovino tako zbili, da ne moram prodajati, res je pa, da so mi popolnoma pobili 3 table z napisi in okna na stanovanju, kar pa promet popolnoma nič ne ovira. Ker so moji napisi sedaj slabo čitljivi, prosim da sc natanko pazi na trgovino z razbitimi tablami na voglu Graške in Rotovske ulice, ker to je prava slovenska trgovina, kjer se vse blago prav solidno in pošteno prodaja. Vzorce pošljem proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj.
R« Stermecki, Celje
Trgovska hiša z manufakturnim blagom ——— na debelo in drobno. ————
Ako potrebujete
F—8
(Al
slamoreznice,
I fHfilBB kotle za žganje,
grozdne mline in stiskalnice,
gnojnične sesalke,
peči vseh vrst tudi za šoie pi eu^iaarte in take za kurjavo z žaganjem« štedilnike, pralne stroje, nagrobne križe in drugo v že«! lezninarsko stroko spadajoče blago, kakor tudi nepremočljive vozne in komatne plahte ter zajamčena umetna gnojila, kupujte le pri do-s: mači tvrdki s:
„MERKUR", P. Majdid Celje,
ki daje pojasnila in pošilja cenike in navodila z obratno pošto zastonj
'zkuševališču
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-la Dunaju.
Sawinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC KYEDER Š.^Č
Vizitke priporoča Zvezna tiskarna.
1H RflVHHSB, CELJE
Telefon štev. 17.
priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov in čopičev. Kupuje in prodaja deželne pridelke in suhe gobe ter jih plačuje po najvišjih cenah. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, zdravilnega konjaka, brinjevca in vina vseh vrst (lacrimae Cristi in drugih). Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor štirikrat na 183	teden sveže žgano.	32
Premog iz Zabukovških jam (Buchberg), kateri je do danes najboljši, prodajam po originalnih cenah na cele železniške vozove, male vozove in na drobno v hišo postavljen.
Za namakanje črešenj, visenj in zelenih orehov pravo pristno vinsko žganje in slivovko. — Velika zaloga voščenih in drugih sveč, toiletnega mila in kalodonta.
Sprejmem u^Anf&ffi 'z dobre hiše ter z primerno takoj	šolsko izobrazbo.
Jla debelo iti drobno, esca pojtna naročita se točno SzVrše.
Zavitke priporoča Zvezna tiskarna v Celju
r
POSOJILNICA
v
CELJU
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron ===== rezervnega zaklada. =====
y lastni hiši Narodni dom
Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in = praznikov. =
Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/0. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2°/o »n 5% obrestovanju.
80 48-38

hm pral
se d®S»ivsa »ta dr&bno šas debela m Zvezr*3 trgovini v Celju.

na v Celju,
1SHHJI
mmm*

Priporoča se si. zavodom in uradom, si. učiteljstyu, gg. trgovcem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejša oblake. Motorni, oziroma elsktrični obrat. Najmodernejše črke. Najnovejši stroji. Hitra in okusna izvršitev tudi največjih del. — V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dafje uradne tiskovine, zavitke, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, jedilne liste, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, vizitke, poročna naznanila, vabila, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, vozne listke, mrtvaške listke, hranilne in zadružne knjižice, računske sklepe, šolske tiskovine in druge r tiskarsko stroko spadajoče stvari.
eSSS
ZMEZift TRGOVINA, CELJE, Rotovška uS. 2.
ni
211=
niš
Sila
6C
• fH
Zbirka domačih zdravil s poljudnim opisom človeškega
telesa. (IV. pomnoženi natis)..........K 1'—
Nova pesmarica. Zbirka najbolj znaDih slovenskih iu
slovanskih pesmi. Mehko vezana K 1'6Q, eleg. vez.	,, 2'40
Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah, spisal
dr. J. Romih..................................r i'60
Občinski red. Zbirka zakonov, zadevajočih posle obč.
področja, spisal dr. I. Dečko, I. zv. K 3'60, trdo vez.	„ 4'40
Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba Tehar-
čanov IV. natis...............n —80
Kmetijsko gospodarstvo, II. popravljeni in pomnoženi
natis. Spisal V. Rohrman, vezano v platno ....	„' 1'60
Zbrani spisi P. Pajkove, I. zv. broširan........„ 2 —
Zbrani spisi P. Pajkove, II. zv. broširan, K 2 —, eleg. vezan	„ 3 —
Zabavnik, spisal A. Brezovnik...........n 140
Trtna uš in trtoreja, spisal Ivan Bete................„ — 80
Luči, Fantek, broširane K 1'40, vezane.......,. 2.20
Gedichte, Vodovnik-Siegensfeld, eleg. vezane.....,. 2'—
Civilno-pravdni red, dr. L. Filipič, v platno vezan . . .	„ 5 — Naš dom. I. zv. Vsebina: „Cesarjevič in sestri dvojčkinji"
in „Krajevna kronika Teharskih plemičev", broš.	„ —"50 Naš dom. II. zvezek. Vsebina: „Zadnji grof Celjski" in
„Iskalci biserov na otoku sv. Duha", broširan . .	„ —"50 Naš dom. III. zvezek. Vsebina: „Vojna leta 2000" in
„Boma in na tujem", broši.an................—"50
Naš dom. IV. zvezek. Vsebina: „Ciganka", izvirna povest
ter razne humoreske, broširan........
Naš dom. V. zvezek. Vsebina: „Pavlo Črnokril", „Nu, občinstvo", ..Ljubezen do domovine", „Pesem o hudourniku", „Karin" in „Plesati ni znal," broš. . Naš dom. VI. zvezek. Vsebina: »Pevčevo srce", »Krvava
svatba v Kijevu", »Prijatelj Lovro"......
Naš dom. VII. zvezek. Vsebina: „Palica Petra Gašparja Sveteckega", „Zvonikar", „Sodba", »Poezija in proza", „Vij"................
Kržišnik: Male pesmi za mladino, broširane.....
Ivan Bele: Viničarjev kažipot, navod, kako vinograde
nanovo zasajati in obdelovati, broširan.....
Dr. A. Božič: Lovski zakon za Štajersko, kartoniran . . Der Panslavismus. Eine nationalpolitische Betrachtung broširano..................
Prof. Jos. Kožuh: Navodilo h kartografičnim osnovam,
vezano v platno ...............
Prof. Jos. Kožuh: Pregledni izpisek iz navodila h karto-
gratičnim osnovam, broširano.........
Red za šolske sluge............... .24
Šolski red.................... .30
Madeži in njih snaženje, praktično navodilo, kako je snažiti madeže na raznem b'agu, kovinah itd, kartonirano..................j-_
Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič......— 40
K — 50
„	—50
,.	—'50
n	—'50
„	24
r	—'60
„	120
„	—60
*	4'—
„	—'20
OPOMBA. Pri naročilih prosimo, da naj blagovolijo cenj. gospodje odjemalci denar naprej poslati, sicer se na naročila ne ozira. Za poštnino je dodati za knjige v vrednosti do I krone 10 vin., do 2 kron 20 vin., čez 2 krone pa 30 vin.
2115
Trgovina knjig, papirja, pisalnega orodja itd. Prodaja igralnih kart. Si
--ll~ll-If-II-11 11	^J
rzojavi: ,Kamnoseška industrijska družba Celje'.
Edino narodno kamnoseško podjetje v Celju.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba.
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Bratenje, puliranje in
struganje kamena s stroji.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
F
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	j;:
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali t;: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-;:: lavanje napisov v iste.

JnžnojftajersHa hranilnica V Celju
v Narodnem domu
sprejema hranilne vlage vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj m Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam
in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K.
Slovenci, poslužujte se	79 48"38
Sii/BMitniiinifRlin hntnilnifin Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali
lUZnOSTflJBPSKE HranillllGE varovance in zahtevajte pri sodiščih, mineta i Bliciin hlfflllilftifn
J	da se naioži denar za mladoletne in varovance izključno le v jUflllUillUJlil aRU lil UlllSllIŠjU.

nI
ZVEZNA TRGOVINA V CELJU
ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. G53	ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2.
TRGOVINA S PAPIRJEM, PISALNIM f
Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, | gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd.
| Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr.
IN RISALNIM ORODJEM
LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK
NAJVEČJA ZALOGA VSEH TISKOVIN ZA URADE IN PRIVATNIKE
CENIKI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO
SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA.
K seziji priporoča: Lampijone,
Serpentine,
Korijandoli, Karte za tombolo in šaljivo pošto.
54 66
Za Jesensko in zimsko sezono priporočam svojo najobširneje založeno trgovino novomodnega sukna in volnenega blaga za obleke, kostime, bluze itd. po pr najnižjih cenah
Karol Vame a Celje» Narodni dom