вдшмг
TEDENSKA REVIJA
ŠTEV. 17.
V LJUBLJANI, 25. APRILA 1938.
KNJIGA 23»
(LETO ХИ)
DR. HINKO DOLENC (risba E. Justina),
DR. H I H K O
PESNIKU NOTRANJSKIH GOZDOV IN
NJEGOVEGA
GIZELA D
ne 1. maja poteče sto let, odkar se je na Razdrtem rodil moj ded dr. Hinko Dolenc,*) eden prvih zastopnikov Notranjske na polju lepega slov-
_ stva, največji ljubitelj njenih
naravnih krasot, njen najboljši po znava te i j m pisatelj.
Zdi se mi umestno, da uvodoma po* eežem nekoliko nazaj v zgodovino njegovih prednikov; sklicujem se pri tem na izjavo velikega misleca Masaryka: »Za vsakega ima gotovo vrednost, če so njegovi predniki imeli kaj pomena in če so bili dostojni ljudje; tako mi je Tolstoj z navdušenjem razlagal, kakšni izredni možje so bili nekateri njegovi predniki Smatram za srečno usodo, ako ima kdo v družini ali v sorodstvu tradicijo in lepe vzglede.«
Dr. Hinko Dolenc je iz stare slovenske rodovine. Njegovi pradedje so bili doma iz Sv. Križa ob Jadranski obali, znameniti naselbini slovenskih ribičev. Hinkov stari oče, Matija Dolenc, je vosrjl pošto v Trst in od tam v Koper hi Devtn, dalje te Trsta v Sežano Razdrto in Postojno ter iz Razdrtega do AidovšŠine. Njegova žena, Ana Marija Uo«n pl. Gutshof, je bUa rojena v Cerknici. Mariji Dolencu je bilo ponudeno plemstvo s pridevkom »di Santa Croce«, kar pa je v svoji skromnosti odklonil.
Eden njegovih sinov je bil topničar-ski stotnik, med ostale štiri pa je razdelil gradove: Podbrie pri Št. Vidu nad Vipavo, Orehek pri Postojni. Školj pri Skocianu in veleposestvo na Razdrtem. Sin Leopold, graščak na Školju, je iimel že notarski izpit in bil imenovan za notarja v Celovcu, a te službe ni nikoli nastonil; raje je ostal doma, kjer je upraviial svoje posestvo, najraje prebiral VoltsHra in hodil na lov. Leopoldov sin Viktor Dolenc, ki se je ro» dil 1. 184?. na Rflzdrtem in umrl v Trstu 20. VII. 1887., je ustanovil v Trstu prvo sloven-sVo knjigarno in prvi slovenski list »Edinost«, kateremu je
*) Prvotno ime Doleniec je biilo potraten o že v rojstnem lisitu njegovega očeta: Dollentz V izf>ri""evatib ima: DoVnc im Do-lenec fizpr z Reke in Senjaj. Saan se je podposovai Dolenc,
DOLENC
KRAŠKE BURJE OB STOLETNICI ROJSTVA
OLENG
GIZELA DOLENC
bil tudi urednik. Nadalje je bil tudi predsednik »Delavskega podpornega društva«, starosta Sokola, prvomeet-ruk načel ništva tržaške podružnice CMD in podpredsednik političnega društva »Edinost«. V osmrtnici je pisala »Edinost«, da so primorski Slovenci z njim izgubili nenadomestljivega voditelja in prvaka.
Dr. Hinko Dolenc se je rodil kot sin veleposestnika in poštarja Antona ter Josipdne De Leonelli iz Gorice. Ljudsko šolo je dovršil v Postojni, v gimnazijo pa je hodil najprej v Ljubljani, potem v Dunajskem Novem mestu. Gorici in Trstu. Po dokončani sedmi gimnaziji je odšel na Dunaj, da bi študiral tehniko, a najbrž le zato, da bi se sprostil srednješolskih okov. Ko je uvidel, da za tehniko nima poklica, je naslednje leto vstopil v osmi razred gimnazije na Reki, kjer ga je učil slovenščino in grščino profesor in pisatelj Janez Trdina. Ker pa je že okusil akademsko svobodo, se je težko zopet privadil na srednješolsko življenje. V začetku junija je dobil »Consilium abe-undi« in odšel v Senj, kjer je maturi-ral 26. VIL 1858 še pred svojimi so-učenci na Reki Svoje bivanje v Seniu je ooisal v »Spominih na maturo«, ki so izšli leta 1883 v »Ljubljanskem Zvonu«. Da je tolikokrat menjal učne zavode, je pač vzrok v njegovem ne-

ЖМ1
ugnanem temperamentu, zaradi katerega je večkrat prišel v konflikt z di< scdplinskimi pravili in profesorji. Bil pa je nadarjen, kar dokazuje dejstvo, da je kljub slabemu nravstvenemu popisu, ki mu ga je dala reška gimnazija, po poldrugem mesecu izvrstno maturi-ral v Senju K njegovim dobrim redom so profesorji pristavili: »sehr leichte und richtige Auffassung, griindliche und klare Darlegung, vollstiindige Si-cherheit im Ausdrucke, sehr klarer Styl« itd. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu ter bil 29. II. 18t>4. pro moviran za doktorja prava Kako težko se je ločil od domačih krajev, ko je odhaja! na visoko šolo v inozemstvo. je opisal v svojem spisu »Izza mlad:h let«.
Neko svoje potovanje na univerzo trn Dunaj pa je opisal v spisu »Fidonc maman le baron«, izišlem tudi v »Ljubljanskem Zvonu«.
Po končanem študiju je stopil v sodno službo v Ljubljani kot aktuar. V Skofji Loki se je poročil s hčerjo velikega narodnjaka in pesnika Miroslava Vilharja s Kalca. Nato je služil deset iet v Ložu kot sodni adjunkt. Na to bivanje spominjajo »Spomini o Cerkniškem jezeru« (»Ljubljanski Zvon«, &$t) in »O gozdu in nekaterih njego-
vih ljudeh« (»Lj. Zvon«, 1903). v katerih živo in zanimivo opisuje življenje v prosti naravi. Od leta 1878 dalje, pa do upokojitve, je živel v Ljubljani.
Bil je štiri leta poslanec v kranjskem deželnem zboru (za Postojno— Vrhniko—Lož) in ljubljanski občinski svetnik, nakar se je odpovedal obema mandatoma in sploh opustil politično kariero. Kot upokojenec se je preselil v svoj rojstni kraj Razdrto, kjer si je bil že pred leti kupil precej veliko posestvo, ki ga je sam oskrboval do svoje smrti 9. decembra 1908.
Dr. Hinko Dolenc je bil navdušen ljubitelj narave, strasten lovec in vesel družabnik Vse ie lastnosti se odražajo tudi v njegovih spisih. Družbo je zabaval s svojimi dobrimi in duhoviti* mi dovtipi, zanimivim pripovedovanjem in s prepevanjem zlasti narodnih pesmi. Imel je lepo doneč glas in je sodeloval kot član pevskega zbora »Glasbene Matice« v njenih začetkih. Živel je v tesnih stikih s pisatelji tedanje dobe, z Jurčičem, Levstikom, Levcem, dr. Tavčarjem in Vilharjem; z zadnjim se je v mlajših letih živahno udeleževal narodnega preporoda Notranjske, zlasti je pomagal pri prireditvi slovenskega tabora na Kalcu 186&. Dr. T;>vcarju je dajal pobude te



njegovo satiro »4000«, na njegovo soprogo pa se je parkrat obrnil z odpetim pismom v podlistku »Slov. Naroda«. Levstik, ki je bil tudi nekoč domači učitelj njegove žene, je često zahajal v njegovo hišo in posvetil nje-venra sanu š Črtomiru dvoje pesmi, sicer: »Božič odpisuje Najdihojca« ki »Najdihojca palček naš«.
Marsikaj se da posneti iz ohranjene korespondence s prijatelji: dr. Roesi-tschćm iz Ljutomera, dr. Hogelsberger-jem, odvetnikom v Fehringu, s sorodnikom Sčdtomirom Vilharjem, lesnim trgovcem v P rezi d« in bratrancem Ri-hardom Dolencem, poznejšim ravnateljem poljedelske šole na Grmu, očetom univerzitetnega profesorja dr. Metoda Dolenca.
Z dT. Rossitschem se je seznanil že ir Gorici L 1854., ko sta hodila skupaj v 6. razred tamkajšnje gimnazije. Dr. Hogelsbergerja je spoznal najbrže že na graški univerzi, in je imel pozneje T letu 1882, ko se je zdravil v GleU chenbergu, priliko večkrat govoriti z njim. Glavni predmet dopisovanja je bil lov. Dr. Hogelsbergerja je seznanjal z našimi domačimi pesmimi, in ga je ta v nekem pismu prosil, naj mu pošlje nekaj lepih slovenskih pesmic, n. pr. »Strunam«, ki bi se dale uglas-bifci za klavir in da ga bo potem pri prihodnjem posetu iznenadil s »Hei-matsklange«. Deset dni po ljubljanskem potresu, L 1895., mu Hogelsber-ger izraža sočutje nad prestano nesre-
Dr. Rossitsch ga je v nekem pi-emu opominjal, naj ne bo prevelik ru-eofiJ, ako hoče napredovati v svoji službi; postane naj dober Avstrijec! Za vzgled naj si vzame različne dvorne in tajne svetnike ter ministre, ki ne bi bili nikoli postali to, kar so, da se niso cedili od pristnega avstrija-kantstva; te kreature so si dale pri Bill-rothu izrezati hrbtenico, da so postale bolj gibljive v hrbtu in lahko padale na trebuh pred svojimi maliki. Dr. Rossitsch je bil sam zaveden Avstrijec, kar je sam poudarjal v nekem pismu, in pri tem citiral znane besede Pala-ckega, »da je Avstrija za Evropo potrebna, in da bi si jo morali ustvariti, ako bi je še ne bilo.« Dr. Rossitsch je umrl šele pred nekaj leti v visoki starosti.
Pisma Riharda Dolenca so vsebovala agitacijo za državnozborske volitve L 1879. Iz njih razvidimo, zakaj je dr. Dolenc takrat propadel, namreč, ker
Ana Marija roj. Učan, stara mati dr. H. Dolenca
ni hotel trošiti denarja za nečedno agitacijo, kakor je to storil njegov proti« kandidat. 12. junija 1883. je bil izvoljen za deželnega poslanca. V Ložu, odnosno v Starem trgu pri Ložu je dr. Dolenc L 1871 ustanovil Čitalnico in društvu nekaj let predsedoval.
1877. je mesto Lož praznovalo 400-letnioo obstoja mesta. Dr. Dolenc se je zelo potrudil, da je proslava dostojno in lepo uspela. Ker pa je prisotni okrajni glavar iz Logatca pri slovesnosti sitnaril m hotel celo poslancu dr. Vošnjaku odvzeti besedo, je lansiral dr. Dolenc (seveda ne pod svojim imenom) precej oster dopis v neki nemški list.
V začetku junija 1886. so Nemci odkrili v Ljubljani spomenik Anastaziju Griinu, grofu Auerspergu; ta javni nastop, pri katerem je med drugimi sodelovalo tudi telovadno društvo »Turn-verein«, je povzročil med zavednimi Slovenci silne demonstracije. V bližini spomenika je bila gostilna, v kateri so gostje med slavnostjo prav glasno — pri odprtih oknih — prepevali slovenske pesmi. Prav tik gostilne je stalo poslopje okrajnega sodišča in je dr. Dolenc takrat uradoval v sobi nad gostilno; ko so odpeli gostje prvo pesem, jih je pohvalil skozi okno: »Fant-
Matija Dolenc, atorl oče dr. H. Dolenca
Je, dobro ste pefl«. Nad vsenrf tenrf de»
monstracijami je graška »Tagespost« ▼ večerni izdaji z dne 9. VI. 1886. izlila svoj žolč m glede dr. Dolenca na koncu svojega članka napisala: »Es geht aus diesen Vorgange® zur Genii-ge die Verbissenheit dieses Nationa-len Jiingers der Themis hervor, der dem engsten Krerse der Gesinnungs-genossen des dr. Taučar angehort, wel-cher in der ganzen Affaire edne so ei-gentiimliche Rolle spielte.« Vendar si pa nemški turnerji, ki po onem žalostnem izletu na Janče niso delali več nobenih izletov v okolico, tudi v Ljubljani
niso upali več javno nastopiti. ★
V svojem spisu »Izza mladih 1 e t«, ki je izšel 1882. v »Ljubljanskem Zvonu«, opisuje dr. H. Dolenc »ljudi, ki so pili, peli in zelen gozd ljubili ter živalsko sled po snegu rajši gledali kot svilnat lišp med zidovi«. Gotovo se tudi sam prišteva mednje, saj je tako rad zahajal v njihovo družbo. V tem spisu nam je orisal tudi stare korenine, lovca Janeza in Matevža ter Piženta. »Pri dolgi mizi smo sedeli,« piše, »kmet in gospod, vsak enako veljaven, največ pa tisti, ki se je na lovu najbolj izkazal.« Na drugem mestu zopet lepo opisuje počitek po nekem lovu na Nanosa: »Za nami eo puško slonele, na več-
jo steno so bflo srne zložene, okolo nas so utrujeni psi ležali, tik pred nami je stala tiha cerkvica sv. Jeronima in sonce je le še Triglava vrhe obse valo in se potapljalo v Jadransko moc je. Nikdar ne pozabim prelepi tre* mrtek, vsa radost je bila v tebi.« Ponosen je na svoj lovski plen, ko se mu je 1871. posrečilo ustreliti kralja naših gozdov, kosmatinca medveda, čigar koža je krasila sprejemnico njegovega stanovanja S ponosom tudi poudarja, »da ni narodna zavest že v prvem hipu nikjer tako lepih in ploao-nosnih kali pognala kakor v naši vasiv« t. j. na Razdrtem.
V »Spominih na Cerkniško Jezero« takoj v začetku živo in čuv-stveno slika razgled z Obrha na jezero in Triglav: »Jezero je bilo do dobrega polno in gladko zamrznjeno. Samo ravno pod menoj se je kadilo tz talega brega Neizmerno lep je bil ta pogled! Prav sebi nasproti vidiš Triglav in vse snežnobele vrhove, nad katerimi kraljuje ta sivoskalnati pogor-skd očak ta sicer jah vidjš tako od tal in tako blizu, da bi rekel: Cerknica jo kar na podnožju teh planin. Cerkniško jezero, Triglav ta malo s poti med njima Postojnska jama, in evo ti najzanimivejše naše trojice, s tolikimi ču» desi obdarjene domovine!« V tem spi-sn je tudi lepo orisal ljudske originale, očeta Vraga, Miha Stareča in njegovega sina Simona, »ki je bil možak, dasiravno ga nista krojač ta čevljar nikdar premerila Prišel je na zamrz-neno jezero po vseh štirih, kajti rokavi so mu viseli ravno do tal. Strašni materini čevlji so krevsali po ledu in velika očetova kamižola s polhovko nad seboj se je v vrsti dalje pomikala; po končanem lovu pa je Simon odgriznil tak kos ki-uha ta ga po ustih preobračal, da niti čevljem, niti kamižoli ni bilo v sramoto.«	_
Spis »O gozdu in njegovih prebivalcih« uvršča Slebinger med njegova najboljša dela. V njem opisuje polharje, gobarje in kunarje. Med drugim nam dovtipno pove, kako enostavno se zjutraj napravi »toaleta« v gozdu: »Sonce je že posijalo ta ogenj je pogorel do tal, ko se ti ali kateri tvojih tovarišev prvi oglasi in pove, da je že skrajni čas vstati, da se kaj pospravi po »hiši«. In kako hitro je vse opravljeno! Enkrat se dobro pre-tegneš, se poprimeš, kjer te je kak kamenček ali kaka vejica nekoliko obti-žčaln. popraeneš se po glavi« potegneš
roki čez obraz in odpravljen, umit in počesan si do kraja.« Ta svoj spis končuje elegično, spominjajoč se svojih lovskih tovarišev, češ. »kukavica, kakor je mehkužna, nas bo vendar vse preživela.«
Klasične so tudi njegove »Črtice o burji«, kjer opisuje mladostne spomine na burjo, ki ga obhajajo, ko se pogovarja z njo. »Burjo imam rad in se obilokrat pogovarjam z njo,« piše, »ampak jaz znotraj v gorki sobi. ona pa od zunaj in na dobro zaprtem oknu.« Na koncu se poslavlja od nje kot stare znanke, rekoč: »Dostikrat sva se skušala in priznavam, da kon čno si ti zmagala. Vendar se ne ločim od tebe in za pečjo tc bom še vedno rad poslušal!«
Pisal je tudi podlistke v »Slov Na* rodu« pod raznimi psevdonimi kot Krikec. Libcralec itd, ki pa so večinoma politično polemičnega značaja »SI Narod« se ga je v nekrologu hvaležno spominjal, češ, «da je še pred nekaj meseci s svojim neusahljivi™ humor jem napolnil feljfon lista, da je bi! znan in snoštovan Sirom svoje domovine. zlasti po Notranjskem in v Ljub-, ljani, da je bil iz st>are narodne rodo vine. pravi tip kremen'teea in zaved nega Notranjca in da je bil preveč na roden, da bi se mogel v sodni službi povzpeti na višji klin Bil je »le bon juge«, kajti sodil ni po mrtvih para grafih, temveč po duhu zakona, poslu šajoč vedno svoje nravično srce. Nje-
fovi spisi v »Ljubljanskem Zvonu« in eljtoni v »Slov. Narodu« so gotovo trajne vrednosti zlasti zaradi njih zla tega, pristnoslovenskega humor ja« Upokojeni inšpektor \Vester, ki ga zelo ceni kot pripovednika, je sprejel sam v svojo čitanko za II. in 111. raz red srednjih šol odlomke iz njegovih »Spominov na Cerkniško jezero« in iz »Kraške burje«. Tudi »Ljublj. Zvon« se ga je ob priliki njegove smrti spom nil in pisal o njem: »Rajnik je bil kre-menit značaj, a nekaj kremenitega imajo tudi njegovi spisi na sebi Njegova spisa o Cerkniškem jezeru, o gozdu in nekaterih njegovih ljudeh ter njegove črtice o burji se bodo s slastjo čitali še dolgo, dolgo Bi! ie rojen pripoved nik in le škoda, da se ni bolj posvetil pisateljevanju Malokateri pisatelj znn tako dobro pogoditi ljudsko govorico, kakor je zna! to on, a znal se je poglobiti tudi v mišljenje in čustvovanje preprostega narod« Obetal je še mnogo, zlasti črtice izza francoskih časov,
MANOM HINKA DOLENCA
• Pričel si ahas\vriti v mladosti, obšel si kra/ev nepregleden venec, a vendar um ti ni bii izgubljenec: iz rodnih tal )e srebal sok sladosii
Bogat duševno več ko pc zadosti, delil si znanje bratom bral Slovenec-Najrajši pač, o notranjski Dolenec. ubiral strune mirne si radosti
Proslavil Krasa kršnega si krase, fc( dal le zibko, farno ti Razdrto, da pokoj boš umival večne čase.
Če duh onstransko kdaj pusti lovišče in zemljo našo radoznal obišče pri nas opazi marsik ie — razdrto
A Debel iaL
žal, da svoje obljube ni mogel tzpol niti.«
Sele po njegovi smrti so izšli njego vi »Izbrani spisi«, ki jih je izdala ZKD medtem ko zbranih spisov do danes še nimamo Ob tej priliki je napisa) pisatelj Ivan Zoreč o n jih laskavo kri tiko, ki se glasi približno tako: »To je tretji snonič zbirke «Prosveti in zaba vi» in mislim da je v tej knjižnici to prva izdaja, vredna svojega imena in namena Iz nje veje neki zdravi mir. neki blagodejen pokoj, vse ie tako iskreno naše po vsebini in zlasti po jeziku. Njegovi spisi so pisani čudo vi to: mirno domače, lepo preprosto, brez lažnjivega pretir.ivanja in tistegii hit njenega onisovania priro<ie in njenih pojavov, ki jih prav?arrav n kjer ni. Človek bere in bere in ne ve. ali bi bolj občudoval njegov prenežni dar opazovanja v narav' ali bi strmel nad sočnim, pristno našim jezikovnim zakladom besedi in redkih izrazov ("'e bi mogel on odločiti, pravi ta knjigi ne bi morala hiti samo v vsaki клН^ niči meš'ansk'h in sredni;b šol mu več bi bila naravnost učna knj'ga Кчј ti izvrstno bi io nofeboval u<^t«'li slo venščipe ker h; lahko i/ nje o lepoti in botfHsfvu načeli iezika in n krepkem sloou rlnrnaVoo nr nuvedo vania Posluževal hi se je labkn nada= Ije tudi nrirodosio^ pi ušteli m kate het: tudi ksnd'dstjp liud'-'keca tribun stva bi mogoče spoznali, ka! ie prava demokratičnost. — Knjiga, ki krasno govori o Cerkniškem jezeru, zanimivo pripoveduje o notranjskih gozdovih in ljudeh, ki živijo od njih, ter čudovito
nazorno opisuje strahovito kraško burje, kar prekipeva od silne in pristne poezije v vsakem letnem času zanimive in poučne prirode. Blagor mu, kdor jo še razume!«
Čudno, da ni teh odlik in vrlin, ki mu jih priznavajo vsi poznavalci njegovega dela, opazil prof. A. Slodnjak, ki ga v svojem »Pregledu slovenskega slovstva« le mimogrede omenja kot
sotrudnika Tavčarjevih »4000«. Kdor je poznal njegovo šegavost in dovtip-nost pa tudi pravovernost glede naprednih gesel tedanje dobe, ta bo rad priznal, da je bil dr. H. Dolenc pri »4000« precej udeležen. Da oživimo spomin na njegovo tako zaslužno in priznano delo, ki je v tako ozki zvezi z vso našo Notranjsko, je prav, da se ga temeljiteje spomnimo ob njegovi stoletnici.
O KAČJEM PIKU IN STRUPU
DR. MAKS KREM« AR NADALJEVANJE
ačji strup je lepljiva, sirupu podobna, prozorna tekočina, večinoma brez, včasi rumenkaste ali zelenkaste barve. Po» sušen obdrži svojo otrovnost ________ 16 do 22 let, kar s pridom uporabljajo divjaki za svoje puščice. Zato moramo paziti v etnografskih muzejih, če imamo opraviti z zbirkami orožja divjih ljudstev, da se ne ranimo. Tudi spiritovi preparati kač znajo biti nevarni, asistent petrograjske-ga muzeja je umrl, ko se je ranil s steklom. Opreznost je potrebna tudi pri skeletiranju lobanje. O kemičnem sestavu strupa si znanost še ni povsem na jasnem.
Strup pridobivamo na ta način, da pomolimo razdraženi kači epruveto, ki jo pokriva cucelj, v katerega ugrizne, to je preizkušen način za pridobivanje strupa. Drugi način je ta, da kača vseka na rob kozarca in ob notranji steni steče strup na dno posode. Ako kačo narkotiziramo, ji lahko izstisne-mo iz slinovk strup. Kobra izloči pri enem piku približno 1 g strupa; v splošnem je smatrati celo telo kačq za strupeno, ker je strupen tudi njen serum Tudi serum belouške je strupen.
Učinek pika je dvojen. 1. je lokalen. Neposredno po ugrizu nastopijo hude bolečine, pojavi se otok, ki se širi proti trupu. Kmalu se javljajo znaki od strani osrednjega živčevja v obliki slabosti, strahu, težkega dihanja, glavobola, vrtoglavosti, bruhanja. Včasi bruhajo ponesrečenci kri, tudi na blato znajo krvaveti. Smrt nastopi zaradi ohromelosti dihalnega in srčnega centra. To je v glavnem slika po niku evropskih strupenjač, ki je redko smrten. Nevarnost je velika za otroke aK
pa, če zadene zob naravnost v žilo, kjer se strup s krvnim obtokom naglo razširi po telesu 2. drugačen je učinek po piku kobre (naočarka, naja), ki ži» vi v Afriki in Aziji; v Ameriki in Evropi je ni. Pik kjbre ni boleč kakor pri gadu, lokalna reakcija je malenkostna. Okolica rane postaja neobčutljiva, kmalu otrpne cela roka ali noga. V pol do ene ure se pojavi utrujenost, dremavica. bruhanje, jezik in lice ohromita in bolnik umre v 2 do 5 urah zaradi otrpnjenja dihalnega centra v možganih.
Skozi zdravo sluznico (ustno in želodčno) se strup tudi resorbira, kar sklepamo po tem, da nastopajo lahki znaki zastruljenja; a po tej poti ni take nevarnosti, ker strup prepočasi vstopa v telo ln se medtem že izloča skozi ledvice. Zato uživajo divjaki zastrupljeno meso brez š^kode Seveda so tudi izjeme. Tako omenja Brandt primer, ko je otrok umrl zaradi kačjega strupa, ki ga je dobil po materinem mleku, potem ko je mater pičil gad.
Jakost in potek zastrupljcnja zavisi-ta od kakovosti in količine strupa, od starosti, konstltucije, spola in rase pičenega. Živali so manj občutljive kakor človek; pes se večinoma opomore, mačka vedno. Nekatere pa so sploh neobčutljive nasproti piku; tako n. pr. jež proti piku gada. prašič tudi proti piku kobre in klopotače. Sodijo, da varuje prašiča debela plast masti pod kožo. Na plantaže sladkornega trsa spustijo pred Žetvijo armado prašičev, da počistijo plantaže od klopotač Neobčutljive so tudi kače, strupene in nestrupene. Nadalje odloča velikost kačt in časovni presledek, po katerem aopet piči.
Važno je za laike, da spoznajo, kdo je pičil, žuželka ali kača Žuželke pičijo vedno z enim ubodom, kača pa s štirimi strupenimi zobmi ali pa samo s prednjima dvema v obliki	ali
• • . Vedno sta najmanj dva uboda.
Zdravljenje kačjega pika je po večini znano. Izsesavanje strupa z ustnicami ni priporočljivo. Pošten zarez z nožem, da s krvjo odteče strup, izži-ganje z žarečim železom ali ogljem, la-pisom, tudi z žveplenkami, s smodnis kom, kar imamo pač pri roki, vse to so hvalevredne metode. Radikalna metoda je odsekanje ali odrezanje prizadetega uda, kar bi prišlo največ v po-štev pri prstih, za večje amputacije bi se skoraj gotovo težko odločili in bi jih tudi ne mogli izvršiti. Dobro je, da
T R I D E MU
ftUKSAMTtl!« »TTMAS »T. 0 M.DSTBIBAL
ranjeni ud nad ugrizom podveiemo,
čez nekaj časa napravimo prevezo zopet višje v smeri proti strupu, da s tem strup polagoma prehaja v krvni obtok. O alkoholu je sodba različna. Naši Dalmatinci se baje napijejo; o Američanih, Indijcih in Malajcih pripovedujejo, da nimajo preveč strahu pred pikom, ako imajo dovolj žganja pri sebi. Hans Heinz Ewers pripoveduje v svojem »Zauberlehrlingu«, da je ostala Sibylla za vse življenje sključena in izgubila dar govora, ker je izpraznila steklenice z vinom in jih napolnila z vodo in zaradi tega niso mogli nuditi pičenemu Ussolu, ki je bil zaročenec Šibylle, na samoti rešilnega alkohola, ki bi ga po njenem mnenju gotovo rešil smrti. Male količine alko-
Š K E T I R 3 i
KORHETHANDERS © PONATIS № DOVOLJEN
MOUSQUETON V LIVREJI
»Vojvodinja«, o kateri je govoril Porthos, je bila vdova po nekem odvetniku. Čeprav še ni bila prestara, vendar je bila za dvajset let starejša od svojega »bodočega«. Njen pokojni mož, gospod Coquenard, je bil starec ter so ga morali voziti. Njegova edina strast je bila pretirano varčevanje, kar
se je bralo z obrazov njegovih pisarjev. On sam je dan za dnevom bedel nad veliko skrinjo cekinov.
Po njegovi smrti je prejel Porthos plačilo za svojo vztrajnost. Coquenar-dova skrinja je vsebovala kar 800.000 frankov. Mousqueton je dobil bogato livrejo. Izpolnila se mu je vroča želja, da je smel stati zadaj na pozlačena kočiji,
hola so brez dvoma koristne, ker krepijo delovanje živčevja, kar je važno predvsem pri tropskih kačah. Alkohol daje bolniku obenem poguma, kajti duševno stanje je važna postavka pri vseh nevarnih boleznih. Nesporno pa je, da so velike množice alkohola kvarne, ker delujeta potem oba stru* pa vzporedno, mesto da bi si nasprotovala.
Najboljše zdravilo proti kačjemu piku je serum, ki ga mora imeti vsaka lekarna. Pred leti je bil lekarnar, menda nekje v Črni gori kaznovan z 200.000 dinarji globe, ker ni imel seruma in je ponesrečenec umrl. Lekarnarju ni preostalo drugega, ko da je prodal lekarno, plačal globo in potem — s trebuhom za kruhom. Cepljenja proti kač-
jemu strupu so se menda posluževali
že domorodci. Kako, mi ni znano in zdi se mi tudi malo verjetno. Mogoče so se pustili pikati od malih, nezrelih kač, ki imajo še majhno zalogo strupa. Saj je znano, da čebelarju ne škodi pik čebele, ker je po tolikih pikih imu-niziran. Prvi, ki je pričel s serumskim zdravljenjem, je bil Francoz Calmette, po katerem imamo tudi cepivo proti tuberkulozi. Imuniziral je konje s kačjim strupom (toxinoni) in v krvi konja se-je polagoma nabiral protistrup (an-titoxin). Strupi poedinih kač se med seboj razlikujejo, zato je potreben serum, ki vsebuje antitoxine vseh kač enega ozemlja. Vsi kraji, oblagodarje-ni s strupenimi kačami, imajo kačjo farme in serumske zavode, v katerih se
BRAT BAZIN
Aramisa so zares sprejeli v red laza-ristov. Po svojem potovanju v Lota-ringijo je izginil ter ni več pisal svojim tovarišem.
Morda se spominjate tete našega prijatelja, male tourske branjevke, ki jo je imenovala kraljica Ana Avstrijska svojo sestro. Njegovi prijatelji so
že davno zvedeli, da je istovetna z go« spo Chevreuse, ki je bila vdana kraljici ter je morala čez nekaj let bežati v moški obleki, ker bi jo bil sicer ujel kardinal.
Ona je povedala trem da je Aramis v mostan. Njemu
izdeluje ustrezajoči serum. Zavod v San Paolo v Braziliji izdeluje serum, ki je učinkovit proti vsem vrstam domačih strupenjač. V kačjih farmah ali vrtovih gojijo vse vrste domačih kač, ki služijo za pridobivanje seruma. Tako tudi naša »Skola narodnog zdravlja« v Zagrebu izdeluje serum (serum antiviperinum) proti našim strupenim kačam.
Podrobna raziskovanja so pokazala, da so toxini kač mnogo bolj zamotano sestavljeni kakor bakterijski strupi. V strupu našega gada (vipera berus) je močan krvni strup. Njegov najbliž* ji sorodnik, kraški gad (vipera ma-crops), ki prebiva v Bosni,Hercegovini, Črni gori, razpolaga predvsem z živčnim strupom (neurotoxin). Ti tako imenovani parcialni strupi se menjajo od vrste do vrste in celo med vrsto samo. Nesmiselno bi bilo po vseh opisanih ugotovitvah, da bi pripravljali specifičen serum ene vrste, ker v praksi največkrat ne bi mogli odkriti napadalca, recimo v temi, pa tudi iz pomanjkljivega zoološkega znanja mu ne bi mogli opredeliti vrste, da bi uporabili ustrezajoči serum Pogosto bi sc primerilo, da ravno onega seruma, ki bi ga rabili, ne bi imeli pri rokah.
Z dolgotrajno in intenzivno imuni-zacijo dobivamo serum širokega delovanja, ki vsebuje antftoxine vseh parcialnih strupov. Najlepše uspehe imamo, ako vštrcamo serum takoj po ugriru in priporočati je, da ga imamo v poletnih mesecih in na sumljivih krajih vedno s seboj. Vojaške ročne lekarne imajo na vojaških vajah po več am-
Eul seruma le žal. da pogosto brez rizgalke, brez katere je serum brez pomena kakor pipa brez tobaka.
Že stari Grki in Rimljani so prire« jali zdravilna, čarodejna sredstva iz kač, ki so se ohranila v 18. stoletju. Se v zadnjih stoletjih so nabirali kače za lekarne. Tako beremo v starih medicinskih knjigah sledeča sredstva: Serpentum exuviae, Schlangenhiiuten-bšilge (kačji meh. koža), dienen in der Wassersucht; viperarum spinae. Vi-pern Riickgrat (gadova hrbtenica), werden als eine gebliits Reinigung an gegeben; nadalje axungia serpentum, Sclangenschmalz (kačja mast), axun-gia viperarum, Vippern-schmalz (gadova mast). Tajno in zelo priljubiieno sredstvo je bil theriak, nazvan po The-riaku. osebnem zdravniku cesarja An-dromaha iz Krete Na glasu kot naj boljši izdelovalci so bili jezuiti y Be?*
netkah in Rimu. Theriak so prodajali v srednjem veku razni kramarji (The-riakskramer, Triackerskramer), seste* vine, ki so bile rastlinskega in živalskega izvora, torej neka tajna mešanica, so bile pod javnim zdravniškim nadzorstvom, sodim pa, da se jc pod theriakom marsikaj prodajalo in ni moglo biti točnih predpisov, ker sicer sredstvo ne bi bilo več tajno. Na starih slikah vidimo debelega bradatega moža, z velikimi naočniki, kako drži kačo (strupeno?) za rep, dokazujoč s tem občinstvu učinkovitost theriaka proti kačjemu strupu. Čeravno je bila morda strupena, mu pri tem ker jo je držal za rep, ni mogla storiti ničesar hudega. Nadaljnji recepti so bile pečeni gadi. gadova juha, prašek iz posušenega stolčenega srca ali jeter, gadova mast, ki se je uporabljala pri ranah, pri tuberkulozi, pa tudi ničemurne ženske so si mazale z njo obraz, da ne bi dobile nezaželjenih gub.
ln danes? Kača se je na terapevtski lestvici zooet pojavila. Otrplost in popolna neobčutljivost uda po piku kobre, je napotilo raziskovalce, da so uporabili cobratoxin proti neznosnim bolečinam, ki jih povzroča rak v brei-upnih primerih. Tudi pri drugih nev-ralgijah so začeli krotiti bolečine s cobratoxinom. Injekcije cobratoxina odpravijo bolečine in od nekaterih strani je bilo slišati, da se rakasta oteklina manjša da celo izgine. O tem zadnjem, najbolj važnein in najbolj koristnem opazovanju za trpeče človeštvo. na žalost, si mnenja zelo nasprotujejo.
Drugo sredstvo je viperin, mazilo z gadovim strupom. Opazili so, da se to mazilo da uspešno uporabiti proti na hodu in drugim oteklinam nosne sluz« niče. Pripravno je to, da ga utiramo v kožo roke
Strup čebele se danes rabi proti rev-matizmu. strup, ki ga izločajo kožne žleze krastače, odpravi slepoto pri trahomu. Bog zna. katere živali bodo prišle v prihodnosti še na vrsto?
Izvrstnim metodam moderne kemije se imamo zahvaliti, da nam danes ni treba požirati v zdravilne namene kar celili živali ali živalskih organov m natura ali pa se pustiti pikati od čebel. Medicinski kemik izlušči učinkovito sredstvo iz organa in ga da bolniku v prikupni obliki v roke.
Naši pradedje so uživali hormone, vitamine in strupe v prirodnejši, ml pa jih sprejemamo v prečiSčenl Iti
okusnejši obliki, točno po indikacijah, to se pravi »kdaj« in »koliko«, dočim so oni slepo grabili po sredstvih brez prave orientacije, največkrat brez koristi ali v škodo, ln ravno v tem obstaja napredek, ki ga vrši znanost, znanost ni nič drugega kpt razum, ki se bori, kakor pravi dr. M. Vidmar, z naključjem. \
Slovstvo: Alekx Brands, Grumdrise d Zoologie — Ars medici 1935. 1936. Kobra-gift — VVcrner, Goschen 383; Reptiil. u. Amphib. — Brehm's Tierleben, Lurche, Kriechtiere II. — Hermann Petcrs. Die deut Stande ln Einzeloarstellg. Band 3, der Arzt — Behrin.gwe.rke Merkblatter No. 1 — Dr. Ruebel Frledir., matona medica 1764
KOLONIZACIJA ALJASKE
Po katastrofalnih sušah v USA so se velike množice farmerjev odšel: le na Aljasko. Država je s posebno podporo pripomogla k selitvi in jeseni je bilo na. Aljaski. najsevernejši koloniji Zedinjenih držav že 2200 farmerjev s 750 otroci.
V	dolini Matanuska, 300 km daleč od mesta Sevvarda, se je iznebila gozdov nova ledina Mladi naseljenci so s plugi in traktorji, ki jih je posodila država skrbno obdelali iztrebljeno zemljo. Podnebje na tej, 5500 km od San Francisca na sever oddaljeni pokraj ni je takšno kakor v severni Norveški.
Mnogo je bilo truda, preden so došleci posekali pragozd, postavili skromne lesene hišice in na preoran h jasah posejali žito Domačini so prišleke prijazno sprejeli, saj se nadejajo, da bodo podjetni in marljivi ljudje prinesli v deželo več zaslužka
V	hudi letošnji ameriški zimi počiva delo na številnih *agah, Pomladi bodo les znova dovažali in postavili vasi za nadaljnje naseljence. Večja lesena poslopja so
B. tfrUaewaW; POMLAD jU«orazj
določili za šole. Vsak farmer je prejel od 35.000 ha določenega ozemlja 20 ha za obdelovanje. Država si je pridržala pravico načina obdelovanja in nasvetov glede posevkov, da tako prepreči nezdravo tekmovanje.
V dolini Matanaska se okrog prvotne naselbine Palmerja odpira civilizaciji deviški svet. Postala bo na Aljaski majhna žitmca ln dobaviteljica vseh poljedelskih in domačih proizvodov, ki jih je doslej uvažala sosedna Kanada.	—oe
SAUAITN IN D* ANNUNZIO
Znano je, da se je slavni ruski basist neprekosljlvi Boris Godunov, Mefisto in Don Kihot ki je sicer znal biti nadvse prijeten, prijazen družabnik in duhovit kramljač, na odru pri skušnji kar brž in ostro spri z dirigentom ali sopevcem. če se nista mogla takoj vživeti v njegove muzi-kalne »muhe« in igralske samoglavosti. ki si Jih privošči seveda lahko samo interpret njegovega kova.
Tako pripovedujejo pariške »Nouvelles littčraires«. da se je šaljapin nekoč pred vojno spotoma ustavil v Parizu. Prav takrat je Gabriele d' Annunzio prisostvoval skušnjam za svojo znamenito dramo »Mu-čen'Stvo svetega Boštjana«. Nek prijatelj obeh je povabil ruskega pevca v gledališče, da bi ga seznanil z italijanskim pesnikom. Ko sta vstopila med skušnjo v parter, je baš npka štatistka nresliSola Iztočnico in se prepozno pojavila na odru D'Annunzio se je nad tem strašansko ujezil, prekinil prizor in ubogo figurantko četrt ure obkladal z najsrditejšimi in najpikrtjšimi metaforami.
ša!jap!n ga je nekaj časa poeluSal. potem pa je kar odšel, ne da bi bil predstavljen poetu:
— Temu pa nisem kos. Je dejal in se nasmehnil. Kdo bi si bil mislil, da bom v d' Annunzlu srečal človeka, ki Ima še odur-nejSi Značaj kakor jaz, , ,	pfc
RINO A L E S S I
življenja klic zahtev^ da mati omedleva >	in kakor brez srca
na pot se odtrga sin.
O. ZupanSK
Ti verzi našega največjega sodobnega pesnika bi mogli stati za geslo prvemu izmed obeh igrokazov zadnje Alekaijere knjige (L' Argine, La G a 11 a, Udine, I. D. E. A. = Istituto delle edizioni ao-cademiche). Dejanje se vrši največ ob Renu blizu Ravenne, nasproti našemu otoku Pagu.
Kakor je cerkev glavna pojava v Hu-gojevem romanu Notre-Dame de Pariš, tako je pomemben tu Jez, okoli katerega se nizajo prizori. Junak trode-janke, Zvani, uteleša hrepenenje, kakršno prešinja Prešernovo Lepo Vido nič manj ko Cankarjevo in šandovo vabeče, nekam daleč iz ozkega gnezda. Tak nagon miče zlasti moške. Ni li že Schiller pel: »Der Mann muss hinaus ins feindliche Leben«? Slično težnjo razodeva Aiessijev 241etni mladenič s tem, da se, čeprav oče nezakonskemu otroku, noče poročiti, se rajši vdaja godbi ali čaru smele Scudazčne ter ga naposled omami plavolasa tujka, ki jo je v viharni noči rešil iz močvirja. Z njim pije bratovščino — Brtiderschaft imenuje to angleška Ahasverka z ii nam. z u, ker gladko ne ovlada nemščine in ga kliče v Rim. Ta prizor je dušeslovno najbolj tvegan malo je severnjakinj, ki bi meni nič tebi nič upale v podobno pustolovščino. Vendar avtorjeva sposobnost je prikazala dogodek kot mogoč po Balzacovi domislici: »Notre art consiste ž, rendre le vral vraisemblable«.
Naš prevoznik Zvani je podlegel njenim urokom. Trdno pričakuje, da pridrdra opojna neznanka ponj v avtu. Ko je ni, se sanjar iztihotapi iz rodne krčme, četudi ga skuša spametiti mati Tuda. umerjena in umirjena, močna in odločna ko Kastel-ka v Levstikovem Gad jem gnezdu (»An Adder's Nest« ga je poangležila gospa Copelandova).
Kot harmonikar pri hotelski kapeli slednjič opazi svetlo sireno svojih sanj, a ta — poslanikova soproga — zataji svojega oboževalca. Brez upa. skoro brez uma se potajno vrne po 16mesečnem romanju v svojo Romanijo. strelja iz gozda z ukradeno dvocevko na vsak avtomobil, simbol njegove nesreče tako da je v kraju nevarno kot na Krasu med vojno (148). Z romanjolsko popevko ga mama v temi primarni na dedovino, a ker je v svojem polblaznem puškarenju ubil človeka, ga skrbna roditeljica za daljšo dobo odpravi iz domačega okoliša. Takisto se bo — žrtev čarovnice — spet potikal po belem svetu novi Tirindel. *)
Nastopi so slikoviti dvogovori razgibani, posebno se zna odrezati vdova Tuda, Značilno za podeželske kroge: ljudje se tako radi izražajo V podobah tn pregovo-
RINO ALESSI
Tih. Tudi Zvani ume krasnoslovtti kakor pristen Italijan. Ko nudi gostoljubnost tujki, udvorljivo izusti krilatico: Hiša je
majhna, toda v srcu je mesta za vse (53). *
V očrtani žaloigri sinejo neredko t»-prebistrski, jasni trenotki. V naslednfl trodejanki pa vlada sama megla in mra-kota. Komaj smo se sprijaznili z enim odkritjem, nas dramatik osupi z novim. Prav je povedal oče Dum as: Gledališče je umetnost priprav (le thč&tre est 1" art des prčparations). Za prepadom zine prepad. Abyssus abyssum invocat, da vas domislim Davidovega psalma, ali kakor zaključi Friderik Župančičevo »Veroniko Dese-niško«' mene je brezna v sebi strah!
Že v »Jezu« se ženska prispodablja z maCko il6, 118), v dru^i draiiii ог dob*va glavna oseba od tekmice psovko: Mačka. V <*račju, vredne n kakega Pir.uideUa ali mcrc'a še bolj Strindberga, izvemo, da Flavia ži\i vsa v spomina fin ljubimca ki ga je njegova že.ia, občnem nj- sestra, pred letom ustrelila. Da ji ni treba iz vile, kjer ssmo gostarii, se vda gos.iodarju Robertu Za njo pa tudi lazi Ro >ertov svak Ippolito, čudak (cervello un po' b i s 1 a c-c o, ga označuje njegova sestra Anna z izrazom, posnetim po kajkavskem b e z-jaku, ki je skrčen bezjajak). Ko so si drv.g drugemu odkrili srri-.b i? in moralo narazen, se jame podirati podprti konec izpodkopane hiše. glasno znamenje razdora v dotedanji družbi.
Skoro vse osebe so ml prenapete Ako pa naj se priklopim mišljen iu katere, si Izberem Flavio, nekakšno Zofko Kvedro-vo, ki se protivi družabnim lažem, meščanskemu konvencionalizmu: »Človeška postava in nravni smisel zavirata, da bi se zvedeli dogodki življenja, toda ne onemogočata dogodkov« (281).
*
Rino Alessi, direktor tržaškega »Picco-la«, roj. 30. aprila 1885. v Cerviji (Cervia, Ro-iiagna), je bil ducejev tovariš v učiteljski šoli (Scuola Normale a Ferlimpo-11). Na pobudo Mussolinija. ki je bil tedaj glavni urednik lista Bodočnost (L'Awo-
nire) v Trentu, je postal in ostal do svetovne vojne ravnatelj bolonjskega jutrair ka (Gioraale deJ Mattino).
Kot prostovoljec ob Soči je s svojimi poročili v milanskem »Secolu« zbudil pozornost štaba, ki ga je poklical v vrhovno poveljstvo za vojnega dopisnika. V teh letih se je zavzemal kot novinar za Češke legije. Pisal je o njih junaštvu ob PiavL Od 1919. ureja »Piccoio« ter ima kot politični časnikar velik ugled v Italiji. Lani je zbral svoje politične sestavke v posebnem snopiču, kjer najdeš tudi njegove članke o prijateljstvu z Jugoslavija 2
V leposlovje spada komedija Težka pot na oblast (La scalata al potere, 1912). V poslednjih 5 letih je poleg analiziranih dveh umotvorov dal na svetlo še 10 del: Žeja po Bogu (La sete di Dio), Klest in koren (II ramo e la radice), Barva duše (Б colore deli' anima), La signora Remi eu, Savonarola (2 izdaji), Slučaj dr. Hirna (II caso del dott. Hirn), ki ga pripravljajo v beograjskem gledališču, Polet jastrebov (B volo degli avvoltoi), Catari-na de' Medici Gospa s čipkami (La signora dei merletti). Borko je v Jutru 8. IV. omenil praško uprizoritev grofa Orla (B conte Aqulla).
Razen tega je Alessi dosegel čedne uspehe še v Franciji in v Madžarski. Dr. Tresič-Pavičič mu je posvetu celo knjigo. Ta je lani izšla v Vidmu pod naslovom: B teatro di Rino Alessi (in collaborazione con Emilio Marcuzzi, del croato di Ante Trfesič-Pavičič).
A. Debeljak
*) Slovstven ocvirek za primerjalce (komparatiste), n pr. za drja Ocvirka,
bo bajka o Tirindelu, vitezu brez madeža in brez bojazni, ki po svojem imenu spominja Parcivalovega pradeda Titurela, po svojem prilastku pa Lavissovega Вауаг-da, o katerem g»vori nazadnje pač Franc Nohain, Bayard ou de la gentillesse fran-gaise, Pariš, 1934.	. - - •
m
Od naših slovensko-narodnih idealov ne odnehamo, ako se ves svet na nas podere in nihče nam ne more reči, da nismo na pošteni poti, a vsak g ost nam je ljub in drag, ki nas spoštuje kot Slovence. Kot gosta bomo vsakega prijazno sprejeti, ki si pride ogledat našo krasno, čudespolno deželo in naše glavno mesto, ki vzrašča tako lepo izpod razvalin.
Dr. H. Dolenc (1892)
PREDSEDNIŠKA KNJIŽNICA
Poslopje v ulici Dovvning Street 10 V Londonu je bivališče ministrskega predsednika. Ko je tam stanoval Ramsay Mac Donald, mu je šinilo na um, da bi ondl osnoval knjižnico, sestavljeno zgolj iz del, ki bi jih poklonili njegovi bivši in sedanji tovariši. Obrnil se je torej na vse drugove zastran daril, sam pa je žrtvoval 3 svoje knjige: biografijo svoje žene, zbirko svojih ameriških govorov in snopič »Pohajkovanje in izleti«.
Poslej so vsi, ki so bivali v Dovvning Streetu, hodili po njegovih stopinjah. Tako najdeš tam ob veliki vrsti drugih del »Histoire du peuple anglais«, ki jo je spisal Jusserand, bivši francoski veleposlanik v Washingtonu, podaril pa Wedgwood Benn. Enako »Spomini« Lloyda Georgea, avtorjev dar. Pesništvo je močno zastopano z raznimi cvetniki, zlasti z »Oxfordsko knjigo angleških verzov«, podarek lorda Snow-dena. Slednji snopič nosi znak exlibris, umotvor slikarja W. Rothensteina. ki je predočil pročelje omenjenega poslopia in v okviru vpletel latinski napis: »Laboranti-bus portus et refugium bibliotheca« (delavnim je knjižnica pristan in zavetje). Na spodnjem koncu vidiš podoben okvir (car-touche) z besedilom: »Prime Ministers Li-brary« in niže belo liso za darovalčev podpis.	N. K.
E N J I G E IN BEV1JE
Uredništva i* prejelo:
ZDRAVNIŠKI VESTNIK, strokovno glasilo slovenskega zdravništva, leto X, št. 2. vsebuje naslednje prispevke: di. A. Košir: O novem povzročitelju raka; dr. B. Skerli Antropologija v službi socialne medici-ne; konec dr Kaminovega članka o SoGobnem zdravljenju duševnih bolezni; dr. B. Dragaš, Skupine otrok in mladostnikov kot zdravstveni, pedološki in psihološki problem, nadalje rubriko »Iz prakse« (s prispevki dr. J. Bežka. Zanimiv prime/ ascari-doze, dr. M. Kremžar, Primer avtohtone malarije, dr. Fr. Smerdu, O reorganizaciji zdravstvene službe na deželi, dr. Fr. Slivnik, Oskrba Slovenije z bolnicami ter arh. Iv. Zupan, Dom zdravnika). V rubriki »Pomenlo«, je zanimiva polemika med dr. Hribarjem in dr. M. ćerni-čem. Zvezek vsebuje še vrsto strokovn-h poročil. Hudi jezikovni pogreški kakor n. pr. »človekm ne morejo zmanjšat- pomena in ugleda, ki ga -iživ? »Zdravniški vestnik« med medicincj in laiki. Naroča se na Golniku in stane celoletno za nezdravnike 90 din.
EVGEN1KA priloga »Zdravniškega vestnika«, 1. IV. št 1 vsebuje članek dr. B. Skerlia »Pithecanthropus erectus« (eb 8C-letnici natditelia Eugena Duboisa), o katerem je poročal isti avtor tudi v našem obzorniku, ćlanek vsebuje zanimive slike. L. Pipp poroča o nazadovanju roistev, o porasti povprečne starosti in o narodnem gospodarstvu. G. Tomažič nadaljuje svoje razprave to pot pod naslovom Dedovanje heterocigot-nth lastnost- pr: potomcih prvega rodu.
DELO PROTI TUBERKULOZI leto IV, št 2. ne zaostaja za dosedanjimi številkami. Dr. Fr. Radšej piše o Problemih tuberkuloze v Mariboru in njegovi širši okolici, dr. Fi. Smerdu o Zdravstvenih problemih Notramske, dr. Val. Vari o Jetiki v Mariboru. V zadnji številki obljubljenega nadaljevanja tt.di v tem zvezku, Žal ni. List, ki bi ga morali podpirati vsi, katerim je do iztrebljenja te »ljudske bolezni«, itane celoletno samo 10 din. Naroča se v Ljubljani pri Narodni protituberkulozni ligi.
NAŠI PSI, ilustrirano strokovno glasilo za vzrejo in vzgojo psov vsen pasem, l. II. št. l. vsebuje za vse ljubitelje psov v Ljubljani interesantno por<»čilo K novemu pravilniku o občinski taksi na pse. Nadalje: Naš jazbečar kot univerzalen pes, Veterinarsko zdravstvene razmere pr: nas ? ozirom na psa (dr. Fi. Kovač), Nekaj o psih pretepačih in Drpgtvene vesti. List se a*> roča pri opravi ? Ljubljani, Grablovičera g.
FOTOAMATER FlLAT E LIJA
Pri nočnih posnetkih
podamo nočno razpoloženje na bolj prepričljiv način, če spravimo v sliko tudi kakšno razsvetljeno okno ali pa več takšnih oken. Večje mrtve ploskve na ta način poživimo. Te posnetke je treba naposled krepko kopirati ozir. povečati.
Kinematografski posnetki s samim barvnim filmom bi bili za povprečnega amaterja malo predragi. In potem tudi ni nujno potrebno, da bi prav vsak prizor snemali v naravnih barvah, marsikateri se da nemara še učinkoviteje napraviti v črno-beli tehniki. Toda če menjavamo barvne in črno-bele prizore, moramo delati med obema vrstama prehode. Ne učinkuje dobro, če sledi barvnemu prizoru neposredno črno-bel prizor in narobe. Najpreprostejši prehod iz črno-belega prizora v barvni si naredimo z napisom, ki ga obarvamo (otenjimo) ali pa po barvnih predlogah posnemamo na film za naravne barve. Ob koncu kakšnega barvnega prizora vzamemo spet čmo-bel napis in dobimo na ta način nov prehod.
Za portretne posnetke na prostem je pomladni čas, kakor pravilno ugotavljajo »Photoblatter«, najugodnejši. Sonce ne sije še prejarko in pogostoma daje za lahno meglico baš tisto razsvetljavo, ki Je za plastično podajanje glav tako pri-<вегтш. Kar lahko đel®rr» * velikimi 36-slonkami, dfobwn»	o«vetlitvfcnc ča-
se tn uf*jraMTi»o tWS bot.rebno al to Močna fcasloaitev tefce posnetke ni prifi*-ročitive* kar dobim* ezadje jJotem fldsti preostri	*
Najboljši čas za snemanje je tudi v tej dobi zgodaj predpoldne ali pa tudi malo kasneje popoldne.. To velja sicer v splošnem za vse posnetke na prostem. Opoldanska svetloba je običajno pretrda.
Popravi: V prejšnji Številki »Žisa« v rubriki »Fotoamater« se glasi naslov prve notice seveda »Črn motni lak za les« in ne »za lase«.
Fotokfub Ljubljana: V ponedeljek ob 13. sestanek eksekutive razstavnega odbora na veleseimu. V torek in petek običajna večerja. V nedeljo skupni izlet.
šoštani: V torek 26. ob 20. skioptično predava nje g K. Kociančiča »Heset let s fotografsko k ".me fo« v kinematografski dvorani pod okriljem podružni ce Slovenskega planinskega društva.
Fotokluh Maribor: člane in prij^telie kluba vabimo na novo skioptično predavanie ki ga bo imel v četrtek 24 t m ob 20. na meščanski šoli g. K. Ko-cjančič. Vstop prost.
Phototechnik« družbe Zeiss tkon ob:av!ia v svoji drugi Številki članek o »Prav!c: do lastne slike«, v katerem pojasniuie znani foto« afski publicist Fritz Hanssen nekatere temebne določbe avtorskega prava z ozirom na fotografiranje, k veliaio tudi 73 naše amaterie. Opozarjamo tudi na zanimivi, izvrstno ilustrirani članek o sne.-nan:u motornih koles ponoči.
»Photoblatter« imaio izvrstno ilustriran članek o fotografiran u v poml.idnfm čisu. opozarjamo pa pred vsem na krasno serijo posnetkov iz šolskega živlienja г dvema člankoma, ki razpravi jata o rzgoii .'ctograf-»)<-ega naraščala v šolah. Leonard Missone piše o svo-ftsD no vem postopku plemeaitega tlik* o medi&bfoiaa.
Nove znamke po vsem svetu
MALAJSKA ZVEZA: Izdana je bila nova portovna znamka po 50 centov v črni barvi.
SALVADOR: Izdani so bili trije fran-kovni provizoriji. Karminasta znamka po 5 centov je dobila pretisk »1«, rumeno oranžna po 10 c. pretisk »2« in olivno rjava po 15 c. pretisk s-8<t.
SEVERNA RODEZ1JA: S sliko kralja Jurija VI. in brez napisa »Pcstage & Re-vanue« je izšla nova serija znamk z naslednjimi vrednotami: zeieno po H pen-nyja, rdečo po 1 p., karminasto po 1% p., rumeno rjavo po 2 p., svetlo sinjo po 3 p., vijoličasto po 4 p., škriljasto sivo po 6 p., rumeno rjavo in črno po 1 šliing. rjavo in svetlo sinjo po 24 š. vijoličasto in sinjo po 3 š.. Skrlljasto 9ivo tn vijoličasto po 5 š. lilasto in črr.o po 10 š. ter karminasto ln lilasto po 1 funt.
SETCHELOJ: Izšla je nova serija znamk s sliko kralja Jurija VI. Vrednote so naslednje: rdeče rjava pa 2 centa, zelena, po 3 c., oranžna po 6 c., rdeča po 9 c., lila-sta po 12 c., sinja po 20 c., rumeno rjava po 25 c., rdeče rjava po 45 c., lilasto siva po 50 c., rumeno zelena po 1 kupijo, svetlo sinja po 1.50 r., olivno rjava po 2.25 r. in rdeča po 5 r.
STRAITS SETTLEMENTS: Izdane .su bile nadaljnje vrednote nove serije fran-kovnih znamk s sliko Jurije VI., ta živet siva po § -centov бгпа na «eaen«m papirje -50 .c,. pleča iri Arna na sinjepj papirju pb 1 ftertar. rdeča in gah^ng po J d. \0Г rtteia ta гаУепа <W>eflo ЈввЈелмп par pirj® po 5 d.
ŠPANIJA: Vlada je izdala frankormo znamko po 10 centimov v sinje zeleni barvi s sliko pesn;ce Mar lan e Pinedo. — Razen tega je izšla še posebna znamka v korist bra."i!cem Madrida v svetlo sinji barvi za 45 cen.timov + 2 peseiti. Ista znamka je clcblla tudi črn pretisk »AE-REO + 5 Ptas« Ln se uporablja za letalsko pošto. - Uporniki, so Izdali temno zeleno znamko po 15 centimov in rdečo po 30 c. s sliko Ferdinanda KaLcJiSkega.
URUGVAJ: Izšla je nova svetlo sinja frankovna znamka po 12 oentavov.
rr:-f?4T
ИММИ
iM*otit«fmnit>
IZ FILMSKEGA SVETA
Greta Garbo
Ko se je pokazala izvrstno interpretinjo v »Mariji Walewski«, sijajni sliki lz Napoleonove dobe, bo velika umetnica nastopila v sodobni komediji. »Roman Margue-ritte Gautier« neizpodbitno razodeva, da je Greta nadarjena za šaJoigro Zato smatrajo proizvodniki študijev Metro Gold-wyn Мауег, da bo nje prihodnji film lz sodobnih del, ki bo ožaril božansko umetnico v novi lučL Imenitno satiro, ki se godi na Ruskem in v Parizu, so pokazali vedeti, ki se kar navdušuj« za to anov.
Težko je najti snovi za tako pomembno vedeto, kakršna je Greta Garbo. Zato so dosedanji scenariji vzeti iz znamenitih zgodovinskih dogodkov ali velikih klasikov literature. Filmska dlva sama je soodločilna pri določitvi predmetov. Mnogi novejši filmi so bili posneti po nje nasvetu. L. 1935. je čltala oba zvez(ka, ki ju je poljski romanopisec Gasiorowski napisal o ljubezni Napoleona do grofice Walewske in na njeno prigovarjanje so podjetniki nabavili tO delo za snimanje. Ta trak opisuje vso idilo med cesarjem in lepo Poljakinjo, od Napoleonovega prihoda na Poljsko 1.1808. pa do odhoda na Sv. Heleno.
Charles Воуег, ki je utelesil slavnega Korslčana, je prejel neomejeno priznanje tiska. Garbo sama nI bila nikoli tako krasna, nikdar tolika igralka kot v vlogi žene, ki je plemenito in nesebično ljubila Napoleona.
A m«rika krona »zvezde« 1. 1938
Največje kinematografske tvrdke v Helij™ oodtt eo jrnenovatč -zastopnike pri aero-paga ali rsusaodišču, ki maj določi zvezde ea L1988.
Razpredelnica Je tale: na čelu vsem stoji 19-letna Avstralka Mary Maguire in z njo Annabella. Nadaljnje izvoljenke so: Phyllis Welch, Annabella, 01ympe Brana. Ann Rutherford, Floremce George, John Woodbury, Mary Mergulre ... Za 1.1937. pa je 14-letna Judy Garlandova sestavila spisek najboljših igralcev-otrok. Tu so njih imena ln filmi, kjer so nastopali: Freddie Bartholomew v Hrabrih kapitanih Shirley Temple v Heidiju, Deanna Durbinova v Sto vr\ai in eno dekle, dvolčka Mauchova v Kraljevič in ubožec, Jackie Cooper v Pouličniku (Boy of the Streets), Mickey Rooney v Čistokrvni ne jokajo, Jane Wit-hers v 44 očetov, Bonita Granville v Pomladnem dnevu, Gabrlel Dell v Neodločnem koincu (Dead end). Judy je pozabila le eno darovi to dete: sebe samo.	N.
0
0

»ampomziramo glavo ali da si jo umivamo t milom in vodo, uničuje njeno kra-oto. fo novna raba niila naposled predrugaei barvo las v zamazan, rumenkast odtenek, ako že ne povzroči hujše nezgode.«
Šamponiziranje — v anglosaksonšSni >ehampoomg« od indfikega ču m pna = stiskati, mečkati — se je po 1581. izpopolnilo Ln postalo vsakdanji običaj, ki ee je prenesel čez Atlantik in na srefco ne aonoM našega lasidča. Strah Lote Montesove torej ni bil osnovan.	nk
PRAKTIČNE NOVOTE
Stroj za odpiranje škatel
Pločevinaste škatle za vsakovrstne kon-serve in jedi imajo najrazličnejše oblike in velikosti Priprav za odpiranje teh škatel je nešteto, imajo pa večinoma napako, da
ŠAMPONIZIRANJE LAS
V svoii knjigi >0 ženski lepoti«, napisani po angleško in natisnjeni 1. 1858. v New Torku. pripoveduje Lola MontSe, grofioa La-ndsfeMska. obenem ljubovnica bavarskega kralja: >Ameriška 4ega, da ad pogreto
odpirajo samo Škatle določene oblike ali pa da pokvarijo rob škatle, tako da utegnejo priti drobci kovine v jed. Včasi se pri odpiranju tudi raniš. Novi odpiralni stroj odpira brez posebne naravnave škatle vsake velikosti in oblike, pri tem pa deluje tako spretno, da škatlo drži, jo sa-modelno obrača in pri tem odpira, razen tega pa zgiba rezno ploskev, tako da se ne moreš raniti in da je tudi škatla še nadalje uporabna. Priprava je izdelana zelo stabilno, zavzema le malo prostora in ti je treba po letih izmenjati le zobato kolo ter rezilo.	tr
REŠITEV
KRIŽANKE
VELIKONOČNE V ST. 15
Vodoravno: Trlep, emorl. sitis, njega, iskren, edini, roječ, enake.—Na v p i k: Tesni&re. loterija, Pisanice. — Za nagrado so bili izžrebani: Fr. Bolha, postajni načelnik Sv. Jurij pri Celju; Slavko Daksko bler, MonUchiari (Italija) ln Fr. Rupaik, Ljubljana.
ESPERANTOVSKA KRIŽANKA
Pinguis
Vodoravno: 1. italijanska jed lz koruze, 7. mednarodni pomožni jezik, ki ga je sestavil dr. Zamenhof, 10. zapreka, 11. najboljša igra pri taroku, 13. >edro, gnjat, 14. romanski ž. spolnik (tudi znak v soml-lizaciji, ali kratica za lantan) + abe-sinski knez, carski namest., 16. smehljaj, usmeh, 18. konica -t- rtiči, 20. sila, nuja, naravni zakon, usoda (grško, podvojen koren »anek« — stiskati, mučiti), 21. imence za brata, 22. smuči (švedsko in mednarodno), 23. selo, 25. kratica za Universum film Akt. Gesellschaft, 26. gora, ki je plana = brez drevja in rodu, 27. kratica za numero, 30. pokoj, 31. črnilo (angleško, prim. češko
inkoust), 33. samostalnik iz glagola skočiti, 37. mast, tolščoba, 40. kitajski grm in pijača + grško »uho« v znanstvenih zloženkah, 41. krstno ime pisatelja dr. Sorlija -f- tvor, ulje (srbhr. iz arab.), 42. temelj (po izreki), 43. oster (deležnik od »bosti«), 44. tvorilo, model, 46. semenj, 47. krstno ime katoliškega protireformatorja (v svetem pismu se odlikuje po nejeveri) in 48. njegov priimek (na ljubljanski stolnici ima podobo), 49. trpni deležnik od »obtesati«.
Navpik: kužek, 2. oprema, 3. krstno ime pisateljice Faturjeve (v lat. = levinja), 4L staroslovansko bivališče mrtvih, 5. klada, na kateri sekamo, 6. pogorje v Maroku, tudi zemljevid, 7. Adamova žena, 9. prestavljene črke besede aorta, 10. pariško nabrežje, znano diplomatom (končni ipsilon nadomestiti z i), 12. estonski izraz za mesto Dorpat (rusko Jurjevica), 13. hudič v Cankarjevem »Pohujšanju«, drugače dogovor med papežem in kako državo glede cerkveno političnih odnošajev, 15. priimek slovenskega odvetnika v Beogradu, dr, Jakoba S., ki je poesperantil v verzih Cankarjevega Hlapca Jerneja, 16. nastava, 17. meja v srbhrv., 19. prva črka imena in priimek slovenskega pisatelja z Vrhnike, 23. dajalnik osebnega zaimka v množini, 24. mlečni izdelek, 27. prihaja za dnevom, 29. del voza, okoli katerega teče kolo + odmev (spojeno zveni kakor hrvaško mesto), 31. oblika od »iskati«, 34. del konjske vprege, 35. mavrski general v beneški službi, glavna oseba šekspirove tragedije, poosebitev ljubosumnosti, 36. je odkril Ameriko, 37. reka, ki teče skozi Rim, 38. prekajen; tudi za ovijanje pripraven, 39. lahko valjana, dlakava volnena tkanina, 45. pri šahu posebna vrsta remisa, tudi Patachonov tovariš, 46. bivša kratica za Jugoslavijo. — Za pravilno rešitev so predpisane tri nagrade v obliki slovenske knjige. Rešitve je treba poslati (ne na izrezkih)! na uredništvo »življenja in sveta« najkasneje v osmih dneh.
UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JERAN. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—t po raznašalcih dostavljeno Din