A A arheologija na avtocestah Slovenije KO 16 Hrastje-Kronovo Dolenje Kronovo pri Beli Cerkvi Miha Murko, Iva Ciglar Dolenje Kronovo pri Beli Cerkvi Bojan D jurič Zbirka Aiheologija na avtocestah Slovenije 25 Dolenje Kionovo pii Beli Ceikvi Uredniški odbor Bojan Djuric, glavni in odgovorni urednik Vanja Celin, tehnična urednica Robert Žvokelj, likovni urednik Boris Vičič, član Biserka Ribnikar, članica Izdajatelj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Zanj Jelka Pirkovič, generalna direktorica Avtoija Miha Murko PJP, d.o.o. Trg Alfonza Šarha 1, SI-2310 Slovenska Bistrica miha.murko@pjpdoo.com Iva Ciglar Tica Sistem, d.o.o. Planina 45, SI-6232 Planina iva.ciglar@gmail.com Sodelavec Bojan Djuric Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Dolenje Kronovo) MURKO, Miha Dolenje Kronovo pri Beli Cerkvi / Miha Murko, Iva Ciglar ; [sodelavec] Bojan Djuric ; [fotografije Miha Murko ; načrt najdišča Matevž Lavrinc ... [et al.] ; risbe predmetov Matevž Lavrinc, Tina Kompare, Jožica Hrustel ; fotografije predmetov Slobodan Olic, Ticijana Grižon, Igor Kanop]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2012. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 25) Dostopno tudi na: http://www.zvkds.si/sl/kulturna-dediscina-slovenije/publikacije/kategorije/4/ ISBN 978-961-6420-81-5 ISBN 978-961-6420-82-2 (pdf) 1. Ciglar, Iva Recenzenti akad. prof. dr. Biba Teržan Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana dr. Tina Žerjal Zavod za varstvo kulturne dediščine Center za preventivno arheologijo Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana dr. Jana Horvat (Katalog gradiva) Inštitut za arheologijo, Znanstveno raziskovalni center SAZU Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana doc. dr. Katja Katarina Predovnik (Katalog gradiva) Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Lektor Martina Rotar Tehnična priprava publikacije Vanja Celin, Nives Spudic Računalniška obdelava in priprava slik Aljaž Grbec, Matej Strašek, Slobodan Olic, Stane Žumer, Matej Hudovernik Fotografije Miha Murko Načrt najdišča Matevž Lavrinc, Stane Žumer, Miha Murko, Aljaž Grbec, Matej Strašek Geodetske izmere Matevž Lavrinc, Stane Žumer, Slobodan Olic Risbe predmetov Matevž Lavrinc, Tina Kompare, Jožica Hrustel Fotografije predmetov Slobodan Olic, Ticijana Grižon, Igor Kanop Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, januar 2012 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. 259763968 Kazalo Uvod 5 Geografski in arheološki opis prostora 6 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurič 9 Izkopavanja 12 Faze najdišča 14 Rimske krušne peči 24 Tipološka analiza keramičnega gradiva 25 Poznobronastodobna oz. zgodnježeleznodobna keramika 25 Rimskodobna keramika 25 Srednjeveška in novoveška keramika 26 Opis stratigrafskih enot 27 Plasti 27 Naselbinske ostaline 30 Katalog gradiva 44 Izkopavanja 44 Gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurič 66 Sklep 70 Literatura 71 Stratigrafska matrika 72 Indeks stratigrafskih enot 74 Uvod Arheološko najdišče Dolenje Kronovo na trasi avtocestnega odseka KO 16 Hrastje-Kronovo je bilo zaznano pri ekstenzivnem arheološkem pregledu v letu 1999 pod vodstvom Gojka Tice (Tica 1999). Terenski pregled celotnega avtocestnega odseka je bil izpeljan kot del Projekta celovite presoje vplivov na arheološko dediščino ob izgradnji avtocest, ki ga je financirala Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (pogodba DARS 21628/94, aneks DARS 29300/96). Na mestu odkritja prvih znakov (najdbe artefaktov) o obstoju arheološkega najdišča je bil v marcu in avgustu leta 2001 pod vodstvom I. Pinter in B. Djurica opravljen arheološki intenzivni površinski pregled in izkopani testni jarki za določitev arheološke stratifikacije (Djurič/Pinter 2003). Oba postopka sta potrdila prisotnost arheoloških ostalin na parcelah št. 300/2, 301, 311 in 313/1, k.o. Družinska vas, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za arheološka izkopavanja na tem območju, pozneje realizirana s pogodbo DARS 870/2005 in aneksom DARS 114/2006. Zavarovalna arheološka izkopavanja je prevzelo podjetje PJP, d.o.o. Delovno skupino pod vodstvom Slobodana Oliča (Brežice) in njegovega namestnika Primoža Predana (Slovenska Bistrica) so sestavljali arheolog Mitja Pergar (Nova Gorica), tehniki Miha Murko, Tanja Kmetec, Matevž Lavrinc, Stane Žumer, Iva Patarčec in 18 delavcev. Strokovni nadzor na najdišču je izvajal Uroš Bavec (ZVKDS OE Novo mesto). Dela so potekala od 13. 9. do 6. 12. 2005. Zavarovalna izkopavanja v obsegu 4200 m2 na parcelah št. 298/1, 299, 300/2, 301, 311, 312 in 313/1, k.o. Družinska vas, so pokazala, da je bil prostor raziskanega dela arheološkega najdišča Dolenje Kronovo ob strugi paleopotoka poseljen že v bronasti dobi, verjetno pozneje tudi v železni dobi, in da so na istem mestu prisojno brežino za kratek čas uporabili tudi rimski vojaki (Predan et al. 2005). Geografski in arheološki opis prostora Arheološko najdišče Dolenje Kronovo (EŠD 15537) leži severno od vasi Dolenje Kronovo, zahodno od ceste Otočec Šmarješke Toplice in severno od nekdanje hitre ceste Ljubljana-Zagreb oz. zahodno od nadvoza Kronovo, na trasi današnje avtoceste (v projektni dokumentaciji pododsek KO 16/2 Lešnica-Kronovo med profiloma P 248 in P 254). Današnja vas Dolenje Kronovo je gručasto naselje, ki leži na severovzhodu novomeške pokrajine, na robu vzhodne Krške kotline, na terasi na levem bregu reke Krke, ob kateri so poplavni travniki (sl. 1-4). Vas se v historičnih virih prvič omenja leta 1211, v 14. st. pa se že omenja kot trg (Orožen Adamič et al. 1996, 91). 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. v -iif- --V \ « -V § k|||f 2 Lokacija izkopavanj najdišča na geografski karti znotraj AC trase, M 1:100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba d.o.o. Najdišče leži na severozahodnem robu doline reke Krke, ki teče tu v smeri JZ-SV. Širše območje, zamejeno z reko Krko, omejuje na zahodu in severu Raduljsko hribovje. Najdišče se nahaja ob vznožju pobočja, ki je sestavljeno pretežno iz kredne in triasne kamnine in je bilo zaradi lažjega obdelovanja kmetijskih površin terasirano. Vzhodno od najdišča teče potok Toplica, levi pritok Krke. Geološko podlago sestavlja pretežno karbonatni peščenjak, ki je prekrit z ilovico, skoraj tipično terro rosso oz. jerino. Ta vsebuje leče drobnega proda, kar delno nakazuje njen fluvialni nastanek. Nad jerino se pojavljajo ilovica, psevdoglej in posamezne leče drobnega muljastega peska, ki so lokalnega aluvialnega nastanka (paleostruga). Nad temi se pojavlja več horizontov peščenega mulja, kar kaže na to, je bil ta prostor nekoč del poplavne ravnice reke Krke. Nad tem horizontom se pojavita muljast ne-karbonaten pesek in prod, ki nakazujeta lokalen aluvialni vpliv. Na vrhu se pojavijo koluvialni nanosi (Verbič 2005). V bližnji okolici najdišča leži mnogo arheoloških najdišč (sl. 5). Zaradi njihove pestrosti in velike zgoščenosti na tem območju Dolenjske smo se omejili samo na opis najdišč v najbližji okolici. Zdi pa se, da sodijo prazgodovinske ostaline najdišča Dolenje Kronovo v sklop najdišč s središčem na Vinjem vrhu, v arheološki literaturi znanem kot kompleksno najdišče Šmarjete (Dular 1991, 7, 9ss; Dular/Tecco Hvala 2007, 177ss, sl. 102). Največ grobnih gomil (omenjajo jih nad 100) je bilo odkritih na zahodnem pobočju Vinjega vrha pri vaseh Strelac, Mladovina, Gradenje, Družinska vas, Kronovo. Gomile se bolj ali manj skle- 3 Položaj najdišča na trasi AC odseka Lešnica-Kronovo, M 1:10 000; podlaga TTN5, listi G221900, G222000, G222900 in G223000 ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Rdeče označena cestna profila zaznamujeta prostor terenskega pregleda. njega pri Orešju, Vinici in Škocjanu, na južnem delu Vinjega vrha pa v Dolini (med Drago in Vinjim vrhom). Sporadično se omenjajo plani grobovi tudi pri Dolenjem Kronovem. Pripadajoče naselje je bilo verjetno na Vinjem vrhu. Poleg Vinjega vrha se omenjajo še druge naselbine: Škocjan, Dolnja Stara vas, Zloganje. Med izkopavanji prazgodovinskih nekropol so bili odkriti tudi rimski grobovi, predvsem na južnem pobočju Vinjega vrha, na Strmcu (Dular 1991, 54ss, 87ss). Občasno jih omenjajo tudi pri izkopavanju gomil. Bili so pomešani z latenskimi grobovi, vendar pogostejši v spodnjem delu južnega pobočja Vinjega vrha. Večinoma so zgodnji. Rutar (Stare 1973, 15) govori o domačem prebivalstvu v rimskem obdobju (keramika prazgodovinske fakture skupaj z rimskimi fibulami). Med izkopavanji na Vinjem vrhu je Pečnik leta 1898 izkopal tudi šest skeletov iz 6. st. n. š. Ohranjeno gradivo objavlja in tolmači Werner (ANSl 1975, 228). Poleg omenjenih najdišč je treba omeniti še dva zidana temelja, odkrita leta 1957 pri gradnji hitre ceste, domnevno ostanka antičnega pristanišča 5 Položaj znanih arheoloških najdišč v neposredni bližini Dolenjega Kronovega (1 Ivanec, 2 Pri jezeru, 3 Vidmarjev gozd, 4 Konjski britof, 5 Dolenje Kro-novo, 6 Košakova njiva, 7 Požarnice, 8 Loke, 9 Draga, 10 Veliki Vinji vrh, 11 Dolge njive pri Beli cerkvi, 12 Loka, 13 Stranje pri Škocjanu, 14 Bela Cerkev -Pod Vovkom), M 1:50 000; vir: http://www.geopedia.si. 4 Pogled na najdišče s SV. njeno razprostirajo še naprej proti zahodu na območje vasi oz. zaselkov Radež, Gomila pri Obrhu, Gorenje in Dolenje Toplice, Goli hrib, Brezovica, Žaloviče. Bolj severozahodno od Vinjega vrha omenjajo gomile še pri Radovlji in gradu Klevevžu, severno od ob Krki (Šribar 1959, 251), vendar mnogo verjetneje ostanka dveh antičnih grobnic (ANSl 1975, 226). V vasi Dolenje Kronovo je bilo evidentiranih nekaj halštatskih in latenskih planih pokopov, ki naj bi sodili h kompleksu Vinjega vrha (ANSl 1975, 226; Dular 1991, 9ss). V Dragi sta bila med deli odkrita žgan rimski grob iz 1. st. n. št. in del rimskodobnega cestišča (Šribar 1959, 251; Urleb 1959, 303). Gre za del obcestnega grobišča, ki je bilo v celoti raziskano leta 2002 do 2003, ko so odkrili 23 žganih in 5 skeletnih grobov, datiranih v čas od 1. do 4. st. n. št. (Križ 2003b, 125; 2003c). Prav tako omenja J. Šašel vas Dolenje Kronovo na trasi rimske ceste Emona-Siscia (Šašel 1975, 101). V novejšem času so v bližini potekala predvsem arheološka izkopavanja na trasi avtoceste in večino najdišč lahko tako ali drugače povežemo z našim. Največ teh najdišč se nahaja v okolici Bele Cerkve. Na najdišču Bela Cerkev - Pod Vovkom so bili odkriti ostanki starejše železnodobne naselbine z grajenimi objekti (Križ 2003a, 93). Na najdišču Dolge njive pri Beli Cerkvi so bili odkriti ostanki iz bronaste, železne in rimske dobe ter srednjega veka. Bronastodobne ostaline so verjetno del grobišča, iz časa starejše železne dobe so bile tri gomile, iz časa rimske dobe so odkrili objekte, ki so neposredno povezani z rimsko obcestno naselbino, odkrito na najdišču Draga. V srednjem veku je tod vodila utrjena poljska pot (Mason 2003a, 119). V neposredni bližini opisanih najdišč je bilo raziskano tudi arheološko najdišče Draga, na katerem so bili odkriti ostanki naselbine iz mlajše kamene dobe, ostanki naselbine in grobišča iz rimske dobe ter srednjeveške drobne najdbe. Iz časa mlajše železne dobe so bili odkriti temelji lesenih objektov, kameni odbitki, orodja in fragmenti keramike. V rimskem obdobju je na tem mestu stala stavba, grajena iz kamenja in malte ter krita s tegulami in imbreksi, poleg te stavbe so bili odkriti še drugi iz kamna grajeni objekti, večina odkritih stavb pa je bila lesena. Drobne najdbe kažejo, da je ta obcestna naselbina obstajala v času od 1. do 4. st. n. št. (Križ 2003b, 128). Del rimske postojanke je leta 2002 in 2003 izkopaval P. Predan. Odkrili so sledi lesenih stavb, najverjetneje skladišč (Predan 2003, 22). Na arheološkem najdišču Požarnice pri Družinski vasi so bili odkriti ostanki iz starejše železne dobe in rimskega obdobja. V čas starejše železne dobe je datirana okoli 3 m široka iz kamnov tlakovana cesta, ki poteka v smeri Vinjega vrha. V rimski dobi je na tem območju obstajala manjša naselbina, sestavljena iz več lesenih in kamnitih stavb (Tica 2003, 228). Intenzivni površinski pregled Bojan Djurič Intenzivni površinski pregled je v marcu in avgustu 2001 opravila ekipa pod vodstvom I. Pinter in B. Djurica (Djuric/Pinter 2003). Opravljen je bil v mreži 10 x 10 m na parcelah št. 300/2, 301, 311 in 313/1, k.o. Družinska vas (sl. 6-8). V celoti so bile to njivske površine na prisojnih terasah in na dnu doline, ki teče v smeri SZ-JV mimo nizkega gričevja, ki jo ločuje od doline potoka Toplica. Razteza se zahodno od vasi Dolenje Kronovo in preko doline Toplice sega v območje Krke. Pri določanju stopnje vidljivosti je bilo uporabljanih 5 stopenj, vidljivost pa opredeljena s stopnjama 4 in 5 (sl. 14). Na pregledani površini je bilo pobranih 1017 artefaktov in 10 kosti (sl. 9-14). Med artefakti prevladujejo fragmenti (predvsem novoveške in moderne) keramike (skupaj 580 kosov oz. 57,03 %; prevladujejo odlomki loncev, vrčev in glaziranih skled različnih velikosti) in gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 354 kosov oz. 34,81 % vseh artefaktov), tem pa sledijo v večjem številu predvsem kosi železa (37 kosov oz. 3,64 %), kosi stekla (23 kosov oz. 2,26 %) in kosi plastike (18 kosov oz. 1,77 %). Nekaj je bilo na tej površini pobranih različnih kosov gume (1), aluminija (2) in deli pečnic (1), kar vse kaže na dokaj čiste njivske površine (skupno le 8,06 % modernih nekeramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 16 kosov arheološko izpovednih fragmentov keramike, vse prazgodovinske starosti. Določitev keramike sta opravila avtorja. Na pregledanem območju so bili izkopani trije (3) testni jarki (TJ), veliki 1 x 1 m (sl. 8). 6 Trasa AC odseka KO 16 Hrastje-Kronovo in območje intenzivnega pregleda na območju najdišča na Franciscejskem katastru (k.o. Št. Peter), AS 3000/N190: N190A01, N190A02, N190A03, N190A04, N190A05, N190A06, N190A07; M 1:10 000, georeferenciran; ©Arhiv Slovenije. TJ 1 SE 1 (0-0,30 m) - rjava ilovnata zemlja, ki je vsebovala odlomke prazgodovinske in novoveške keramike ter oglja - ornica; SE 2 (0,30-0,67 m) - svetlorjava ilovnata zemlja, ki je vsebovala nekaj kosov prazgodovinske keramike. V spodnjem delu so se pojavili drobni prodniki, veliki do 1 cm. TJ 2 SE 1 (0-0,22 m) - rjava ilovnata zemlja, ki je vsebovala odlomke prazgodovinske keramike - ornica; SE 2 (0,22-0,49 m) - svetlorjava ilovnata zemlja, ki je vsebovala v zgornjih 10 cm vsebovala kose prazgodovinske keramike in drobce oglja; SE 3 - jama okrogle oblike v JZ vogalu sonde; SE 4 - polnilo v jami, rjava ilovnata zemlja z večjimi kosi prazgodovinske keramike. TJ 3 SE 1 (0-0,30 m) - rjava ilovnata zemlja z manjšimi kosi prazgodovinske keramike - ornica; SE 2 (0,30-0,38 m) - svetlorjava ilovnata zemlja, geološka osnova. Distribucija prazgodovinskih artefaktov in njihova količina sta na pregledani površini potrdili obstoj arheološkega najdišča, katerega površina je bila z oranjem poškodovana do globine 0,3 m. Testni jarki so ugotovitve površinskega pregleda potrdili. 7 Trasa AC odseka KO 16 Hrastje-Kronovo in območje intenzivnega pregleda na digitalnem ortofoto posnetku, DOF5, listi G221961B, G222061B, G222961B, G223061B; M 1:10 000; ©GURS. 8 Pregledane površine najdišča in lokacija testnih jarkov; M 1:2000. J i 9 Razprostranjenost prazgodovinske keramike; M 1:2000. 1-2 2,1-3 • 3,1-4 10 Razprostranjenost novoveške keramike; M 1:2000. 1-10 11 Razprostranjenost novoveškega gradbenega materiala; M 1:2000. 1-10 10,1-20 10,1-20 12 Razprostranjenost železa, stekla in plastike; M 1:2000. X železo steklo \ plastika 13 Diagram površinskih najdb keramike v %. H prazgodovinska keramika (2,76 %%) novodobna in moderna keramika (97,24 °%) 4 6 A C 14 Rezultati površinskega pregleda. a nl a t o t M O E v ■o o t Keramika Gradb . mat. Pečnica Fe Steklo Plastika Guma Al lar ib rvi n e ■o C k (O prazg obd. ant. obd. mlaj. obd. mlaj. obd. > o a uo d. št.] i. št. d. št. Ji. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št Ji. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št 1 B 5 8 50 1,25 0 0 0 0 7 8,75 2 2,5 0 0 1 1,25 1 1,25 0 0 0 0 0 C 5 10 50 1 0 0 0 0 18 18 13 13 0 0 3 3 1 1 0 0 0 0 0 D 5 10 50 1 0 0 0 0 19 19 4 4 0 0 2 2 2 2 0 0 0 0 0 4 A 4 10 50 1,25 2 2,5 0 0 37 46,25 34 42,5 0 0 3 3,75 0 0 3 3,75 0 0 0 B 4 10 50 1,25 4 5 0 0 20 25 4 5 0 0 0 0 0 0 1 1,25 0 0 0 C 4 10 50 1,25 5 6,25 0 0 10 12,5 8 10 0 0 1 1,25 1 1,25 0 0 0 0 0 D 4 10 50 1,25 3 3,75 0 0 24 30 11 13,75 0 0 1 1,25 1 1,25 1 1,25 0 0 1 E 4 10 50 1,25 1 1,25 0 0 27 33,75 9 11,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 4 10 50 1,25 0 0 0 0 11 13,75 9 11,25 0 0 0 0 0 0 2 2,5 0 0 0 5 A 4 10 50 1,25 0 0 0 0 47 58,75 54 67,5 0 0 4 5 3 3,75 0 0 0 0 1 B C D 4 4 4 10 10 10 50 50 50 1,25 1,25 1,25 0 1 0 0 1,25 0 0 0 0 0 0 0 27 27 28 33,75 33,75 35 7 6 15 8,75 7,5 18,75 0 0 0 2 1 0 2,5 1,25 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1,25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 4 10 50 1,25 0 0 0 0 44 55 8 10 0 0 2 2,5 0 0 0 0 0 0 0 F 4 10 50 1,25 0 0 0 0 13 16,25 5 6,25 0 0 1 1,25 0 0 0 0 0 0 0 6 A 4 10 50 1,25 0 0 0 0 33 41,25 68 85 0 0 2 2,5 1 1,25 3 3,75 0 0 0 B 5 10 50 1 0 0 0 0 21 21 4 4 0 0 1 1 0 0 0 0 1 1 0 C 5 10 50 1 0 0 0 0 13 13 15 15 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 D 5 10 50 1 0 0 0 0 15 15 6 6 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0 0 E 5 10 50 1 0 0 0 0 17 17 8 8 0 0 6 6 1 1 0 0 0 0 0 F 5 10 50 1 0 0 0 0 16 16 14 14 0 0 2 2 2 2 1 1 0 0 0 7 A 5 10 50 1 0 0 0 0 30 30 16 16 0 0 3 3 4 4 0 0 0 0 0 B 5 10 50 1 0 0 0 0 11 11 7 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 5 10 50 1 0 0 0 0 8 8 7 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D E F 5 5 5 10 10 10 50 50 50 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 14 19 8 14 19 6 6 8 6 6 8 0 0 0 0 1 1 0 1 1 0 2 0 1 2 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 16 0 564 354 1 37 20 18 1 2 d. št. i. št. dejansko število interpretirano število Izkopavanja Območje raziskav arheološkega najdišča je obsegalo parcele št. 298/1, 299, 300/2, 301, 311, 312, 313/1, vse k.o. Družinska vas, s skupno površino 4200 m2. Znotraj območja izkopavanja je bilo izkopanih sedem testnih jarkov (sl. 15) različnih velikosti, s katerimi smo preverili obstoj potencialnih arheoloških ostalin na globljem nivoju in poskušali kar najbolje doumeti stratigrafijo najdišča in prvotno obliko terena. Celotno izkopno polje smo zaradi boljše orientacije na najdišču in natančnejšega dokumentiranja prostorske razprostranjenosti najdb vpeli v mrežo kvadrantov, velikih 4 * 4 m. Potem ko smo zakoličili izkopno polje, smo strojno odstranili rušo (SE 1) in ornico (SE 2) ter stanje opisno, risarsko, fotografsko in geodetsko dokumentirali. Ugotovili smo, da plasti močno padajo proti južnemu delu izkopnega polja, zato smo tam strojno izkopali tri poglobitve (TJ 1, TJ 2 in TJ 3). Te so pokazale močne koluvialne plasti, ki jih je bilo (vrhnje plasti) treba vsaj deloma 17 Poglobitev TJ 1 in najgloblji del severovzhodnega preseka izkopnega polja. strojno odstraniti (sl. 16-19). S strojem smo te vrhnje plasti postopno odstranili do nivoja plasti SE 41 in jih sproti dokumentirali (kakor je opisano zgoraj). Po strganju površine SE 41 smo odkrili rimskodobne strukture, ki smo jih dokumentirali in kasneje izkopali. Postopek smo ponovili na vseh nivojih, kjer so se pojavile arheološke strukture. Vse geodetske meritve na terenu so bile opravljene z laserskim tahimetrom. Celotno situacijo smo vpeli v Gauss-Krügerjev koordinatni sistem. 18 Presek TJ 2; M 1:100. SE 1 A1 SE 2 9 • '• / SE 16 SE 6 SE 5 SE 17 SE 18 SE 19 SE 50 SE 20 SE 21 SE 22 SE 23 SE 24 SE 25 SE 26 SE 3 Faze najdišča Stratigrafsko izkopani del najdišča (sl. 20-21), za katerega je bila izdelana stratigrafska matrika (glej Dodatek), je omogočil določitev glavnih geoloških in arheoloških faz, ki jih tukaj opisujemo. Pri statistični obdelavi materiala najdišča smo statistiko izvajali iz podatkov, ki smo jih pridobili iz terenske dokumentacije, preliminarnega poročila, analize najdb in interpretacije stratigrafskih odnosov (Predan et al. 2005, 7). Celotno gradivo je bilo obdelano po nizu parametrov, ki so služili za vse nadaljne analize in tvorijo osnovo za bazo podatkov (sl. 22). jamah nismo odkrili nobenih artefaktov ali drugih časovno določljivih elementov, ki bi nam pomagali pri dataciji te faze. Glede na stratigrafsko lego jih lahko uvrstimo v bronasto dobo, lahko pa bi bile tudi starejše. V treh jamah za kole je bilo odkritih 14 odlomkov keramike in en nedoločljiv kovinski predmet: v SE 176/177 smo našli 10 odlomkov keramike (71 g), od tega 1 odlomek ustja (5 g) in 1 odlomek ročaja (5 g); v SE 193/194 3 odlomke keramike (21 g), 1 kovinski predmet (časovno neopredeljen); v SE 195/196 pa 1 odlomek keramike (7 g). Najstarejše najdbe na najdišču datiramo v čas bronaste dobe (kamnita sekira (G1), kamnita puščična ost (G2) in odlomek kamnitega brusa oz. terilca (G4)). Navedeni artefakti so bili v ko-luvialni plasti, ki smo jo opredelili v fazo VIII, vendar so se v njej verjetno nahajali v sekundarni legi (sl. 23). Faza I predstavlja primarna geološka tla, na katerih so se tvorile druge plasti. Geološko podlago predstavlja SE 3, jerina. Faza II obsega prve koluvialne in aluvialne nanose ter paleo-struga. Predstavljajo jo koluviji SE 25, SE 26, SE 38, SE 188, SE 207209, aluvij SE 190 in paleostruga SE 215. V teh koluvialnih in aluvialnih nanosih smo zasledili prve posredne dokaze človekove prisotnosti v bližnji okolici. V plasti SE 25 so bili najdeni 3 kosi prazgodovinske keramike (44 g) in kamniti odbitek (G8). Ker so bile najdbe odkrite predvsem na vrhu teh plasti, predvidevamo, da pripadajo fazi III. Ostanki paleostruge kažejo, da je tukaj nekoč tekel manjši potok. V fazi III (sl. 20) se kaže, da je voda, ki je tekla po paleostrugi SE 215, spremenila tok oziroma usahnila, saj se je struga postopoma zapolnila s koluvialnimi nanosi SE 36 in SE 37. V to fazo sodijo tudi koluviji SE 185-187, SE 207-209, ki so jim sočasni. Vidni so prvi sledovi človekove prisotnosti na tem prostoru, kar kažejo jame SE 108/109, SE 174/175, SE 100/163/99, SE 193/194, SE 195/196, SE 197/198 in SE 213/214 (vidna v južnem preseku). Jame SE 108/109, SE 174/175 in SE 100/163/99 smo odkrili na jugovzhodnem delu izkopnega polja. Druga večja koncentracija jam se je pojavila na severozahodnem delu terena v kvadrantu H11, kjer smo raziskali jame SE 193/194, SE 195/196 in SE 197/198. Faza IV obsega koluvialni plasti SE 32 in SE 184 ter bronastodobna tla SE 24. Te plasti so prekrile strukture prejšnje faze. Bronastodobna(?) tla (SE 24 = SE 44) so vsebovala samo 22 odlomkov keramike in 1 odbitek: v SE 24 16 odlomkov keramike (81 g), od tega 2 odlomka ustja (10 g) in 1 odbitek; v SE 44 6 odlomkov keramike (60 g). V fazi V smo zasledili prve dokazljivo antropogene strukture - jami SE 142/143 in SE 211/212. Obe sta bili vidni le v preseku na jugozahodnem delu izkopnega polja. Tudi v teh dveh jamah nismo odkrili nobenih časovno določljivih artefaktov, zato ju datiramo v bronasto dobo ali čas pred njo. Ponekod smo zasledili močno erozijsko dejavnost, saj se je na jugovzhodni strani sedimentiral koluvij SE 43. Faza VI obsega koluvialne plasti SE 23, SE 31 in SE 206. Te plasti so prekrile plasti in ostaline iz prejšnje faze. V plasti SE 23 so bili najdeni fragmenti bronastodobne keramike (G25-30, G32, G40, G44, G45, G48, G49, G51, G53, G54). Znotraj teh plasti smo našli 527 odlomkov prazgodovinske keramike, 3 kose hišnega ometa, 2 odbitka in 10 odlomkov antične keramike, 1 odlomek antične opeke in 1 novoveški železni odlomek. Po plasteh so najdbe razvrščene: SE 14: 38 odlomkov prazgodovinske keramike (306 g), od tega 1 odlomek ustja (8 g), 2 odlomka dnov (97 g); Arheologija na avtocestah Slovenije Dolenje Kronovo pri Beli Ceikvi 21A Detajlni kompozitni načrt najdišča; M 1:300. raziskano območje (nadm. v.) 21C Detajlni kompozitni načrt najdišča; M 1:300. SE 23: 25 odlomkov prazgodovinske keramike (344 g), od tega 1 odlomek ustja (57 g); SE 27: 1 odlomek prazgodovinske keramike (11 g); SE 42: 463 odlomkov prazgodovinske keramike (4146 g), od tega 19 odlomkov ustij (123 g), 15 odlomkov dnov (285 g), 5 odlomkov ročajev (49 g), 3 odlomki hišnega ometa, 2 odbitka; 10 odlomkov rimskodobne keramike (34 g), 1 odlomek antične opeke; 1 železni srednjeveški ali novoveški železni predmet (žebelj?). 115 117 107 113 105 148 ■ \ W^a 4 74 201 Faza VII pomeni stalnejšo človekovo naselitev na tem območju. Sklepamo lahko, da je na tem mestu obstajala prazgodovinska naselbina, postavljena ob paleostrugah SE 145 in SE 151, ki sta bili pozneje zapolnjeni. Ostaline, ki kažejo na poselitev, so: dve stojki SE 114/115 in SE 116/117 in predvsem jame SE 28/47, SE 106/107, SE 112/113, SE 118/119, SE 130/131, SE 157/158 in SE 111/161/162/110, SE 172/173, SE 176/177. V teh jamah smo odkrili fragmente bronasto-dobne keramike (G3, G25), ki kažejo na časovni okvir obstoja te naselbine. Stojki SE 114/115 in SE 116/117 skupaj z jamama SE 106/107 in SE 112/113 verjetno pripadata istemu objektu. Nekaj jam te faze smo ugotovili v preseku,v tlorisu pa niso bile vidne. Skupno je bilo odkrih 195 odlomkov prazgodovinske keramike, 8 kosov hišnega lepa in 1 brus. Odlomek antične keramike je bil najden znotraj paleostruge SE 151 in je bil verjetno tja infiltriran. Po stratigrafskih enotah so najdbe razvrščene: SE 106/107: 5 odlomkov prazgodovinske keramike (73 g), od tega 1 odlomek ustja (9 g); SE 161/111: 26 odlomkov prazgodovinske keramike (116 g); SE 112/113: 2 odlomka prazgodovinske keramike (3 g); SE 114/115: 2 odlomka prazgodovinske keramike (17 g); SE 145/146: 71 odlomkov prazgodovinske keramike (708 g), od tega 2 odlomka ustij (6 g), 3 odlomki dnov (24 g), 2 odlomka hišnega lepa (8 g), 1 brus (79 g); SE 151/152: 75 odlomkov prazgodovinske keramike (651 g), od tega 2 odlomka ustij (31 g), 3 odlomki ročajev (64 g), 3 odlomki hišnega lepa (16 g); 1 odlomek rimskodobnega ustja (11 g); SE 172/173: 14 odlomkov prazgodovinske keramike (146 g), 3 odlomki hišnega ometa (11 g). Faza VIII. Koluvialna plast SE 22 (je ista kakor SE 4, SE 15 in SE 41) je prekrila plasti in jame prejšnje faze. Večina keramičnih in drugih bronastodobnih najdb (G5-7, G9-24, G31, G33-43, G46, G47, G50, G52, G55, G56) je bila najdena prav v tej plasti, kar kaže na premik naselbine drugam, verjetno na vrh hriba. Glede na količino in vrsto najdb sklepamo, da je bila naselbina na vrhu hriba dolgotrajna in je trajala vsaj do konca pozne bronaste dobe, morda do začetka starejše železne dobe. Vzroki za premik naselbine na vrh hriba so lahko naravne (prenehanje tekoče vode, poplave, požari, močna erozija) ali strateške narave (boljša naravna zaščita ter nadzor nad prazgodovinsko cesto, ki je bila ugotovljena v bližini). V plasteh je bilo skupno odkritih 2389 odlomkov keramičnih posod, 1 svitek, 1 vij ček, 18 kosov hišnega lepa, 1 brus, 5 odbitkov, 1 puščična ost, 1 kamnita sekira, 1 žrmlje, 1 kremenovo jedro, razpadla bronasta igla in 67 drobnih odlomkov brona. V antično gradivo sodi: 71 odlomkov keramike in 15 odlomkov opek. Srednjeveških oziroma novoveških je: 12 odlomkov keramike, 2 odlomka opeke, 9 nedoločljivih odlomkov železa, 1 železen obroček, 1 železen žebelj in 2 železni konici. Ohranila se je tudi 1 živalska kost. 8 22 Vrste in količine gradiva po posameznih fazah najdišča. FazaOpis SE Obdobje Keramika Grad. mat. št. g št. g XIV moderna uporaba 1, 2 prazgodovina 75 625 0 0 prostora antika sred.novi vek Kamen Železo Bron Žlindra Steklo Kost št. g št. g št. g št. g št. g št. g 000000000000 000000000000 124 294 36 1494 1 106 32 196 1 1 0 0 2 3 0 0 3 21 12 515 XIII novodobna 6, 7, 9 kmetijska uporaba prazgodovina antika 0 7 0 18 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 prostora sred.novi vek 149 189 1 13 0 0 3 5 2 6 0 0 0 0 0 0 XII prekinitev - 5 prazgodovina 93 984 0 0 1 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 novodobna antika 60 251 32 471 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 koluviacija sred.novi vek 202 2707 30 476 0 0 69 1038 4 5,5 1 87 4 8 2 6 XI prekinitev - 17, 20, 35, 40, prazgodovina 118 1634 1 113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 postrimskodobna 50 antika 41 448 9 116 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 koluviacija sred.novi vek 28 236 5 81 0 0 5 74 0 0 2 206 3 105 0 0 X stabilizacija - 21 = 30 prazgodovina 143 1289 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 rimskodobna antika 75 741 11 611 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 pokopana tla sred.novi vek 0 0 1 24 0 0 10 81 0 0 1 50 9 250 0 0 IX rimskodobne peči peči 1, 2, 3, 4, 5, prazgodovina 149 1463 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in strukture 6, 7, 8, 9, 11; antika 6 63 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 51, 59, 61, 79, 94, 180 sred.novi vek 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 VIII prekinitev 4 = 15 = 22 = 41 prazgodovina 2391 31267 18 109 14 164 0 0 68 1,5 0 0 0 0 0 0 -koluviacija antika 71 236 15 489 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 sred.novi vek 12 103 2 32 0 0 13 46 0 0 4 156 0 0 1 1 VII tretja poselitvena 106, 112, 114, prazgodovina 195 1714 8 35 1 79 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 faza - bronasta doba 145, 151, 161, 172 antika sred.novi vek 1 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 VI prekinitev 14 = 23 = 27 prazgodovina 527 4807 35220000000000 - koluviacija = 42 antika 10 34 1 21 000000000000 sred.novi vek 0000001900000000 V druga poselitvena 43, 142, 211, prazgodovina 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 faza - bronasta brez materiala antika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 doba sred.novi vek 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 IV stabilizacija - 24 = 44 prazgodovina 22 141 00160000000000 bakrenodobna antika 0000000000000000 pokopana tla sred.novi vek 0000000000000000 III prva poselitvena 176, 193, 195 prazgodovina 14 99 00000000000000 faza - bakrena doba antika 0 0 0 0 0 0 |1 12 00000000 sred.novi vek 0000000000000000 II prvi posredni 25 prazgodovina 3 44 00110000000000 dokazi o človekovi antika 0000000000000000 prisotnosti v bližini sred.novi vek 0000000000000000 I geološka osnova 3, 46 prazgodovina 0000000000000000 antika 0000000000000000 sred.novi vek 0000000000000000 Po plasteh so najdbe razvrščene: SE 4 (G1, G6, G9, G13, G14, G24, G76): 284 odlomkov prazgodovinske keramike (2651 g), od tega 4 odlomki ustij (34 g), 2 odlomka dnov (55 g), 1 kamnita sekira, 3 odbitki, 1 brus, 1 kamnito jedro; 3 odlomki rimskodobne keramike (10 g), od tega 2 odlomka ustij (4 g), 1 odlomek opeke; 8 odlomkov srednjeveške/novoveške keramike (82 g), od tega 3 odlomki ustij (29 g), 2 odlomka gradbenega materiala; 4 kosi rude (51 g) so časovno neopredeljivi; SE 15: 189 odlomkov prazgodovinske keramike (1857 g), od tega 8 odlomkov ustij (110 g), 1 odlomek dna (15 g), 2 odlomka ročajev (88 g), 67 drobnih odlomkov brona; 31 odlomkov rimskodobne keramike (67 g), od tega 3 odlomki ustij (14 g), 5 odlomkov opek; 3 odlomki srednjeveškega/novoveškega železa, 1 žebelj; časovno neopredeljivi so 1 kost, 2 kosa žlindre in 2 kosa taline; SE 22 (G53): 55 odlomkov prazgodovinske keramike (530 g); 2 odlomka srednjeveške/novoveške keramike (16 g); SE 41 (G2, G4, G5, G7, G12, G15-23, G31, G33, G39, G41-43, G46, G47, G50, G52, G55, G56, G60, G64): 1861 odlomkov prazgodovinske keramike (26189 g), od tega 56 odlomkov ustij (964 g), 32 odlomkov dnov (771 g), 31 odlomkov ročajev (764 g), 1 keramični svitek (23 g), 1 keramični vijček (17 g), 18 odlomkov hišnega lepa, 1 bronasta igla, 1 kamnita puščica, 2 kremenova odbitka, 1 žrmlje; 37 odlomkov rimskodobne keramike (159 g), od tega 4 odlomki ustij (66 g), 9 odlomkov opek; 2 odlomka srednjeveške/novoveške keramike (5 g), 1 železen obroček, 2 železni konici, 6 odlomkov železa in 2 kosa žlindre. Faza IX (sl. 24). Sem prištevamo vse strukture, ki so bile vkopane v koluvialni nanos SE 22, večino predstavljajo peči. Najdenih jih je bilo kar 11 (peči so predstavljene v posebnem poglavju). V to fazo prištevamo še kurišče SE 79/80, jame za stojke SE 140/141, SE 51/52, SE 53/54, SE 55/56, SE 59/60, SE 61/62, SE 63/64, SE 67/68, SE 71/72, SE 75/76, SE 94/95, SE 132/133, SE 134/135, SE 136/137, SE 138/139 in SE 178/179, v preseku ugotovljene stojke SE 132/133, SE 134/135, SE 136/137, SE 138/139, SE 140/141, SE 51/52 in jamo SE 178/179 ter pa-leostrugo SE 180. Stojke SE 53/54, SE 55/56, SE 59/60, SE 61/62, SE 63/64, SE 67/68, SE 71/72, SE 75/76 nam dajejo slutiti tloris objekta, ki bi lahko bil del tabora rimske vojske na zahodnem delu izkopnega polja. Položaj peči daje slutiti tabor tudi na jugozahodnem delu, saj so tvorile pravilen pravokotnik po liniji kvadrantov od H24 do H17 (sl. 20, 21) in potem pravokotno od H17 do C17. Po taki razlagi bi lahko stojke predstavljale spremljevalno stavbo rimskega vojaškega tabora. Drugo stavbo lahko vidimo v stojkah SE 132/133, SE 134/135, SE 136/137 in SE 138/139, ki so se na- 23 Načrt prazgodovinskih in neopredeljenih struktur; M 1:300. raziskano območje (nadm. v.) 161-161,5 m 163,51-164 m /M 166,01-166,5 m 161,51-162 m 164,01-164,5 m H 166,51-167 m 162,01-162,5 m 164,51-165 m H 167,01-167,5 162,51-163 m 1 165,01-165,5 m H^B 167,51-168 m 163,01-163,5 m 165,51-166 m 168,01-168,5 m prazgodovina eopredeljeno 167 stratigrafska enota \ -k \ \ \ \ \ hajale v skrajnem severovzhodnem delu izkopnega polja (ugotovili smo jih namreč v preseku). Tudi ta objekt verjetno ni bil neposredno povezan z vojaškim taborom, temveč je bil njegov spremljevalni objekt. Glede na podobno lego na nekaterih bližnjih najdiščih, npr. na Obrežju (Mason 2003b; 2008), lahko tudi tu predvidevamo, da so se peči nahajale zunaj tabora, tako da naše izkopno polje verjetno ni zajelo tabora oz. nam ga zaradi močne erozije ni uspelo identificirati na terenu. Znotraj struktur, peči in stoj k, je bilo odkritih skupno 149 prazgodovinskih in 6 antičnih odlomkov keramike ter 1 neopredeljen kovinski predmet: Peč 1 (SE 10, SE 11, SE 101, SE 102 in SE 103): 4 odlomki prazgodovinske keramike (51 g); 1 odlomek rimskodobne keramike (38 g); Peč 2 (SE 12, SE 13, SE 48, SE 49 in SE 96): 1 odlomek prazgodovinske keramike (32 g); 3 odlomki rimskodobne keramike (15 g); Peč 3 (SE 73, SE 74, SE 93, SE 200 in SE 201): 1 odlomek prazgodovinske keramike (7 g); Peč 4 (SE 77, SE 78, SE 85, SE 86 in SE 182): 8 odlomkov prazgodovinske keramike (35 g); 1 odlomek rimskodobne keramike (6 g); Peč 5 (SE 88, SE 89, SE 90, SE 91 in SE 144): 2 odlomka prazgodovinske keramike (13 g); 1 odlomek rimskodobne keramike (4 g); Peč 6 (SE 81, SE 82, SE 83, SE 84 in SE 87): 15 odlomkov prazgodovinske keramike (109 g); Peč 7 (SE 120, SE 121, SE 122, SE 123 in SE 210): 17 odlomkov prazgodovinske keramike (113 g); Peč 8 (SE 124 in SE 125): 6 odlomkov prazgodovinske keramike (71 g); Peč 9 (SE 128, SE 129, SE 191, SE 192 in SE 202): 1 odlomek prazgodovinske keramike (10 g); Peč 11 (SE 168, SE 169, SE 170, SE 171 in SE 199): 4 odlomki prazgodovinske keramike (134 g). SE 51/52: 4 odlomki prazgodovinske keramike (28 g); SE 59/60: 4 odlomki prazgodovinske keramike (28 g); SE 61/62: 39 odlomkov prazgodovinske keramike (357 g); SE 79/80: 5 odlomkov prazgodovinske keramike (113 g); SE 94/95: 2 odlomka prazgodovinske keramike (13 g); SE 180/181: 36 odlomkov prazgodovinske keramike (350 g), od tega 2 odlomka ustij (9 g), 1 odlomek ročaja (10 g). Fazo X predstavljajo rimskodobna tla SE 21 (je ista kakor SE 30 in SE 204), ki so nastala po obdobju uporabe peči iz prejšnje faze. V njih smo našli manjše količine rimskodobne keramike (G58), ožgane gline in oglja. Tako v prejšnji kakor v tej fazi nismo odkrili keramičnega gradiva, ki bi omogočalo datacijo obeh faz. Keramično gradivo iz rimske dobe je bilo najdeno večinoma v strati-grafsko mlajših plasteh (SE 5: G61, G62; SE 20: G57, G63, G65), nekaj kosov pa je bilo najdenih tudi v starejših plasteh (SE 41: G60, G64; SE 42: G59). V tej plasti je bil odkrit antični, prazgodovinski, srednjeveški in novoveški material: 143 odlomkov prazgodovinske keramike, 75 odlomkov antične keramike in 11 odlomkov opek, od tega 1 tegula in 1 kos srednjeveške oz. novoveške opeke, 9 odlomkov stekla in 10 železnih predmetov: SE 21: 37 odlomkov prazgodovinske keramike (676 g), od tega 1 odlomek ustja (33 g), 1 odlomek dna (18 g); 34 odlomkov rimskodobne keramike (406 g), od tega 2 odlomka ustij (15 g), 1 odlomek ročaja (40 g), 5 odlomkov opek; 1 odlomek srednjeveške/novoveške opeke, 6 odlomkov železa, 9 odlomkov stekla; 1 časovno ne-opredeljiv kos žlindre; SE 30: 38 odlomkov prazgodovinske keramike (613 g), od tega 1 odlomek ustja (71 g); 41 odlomkov rimskodobne keramike (335 g), od tega 2 odlomka ustij (18 g), 6 odlomkov opek; 4 odlomki srednjeveškega/novoveškega železa; 3 kosi taline (15 g), ki so časovno neopredeljivi. Faza XI predstavlja porimskodobno oz. srednjeveško in novoveško erozijsko dejavnost na tem območju. V to fazo smo uvrstili koluvialne plasti SE 17, SE 18, SE 19, SE 50, SE 92 in aluvialno plast SE 20. Verjetno lahko v to fazo uvrstimo jamo SE 177. V plasteh SE 17 in SE 35 smo odkrili večje število poznosrednjeveških (13.-16. st.) in novoveških najdb (SE 17: G67, G83, G91; SE 35: G2, G84, G92), ki kažejo na novoveško starost plasti. Iz te faze izhaja velika količina mešanih najdb iz različnih obdobij. Prazgodovini pripadajo 118 odlomkov keramike, 1 kos hišnega lepa. Antičnih je 41 odlomkov keramike in 9 odlomkov gradbenega materiala. Srednjemu oziroma novemu veku pripada 28 odlomkov keramike, 5 odlomkov gradbenega materiala, 3 odlomki stekla, 5 odlomkov železa. Neopredeljena sta dva kosa žlindre. Po plasteh so najdbe razvrščene: SE 17: 11 odlomkov rimskodobne keramike (64 g), od tega 2 odlomka ustij (17 g), 1 odlomek dna (21 g); 5 odlomkov srednjeveške/ novoveške keramike (39 g), od tega 3 odlomki ustij (23 g), 3 odlomki železa (70 g); SE 20: 118 odlomkov prazgodovinske keramike (1634 g), od tega 3 odlomki ustij (82 g), 2 odlomka dnov (72 g), 1 odlomek gradbenega materiala; 30 odlomkov rimskodobne keramike (384 g), od tega 3 odlomki ustij (12 g), 2 odlomka dnov (34 g), 3 odlomki ročajev (247 g), 9 odlomkov gradbenega materiala, od tega 1 odlomek hišnega ometa (24 g); 7 odlomkov srednjeveške/novoveške keramike (59 g), od tega 2 odlomka ustij (10 g), 1 odlomek dna (8 g), 5 odlomkov gradbenega materiala, 3 odlomki stekla, 2 odlomka železa; 2 časovno neopredljiva kosa žlindre; SE 35: 11 odlomkov srednjeveške/novoveške keramike (39 g), od tega 1 odlomek ustja (3 g); SE 40: 4 odlomki srednjeveške/novoveške keramike (96 g), od tega 2 odlomka dnov (92 g); SE 50: 1 odlomek srednjeveške/novoveške keramike (3 g). Fazo XII predstavlja novoveška koluvialna plast SE 5 (G66, G68-75, G77-79, G80-82, G85-90). V njej je bilo najdeno veliko število najdb, npr. puščična ost, dno keramičnega lonca, svetinjica, bronasta igla in druge, ki jih lahko datiramo od 15. do 17. st. Gradivo izpričuje ruralno novoveško naselbino v bližini. Po plasteh so najdbe razporejene: SE 5: 93 odlomkov prazgodovinske keramike (984 g), od tega 1 odlomek ustja (22 g), 1 odlomek dna (42 g), 1 odlomek ročaja (72 g), 1 odbitek (6 g); 60 odlomkov rimskodobne keramike (251 g), od tega 7 odlomkov ustij (55 g), 1 odlomek dna (19 g), 32 odlomkov gradbenega materiala; 202 odlomka srednjeveške/novoveške keramike (2707 g), od tega 61 odlomkov ustij (557 g), 15 odlomkov dnov (194 g), 4 odlomki ročaja (108 g), 2 odlomka pokrova (78 g), 30 odlomkov gradbenega materiala, 4 odlomki stekla, 1 puščična konica, 1 rezilo noža, 3 podkve, 64 odlomkov železa, 1 bronasta svetinjica iz 17. st., 2 bronasta gumba, 1 bronasta igla z okroglo glavico iz 15.-17. st.; časovno neopredeljeni so 1 kos žlindre, 1 kos taline in 2 kosti. 24 Načrt antičnih in neopredeljenih struktur; M 1:300. raziskano območje (nadm. v.) 54 O oO e 72 O O * ^ \ \ \ 0 * \ \ Peč 6 84 & P Peč 3 74 7 12 SE 41, kv. E7 , inv. št. 4947 Odbitek iz svetlo sivega roženca. Talon je gladek diedričen; dl. 1,7 cm, š. 1,8 cm, db. 0,4 cm. 13 SE 4, kv. G4, inv. št. 4948 Odbitek iz svetlo sivega do svetlo rjavega roženca. Talon je pokrit s korteksom; dl. 2,7 cm, š. 1,8 cm, db. 0,7 cm. 14 SE 4, kv. F2, inv. št. 1:2 4949 Odlomek brusa iz drobnozrnatega kremenovega peščenjaka s sljudo; dl. 5,7 cm, š. 2,5 cm, db. 1,2 cm. Poznobronastodobna oz. zgodnježeleznodobna keramika 15 SE 41, kv. D10, inv. št. 4950 Pekva, odlomek ročaja z odtisi prstov. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina gladka; barva temno rjava; dl. 5,3 cm, š. 3,8 cm, db. 2,3 cm. 20 SE 41, kv. E4, inv. št. 4955 Pekva, odlomek ročaja ovalnega preseka. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina groba; barva rdečkasto rjava; na zunanji in notranji strani so temno rjave lise; dl. 4,7 cm, š. 3,3 cm, db. 1,9 cm. 16 SE 41, kv. D9, inv. št. 4951 Pekva, odlomek ročaja ovalnega preseka z zagozdvenim čepom. Izdelana prostoročno; masa grobozr-nata; površina groba; barva temno rjava; dl. 5,2 cm, š. 3,5 cm, db. 1,7 cm. 17 SE 41, kv. F7, inv. št. 4952 Posoda, odlomek ročaja ovalnega preseka. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina brisana in gladka; barva rjava; dl. 3,3 cm, š. 3,1 cm, db. 1,2 cm. 18 SE 41, kv. C8, inv. št. 4953 Pitos, odlomek ostenja z jezičastim držajem. Izdelan prostoročno; masa grobozrnata; površina groba; barva rdečkasto rjava; dl. 4,0 cm, š. 6,3 cm, db. 2,1 cm. 19 SE 41, kv. J21, inv. št. 4954 Pekva, odlomek ročaja. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina gladka; barva rjava; dl. 6,0 cm, š. 4,3 cm, db. 2,0 cm. 21 SE 41, kv. D7, inv. št. 4956 Posoda, odlomek ročaja ovalnega preseka. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; dl. 3,9 cm, š. 1,6 cm, db. 0,9 cm. 22 SE 41, kv. D8, inv. št. 4957 Odlomek keramičnega motka. Izdelan prostoročno; masa grobozrnata; površina groba; barva svetlo rdeča; na zunanji površini so sivo črne lise; dl. 2,7 cm, š. 2,1 cm, db. 1,4 cm. 23 SE 41, kv. G20, inv. št. 4958 Posoda, odlomek rahlo lijakastega ustja. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina groba in glajena; notranja površina je sive barve, zunanja površina je temno rjave barve; dl. 2,5 cm, š. 3,8 cm, db. 1,4 cm. SE 41 24 SE 4, kv. F5, inv. št. 4959 Pitos, odlomek ostenja z jezičastim držajem. Izdelan prostoročno; masa grobozrnata; površina groba in gla-jena; barva temno rjava; dl. 3,5 cm, š. 6,4 cm, db. 2,0 cm. 25 SE 151, kv. D4, inv. št. 4960 Pitos, odlomek ostenja z jezičastim držajem. Izdelan prostoročno; masa grobozrnata; površina groba in gla-jena; barva rjava; premaz rdeče barve na notranji in zunanji površini; dl. 7,1 cm, š. 6,7 cm, db. 2,1 cm. 26 SE 42, kv. A1, inv. št. 4961 Skleda, odlomek ročaja. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; barva: notranja površina rjava, zunanja površina svetlo rdeča; dl. 5,3 cm, š. 2,8 cm, db. 1,5 cm. 27 SE 42, kv. E7, inv. št. 4962 Posoda, odlomek dna. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in brisana; barva svetlo rdeča; dl. 2,9 cm, š. 3,7 cm, db. 1,9 cm. 29 SE 42, kv. G6, inv. št. 4964 Latvica, odlomek vodoravno fase-tiranega ustja. Izdelana prostoročno; masa zelo finozrnata; površina gladka in brisana; barva rjava; pr. u. 21,7 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. 0,9 cm. 30 SE 42, kv. A1, inv. št. 4965 Lonec, odlomek dna. Izdelan prostoročno; masa grobozrnata; površina groba in glajena; barva svetlo rdeča; pr. d. 13,5 cm, ohr. v. 2,9 cm, db. 2,6 cm. 31 SE 41, kv. E5, inv. št. 4966 Keramičen svitek. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in brisana; barva rjava; pr. svitka 5,8 cm, v. 2,4 cm, db. 1,8 cm. 28 SE 42, kv. B6, inv. št. 4963 Posoda, odlomek prstanastega dna. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in polira-na; barva svetlo rdeča; premaz rjave barve na notranji in zunanji površini; pr. d. 11,6 cm, ohr. v. 1,6 cm, db. 0,8 cm. SE 4 24 SE 151 25 SE 42 26-30 SE 41 31 32 SE 42, kv. A1, inv. št. 4967 Posoda, odlomek ostenja s plastičnim rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in brisana; barva: notranja površina je siva, zunanja površina je svetlo rjava; dl. 5 cm, š. 6,2 cm, db. 1,6 cm. 33 SE 41, kv. G9, inv. št. 4968 Posoda, odlomek ostenja s plastičnim rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina groba; barva svetlo rjava; dl. 7,2 cm, š. 6,5 cm, db. 1,7 cm. 34 SE 41, kv. F6, inv. št. 4969 Posoda, odlomek ostenja s plastičnim rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina groba; barva temno rjava; dl. 5,0 cm, š. 6,3 cm, db. 1,3 cm. 35 SE 41, kv. D5, inv. št. 4970 Posoda, odlomek ostenja s plastičnim rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina groba; barva temno rjava, rjave lise na notranji površini; dl. 3,5 cm, š. 4,8 cm, db. 1,4 cm. 36 SE 41, kv. D4, inv. št. 4971 Posoda, odlomek ostenja s plastičnim rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina groba; barva rjava; dl. 3,0 cm, š. 4,4 cm, db. 1,5 cm. 37 SE 41, kv. D5, inv. št. 4972 Posoda, odlomek ostenja s plastičnim rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; barva rjava; dl. 6,3 cm, š. 5,8 cm, db. 1,5 cm. 38 SE 41, kv. D/E9, inv. št. 4973 Posoda, odlomek ostenja s plastičnim rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina gladka; barva svetlo rjava; dl. 4,0 cm, š. 4,8 cm, db. 1,9 cm. 39 SE 41, kv. D5, inv. št. 4974 Posoda, odlomek ostenja s plastičnim rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; barva sivo črna; dl. 4,4 cm, š. 3,0 cm, db. 1,5 cm. 40 SE 23, kv. D7, inv. št. 4975 Posoda, odlomek izvihanega, v notranjosti vodoravno fasetiranega ustja. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina groba; barva rjava, premaz rdeče barve delno na notranji in na zunanji površini; dl. 5,1 cm, š. 6,3 cm, db. 1,3 cm. 41 SE 41, kv. F7, inv. št. 4976 Posoda, odlomek izvihanega ustja s poudarjenim robom. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina groba in porozna; barva svetlo rjava; dl. 3,2 cm, š. 3,6 cm, db. 1,6 cm. 42 SE 41, kv. F7, inv. št. 4977 Skleda, odlomek izvihanega, na notranji strani profiliranega ustja. Izdelana prostoročno; masa drobno-zrnata; površina gladka in glajena; barva svetlo rjava, rjave lise na notranji in zunanji površini; dl. 3,3 cm, š. 6,0 cm, db. 1,3 cm. 43 SE 41, kv. E5, inv. št. 4978 Posoda, odlomek izvihanega ustja s fasetirano notranjo površino. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina groba; barva siva; sekundarno prežgan; pr. u. 12,3 cm, ohr. v. 2 cm, db. 0,8 cm. 44 SE 42, kv. E7, inv. št. 4979 Latvica, odlomek uvihanega ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina groba; barva notranja površina je temno rjava, zunanja površina je svetlo rdeča; pr. u. 13,1 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. 1,2 cm. 45 SE 42, kv. F7, inv. št. 4980 Posoda, odlomek izvihanega ustja s poudarjenim zunanjim robom. Izdelana prostoročno; masa zelo finozrnata; površina gladka; barva temno rjava; dl. 2,8 cm, š. 5,0 cm, db. 1,0 cm. 46 SE 41, kv. C1, inv. št. 4981 Posoda, odlomek poševno odrezanega ustja s konkavnim recipien-tom. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; barva rjava; premaz temno rdeče barve na notranji in zunanji površini; dl. 2,6 cm, š. 4,7 cm, db. 0,9 cm. 47 SE 41, kv. C1, inv. št. 4982 Posoda, odlomek držaja, razčlenjenega z vtisi prstov. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; barva rjava; premaz temno rdeče barve na notranji in zunanji površini; dl. 3,5 cm, š. 2,7 cm, db. 1,9 cm. 48 SE 42, kv. A1, inv. št. 4983 Posoda, odlomek dna z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina gladka; barva notranja površina siva, zunanja površina svetlo rdeča; dl. 4,8 cm, š. 7,1 cm, db. 2,5 cm. SE 23 40 SE 41 41-43, 46, 47 SE 42 44, 46, 48 49 SE 42, kv. C5, inv. št. 4984 Lonec, odlomek lijakastega, ravno odrezanega ustja. Izdelan prostoročno; masa grobozrnata; površina groba; barva rjava; dl. 1,8 cm, š. 4,1 cm, db. 1,5 cm. 50 SE 41, kv. B7, inv. št. 4985 Posoda, odlomek izvihanega ustja z vodoravno faseto na notranji strani, na prehodu v vrat. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka, notranjost glajena; barva notranja površina sivo črna, zunanja površina rjava; dl. 4,0 cm, š. 3,5 cm, db. 0,8 cm. 51 SE 42, kv. E7, inv. št. 4986 Posoda, odlomek močno izvihanega ustja. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina groba; barva notranja površina temno rjava, zunanja površina svetlo rjava; dl. 3,5 cm, š. 2,8 cm, db. 0,8 cm. 52 SE 41, kv. F7, inv. št. 4987 Posoda, odlomek izvihanega ustja z notranjo faseto oz. ostrim klekom v vrat. Izdelana prostoročno; masa zelo finozrnata; površina gladka in glajena; barva svetlo rjava; dl. 3,1 cm, š. 6,9 cm, db. 1,5 cm. 53 SE 15, kv. J/K21, inv. št. 4988 Posoda, odlomek izvihanega ustja z dvojno fasetirano notranjostjo. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina groba; barva temno rjava; dl. 3,3 cm, š. 4,4 cm, db. 1,3 cm. 54 SE 42, kv. G10, inv. št. 4989 Posoda, odlomek ustja z notranjima fasetama. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka; barva rjava; dl. 2,3 cm, š. 2,7 cm, db. 0,8 cm. 55 SE 41, kv. E9, inv. št. 4990 Pekva, odlomek roba, rahlo ode-bljen. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina groba; barva svetlo rdeča; dl. 3,6 cm, š. 6,3 cm, db. 1,4 cm. 56 SE 41, kv. E9, inv. št. 4991 Pekva, odlomek ročaja. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina groba; barva svetlo rdeča; dl. 4,5 cm, š. 3,0 cm, db. 1,3 cm. Antična keramika 57 SE 20, kv. B4, inv. št. 3496 Vrč, ali amfora, odlomek odebe-ljenega ustja. Izdelan na vretenu; masa zelo finozrnata, prečiščena glina; površina gladka; barva bledo rjava; pr. u. 14,4 cm, ohr. v. 2,2 cm, db. 1,1 cm. 58 SE 30, kv. C24, inv. št. 3497 Lonec ali amfora, odlomek ustja. Izdelana na vretenu; masa zelo finozrnata; površina gladka; barva svetlo rdeča; pr. 11,3 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. 1,6 cm. 59 SE 42, kv. B8, inv. št. 3498 Posoda, odlomek ostenja. Izdelana prostoročno, dodelana na vretenu; masa grobozrnata, porozna; površina groba; barva temno rjava; okras vodoravni žlebovi; dl. 4,7 cm, š. 3,8 cm, db. 1,0 cm. 60 SE 41, kv. D25, inv. št. 3499 Lonec, odlomek ustja z odebeljenim robom in z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa grobozrnata, porozna; površina groba; barva siva; pr. u. 12,1 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. 1,3 cm. 61 SE 5, kv. B6, inv. št. 3500 Lonec, odlomek močno izvihanega ustja. Izdelan na vretenu; masa zelo finozrnata; površina gladka; barva svetlo sivkasto rjava; dl. 4,8 cm, š. 2,1 cm, db. 1,2 cm. 62 SE 5, kv. E3, inv. št. 3501 Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa grobozrnata; površina groba; barva sivkasto rjava; pr. u. 16,7 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. 0,7 cm. 63 SE 20, kv. C/D3, inv. št. 3502 Lonec, odlomek izvihanega ustja z notranjim žlebom za pokrov. Izdelana na vretenu; masa grobozrnata, porozna; površina groba; barva svetlo rjava; na zunanji strani vratu vrez ali vodoravna kanelura; dl. 2,0 cm, š. 3,2 cm, db. 0,7 cm. 64 SE 41, kv. C8, inv. št. 3503 Skleda, odlomek blago uvihane-ga ustja. Izdelana na vretenu; masa zelo finozrnata; površina gladka; barva temno sivkasto rjava; pr. u. 26,9 cm, ohr. v. 2,5 cm, db. 0,9 cm. 65 SE 20, kv. C/D4, inv. št. 3504 Odlomek glinenega ometa; masa grobozrnata; površina groba; barva svetlo rjava; dl. 8,2 cm, š. 6,4 cm, db. 3,4 cm. Poznosrednjeveška keramika 66 SE 5, kv. D/E2, inv. št. 3505 Lonec, odlomek profiliranega ustja. Izdelan na vretenu; masa finozrna-ta; površina gladka in brisana; barva temno siva; pr. u. 21 cm, ohr. v. 2,4 cm, db. 0,6 cm. 71 SE 5, kv. D10, inv. št. 3510 Posoda, odlomek profiliranega ustja z vratom. Izdelana na vretenu; masa zelo finozrnata; površina gladka in brisana; barva siva; dl. 1,9 cm, š. 2,7 cm, db. 0, 7 cm. 67 SE 17, kv. A3, inv. št. 3506 Lonec, odlomek profiliranega ustja. Izdelan na vretenu; masa grobozrnata; površina groba; barva svetlo rjava, sivo črne lise na zunanji površini. Okras: horizontalna kanelura na notranji površini vratu; pr. u. 18,4 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. 0,7 cm. 72 SE 5, kv. D2, inv. št. 3511 Posoda, odlomek izvihanega ustja z žlebovi na prehodu ustja v vrat. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina groba; barva siva; sivo črne lise na notranji površini kot posledica uporabe; dl. 2,3 cm, š. 3,5 cm, db. 0,8 cm. 68 SE 5, kv. C5, inv. št. 3507 Lonec, odlomek močno izvihanega ustja z robom na prehodu v ostenje. Izdelan na vretenu; masa grobozrnata; površina groba; barva siva, sivo črne lise na notranji in zunanji površini kot posledica uporabe; okras: horizontalna kanelura na zunanji površini ramen; pr. u. 21,9 cm, ohr. v. 5,6 cm, db. 1,0 cm 73 SE 5, kv. E2, inv. št. 3512 Posoda, odlomek dna z ostenjem. Izdelana na vretenu; masa grobozrnata; površina groba; barva siva; na zunanji površini dna reliefni žig v obliki s krogom očrtanega križa; pr. d. 8,6 cm, ohr. v. 1,2 cm, db. 0,8 cm. 69 SE 5, kv. C/D8, inv. št. 3508 Globok krožnik, odlomek izvihanega ustja z vratom s klekasto zalomlje-nim ostenjem. Izdelan na vretenu; masa grobozrnata; površina groba; barva siva; okras: horizontalna kanelura na prehodu v ostenje; dl. 3,0 cm, š. 3,7 cm, db. 0,9 cm. 70 SE 5, kv. F16, inv. št. 3509 Posoda, odlomek rahlo vbočenega dna. Izdelana na vretenu; masa gro-bozrnata; površina groba; barva temno rjava; pr. d. 7,8 cm, ohr. v. 1,4 cm, db. 0,8 cm. 74 SE 5, kv. C5, inv. št. 3513 Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in brisana; barva siva; pr. u. 15,3 cm, ohr. v. 2,8 cm, db. 0,8 cm. 75 SE 5, kv. E2, inv. št. 3514 Lonec, odlomek izvihanega, nepro-filiranega ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina gladka in brisana; barva siva; temno sive lise na notranji površini kot posledica uporabe; pr. u. 19,4 cm; ohr. v. 2,6 cm, db. 0,9 cm. 76 SE 4, kv. G2, inv. št. 3515 Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka; barva siva; pr. u. 16,8 cm, ohr. v. 3 cm, db. 0,6 cm. 77 SE 5, kv. E3, inv. št. 3516 Lonec, odlomek izvihanega, ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in brisana; barva rjava; temno rjave lise na notranji in zunanji površini kot posledica neenakomernega žganja; pr. u. 13,3 cm, ohr. v. 2,3 cm, db. 0,7 cm. 78 SE 5, kv. E9, inv. št. 3517 Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa zelo finozrnata; površina gladka in brisana; barva svetlo rdeče barve; pr. u. 22,1 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. 0,6 cm. 79 SE 5, kv. D9, inv. št. 3518 Lonec, odlomek izvihanega profili-ranega ustja z vodoravnimi rebri in ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in brisana; barva rjava; pr. u. 12,6 cm, ohr. v. 3,1 cm, db. 0,7 cm. 80 SE 5, kv. B2, inv. št. 3519 Lonec, odlomek močno izvihanega ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina gladka; barva siva; sivo črne lise na notranji in zunanji površini kot posledica uporabe; pr. u. 15,5 cm, ohr. v. 2,4 cm, db. 1,0 cm. 81 SE 5, kv. A2, inv. št. 3520 Lonec, odlomek profiliranega ustja. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in brisana; barva siva; pr. u. 17,2 cm, ohr. v. 2,8 cm, db. 0,8 cm. 82 SE 5, kv. F4, inv. št. 3521 Vrč, odlomek neprofiliranega ravnega ustja s trakastim ročajem. Izdelan na vretenu; masa grobozrnata; površina groba; barva bledo rjava; na notranji strani je vidno ležišče za pokrov; dl. 4,2 cm, š. 6,8 cm, db. u. 0,6 cm, db. ročaja 1,5 cm. 83 SE 17, kv. A3, inv. št. 3522 Odlomek pokrova konične oblike. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka; barva bledo rjava; dl. 2,0 cm, š. 3,4 cm, db. 0,8 cm. 84 SE 35, kv. A6, inv. št. 3523 Lonec, odlomek profiliranega, izvihanega ustja. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka; barva bledo rjava; dl. 1,7 cm, š. 1,6 cm, db. 0,7 cm. Novoveška keramika 85 SE 5, kv. E2, inv. št. 3524 Lonec, odlomek neprofiliranega, izvihanega ustja s klekastim prehodom v ostenje. Izdelan na vretenu; masa grobozrnata; površina groba; barva temno siva; okras: vtiskova-nje, odtis šila s prirejeno konico na zunanji površini ramen. Horizontalne kanelure na zunanji površini vratu; pr. u. 13 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. 0,7 cm. 86 SE 5, kv. D2, inv. št. 3525 Lonec, odlomek ravno odrezanega močno izvihanega ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa grobozrnata; površina groba; barva siva; pr. u. 16 cm, ohr. v. 2 cm, db. 0,8 cm. 87 SE 5, kv. B/C4, inv. št. 3526 Lonec, odlomek močno izvihane-ga ustja z ostenjem. Izdelan na vre-tenu; masa grobozrnata; površina groba; barva siva; pr. u. 16,8 cm, ohr. v. 2,8 cm, db. 1,0 cm. 88 SE 5, kv. B2, inv. št. 3527 Lonec, odlomek izvihanega, nepro-filiranega ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in brisana; barva svetlo rdeča; glazura temno rjave barve na notranji in zunanji površini; horizontalna kanelura na prehodu iz vratu v ostenje; pr. u. 23,4 cm, ohr. v. 3 cm, db. 0,8 cm. 91 SE 17, kv. A3, inv. št. 3530 Manjši lonec, odlomek izvihanega, večkratno profiliranega ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa zelo finozrnata; površina gladka; barva bledo rjava; notranja površina je lo-ščena z rjavim loščem, zunanja površina je neenakomerne sivo rjave barve; na notranji strani je vidno ležišče za pokrov; dl. 1,9 cm, š. 2,5 cm, db. 0,6 cm. 92 SE 35, kv. A7, inv. št. 3531 Odlomek pokrova konične oblike z gumbastim držajem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka; barva bledo rjava; pr. pokrova 5,6 cm, ohr. v. 3 cm, db. 0,8 cm. 89 SE 5, kv. B2, inv. št. 3528 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana v kalupu; masa zelo finozrnata; površina gladka, zunanja površina dodelana s struženjem; barva svetlo rdeča, poslikava na žgani površini z rdečimi in oranžnimi pod-glazurnimi barvami na notranji in zunanji površini ustja in ostenja; motiv koncentričnih krogov; pr. u. 24,6 cm, ohr. v. 2,5 cm, db. 0,6 cm. 90 SE 5, kv. B/C4, inv. št. 3529 Odlomek pokrova konične oblike. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka; barva bledo rjava; poslikava na žgani površini olivno zelena in oranžna s podglazurnimi barvami na zunanji površini in obodu; pr. pokrova 18,4 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. 0,7 cm. M 1:2 Gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurič Okrajšave DKR Dolenje Kronovo ZE zbiralna enota NMS Narodni muzej Slovenije Gradivo hrani NMS. 1 DKR ZE 6B Čajna žlička Kordun rostfrei; dl. 14 cm. 2 DKR ZE 5D Delno poškodovan elipsoiden člen verige(?) okroglega preseka; dl. 7 cm, š. 6,3 cm, db. 0,7 cm. 3 DKR ZE 7D Del kovanega železnega člena veri-ge(?); dl. 7 cm, db. 0,7 cm. 4 DKR ZE TJ 1 Bronast ploščat gumb z vgraviranim konjem v skoku na zgornji ploskvi in zlomljeno železno zanko na spodnji ploskvi; pr. 1,8 cm, db. 0,04 cm. 5 DKR ZE 4A Železen kovan dvojni žebelj z zanko in na njej železen kovan člen kvadratnega preseka s polkrožno ploščato razširitvijo z luknjo; člen dl. 4,8 cm, š. razširitve 1,6 cm, š. telesa 0,6 cm; žebelj dl. 3,8 cm, š. zanke 1,6 cm, db. dvojnega telesa 0,7 cm. 6 DKR ZE 5A Železna ploščata zanka podkvaste oblike s trnom za pritrditev; dl. s trnom 3,7 cm, š. 3,5 cm, db. 0,5 cm. 9 DKR ZE 6E Železna trikotna zagozda; dl. 3,5 cm, največja š. 1,3 cm, največja db. 0,6 cm. 10 DKR ZE 5F Del prelomljenega kamnitega brusa z močnimi sledovi rabe; dl. 8,5 cm, š. 3,2 cm, db. 1,9 cm. 11 DKR ZE 4B Črn plastični pokrov pisala; pr. 1,2 cm, dl. 4,9 cm. 12 DKR ZE 5C Zavit železen žebelj - žičnik z zanko na koncu; dl. 4,2 cm, db. 0,5 cm. Brez slike. 13 DKR ZE 1B Del železne podkvice za peto čevlja; dl. 4,2 cm, š. 1,4 cm, db. 0,3 cm. Brez slike. 14 DKR ZE 6A Del ukrivljenega železnega traku; dl. 5,1 cm, š. 1,5 cm, db. 0,2 cm. Brez slike. 15 DKR ZE 6A Del železnega traku; dl. 3,6 cm, š. 2,4 cm, db. 0,1 cm. Brez slike. 19 DKR ZE 6E Ustje in stena skodelice iz porcelana z zlato obrobo na ustju in zelenim cvetličnim ornamentom v pasu pod ustjem na zunanji strani; pr. 8,5 cm, š. 3,6 cm, v. 3,4 cm. 20 DKR ZE 7F Dno in stena skodelice iz porcelana; pr. 9,2 cm, š. 4,5 cm, v. 2 cm. 21 DKR ZE 6E Del rahlo izvihanega ustja in ostenja (cvetličnega?) lončka oker barve; dl. 6,1 cm, pr. 17 cm. 22 DKR ZE 4D Del izvihanega, rahlo profiliranega ustja skledice(?) oker barve; dl. 3,3 cm, pr. 16,8 cm. 7 DKR ZE 6E Kovan ploščat žebelj s ploščato glavo in odlomljeno konico; dl. 3,1 cm, š. glave 1,6 cm, db. glave 0,5 cm, š. telesa 0,5 cm, db. telesa 0,3-0,2 cm. 8 DKR ZE 6D Del železne palice kvadratnega preseka z odebeljenim koncem; dl. 7,3 cm, db. 0,9 cm. 16 DKR ZE 6C Del ploščatega ukrivljenega železnega okova trikotnega preseka; dl. 6,5 cm, š. 2,8 cm, db. 0,5 m. Brez slike. 17 DKR ZE 6F Del dna in stene steklenice(?); pr. 10 cm, dl. 8,8 cm, š. 3,8 cm, db. stene 0,5 cm, v. 2,7 cm. 18 DKR ZE 6F Del dna in stene steklenega kozarca; pr. 6,6 cm, dl. 4,1 cm, š. 1,5 cm, v. 2,7 cm. 23 DKR ZE 1D Del izvihanega ustja sklede, prevlečene znotraj z rjavo glazuro; dl. 3,8 cm, pr. 40,4 cm. mm 24 DKR ZE 7A Del izvihanega ustja sklede, prevlečene znotraj z rjavo glazuro; dl. 2,9 cm, v. 2,1 cm. 25 DKR ZE 7A Del prstanaste noge in ostenja sklede svetlo oker barve, prevlečene znotraj s svetlo okrasto zeleno glazuro z rjavimi koncentričnimi pasovi; dl. 4 cm, v. 3,6 cm. 26 DKR ZE 6B Del dna in ostenja sklede ali lonca svetlo oker barve, prevlečene znotraj z zelenkastorjavo glazuro; dl. 5,9 cm, pr. 13 cm. 27 DKR ZE 4A Del močno izvihanega ustja lonca, prevlečenega znotraj s temno oliv-nozeleno glazuro; dl. 4,2 cm, pr. 20,8 cm. 28 DKR ZE 4A Del odebeljenega ustja lonca sive barve; dl. 4,6 cm, pr. 24,8 cm. 30 DKR ZE 4A Del izvihanega ustja lončka, prevlečenega zunaj in znotraj s svetlo olivnozeleno glazuro; dl. 2,3 cm, pr. 10,9 cm. 31 DKR ZE 6E Del izvihanega ustja skledice, znotraj prevlečene s svetlo oker glazuro; dl. 3,4 cm, pr. 19,5 cm. 32 DKR ZE 7A Del izvihanega ustja sklede, katere rob ustja je zunaj in znotraj prevlečen s svetlo oker glazuro; dl. 3,2 cm, pr. 26,7 cm. 33 DKR ZE 5A Del odebeljenega izvihanega ustja lonca črne barve; dl. 3,6 cm, pr. 16,7 cm. 34 DKR ZE 7F Del odebeljenega ustja lonca sive barve; dl. 4,9 cm, v. 3,1 cm. 35 DKR ZE 4F Del dna in ostenja lonca sive barve; dl. 4,5 cm, pr. 12,5 cm. 36 DKR ZE 4A Del dna in ostenja lonca sive barve; dl. 5,5 cm, pr. 11,6 cm. 37 DKR ZE 6A Del izvihanega ustja lonca sive barve; dl. 2,4 cm, pr. 15,1 cm. 38 DKR ZE 5B Del izvihanega ustja lonca sive barve; dl. 3 cm, pr. 15,7 cm. 39 DKR ZE 4F Del odebeljenega izvihanega ustja lonca sive barve; dl. 2,9 cm, pr. 10,4 cm. 29 DKR ZE 6E Del dna in ostenja lonca ali vrča svetlo oker barve, prevlečenega zunaj in znotraj z rjavo glazuro; dl. 7,1 cm, pr. 12 cm. 40 DKR ZE 6A Del odebeljenega izvihanega ustja lonca sive barve; dl. 3,8 cm, pr. 17,1 cm. 41 DKR ZE 5A Del izvihanega ustja lonca temno sive barve; dl. 3,8 cm, pr. 17,2 cm. 42 DKR ZE 5B Del izvihanega ustja lonca sive barve; dl. 3,4 cm, pr. 12,5 cm. 43 DKR ZE 6A Del izvihanega ustja lonca sive barve; dl. 2,9 cm, v. 2,1 cm. 44 DKR ZE 7C Del odebeljenega izvihanega ustja lonca sive barve; dl. 3 cm, v. 2,8 cm. 45 DKR ZE 4F Del odebeljenega ustja lonca oker barve; dl. 5,5 cm, pr. 16,2 cm. 46 DKR ZE 6C Del odebeljenega ustja lonca sive barve; dl. 4 cm, v. 3,2 cm. 47 DKR ZE 7A Del odebeljenega izvihanega ustja lonca temno sive barve; dl. 3,9 cm, pr. 16 cm. 48 DKR ZE 5A Del izvihanega ustja lonca sive barve; dl. 3,8 cm, pr. 15 cm. 49 DKR ZE 5B Del odebeljenega izvihanega ustja lonca črne barve; dl. 2,5 cm, pr. 13 cm. 50 DKR ZE 5E Del izvihanega ustja lonca sive barve; dl. 2,8 cm, pr. 13,1 cm. 51 DKR ZE 5E Del močno izvihanega ustja lonca, prevlečenega znotraj z olivnozeleno glazuro; dl. 3 cm, pr. 12,7 cm. 52 DKR ZE 5F Del profiliranega izvihanega ustja lonca oker barve; dl. 4,3 cm, v. 2,6 cm. 53 DKR ZE 5F Del profiliranega izvihanega ustja lonca črne barve; dl. 2,1 cm, v. 2,9 cm. Sklep Lokacija arheološkega najdišča Dolenje Kronovo je zanimiva predvsem zaradi strateškega položaja ob z arheološkimi raziskavami ugotovljenih prazgodovinskih in rimskodobnih poteh, ki so vodile tod mimo. Tudi bližina reke Krke, ki je v preteklosti rabila kot trgovska pot, je morda pomemben faktor za nastanek naselbine na tem območju. Stratigrafska podoba najdišča daje slutiti, da je obstajala naselbina na vrhu hriba. Na žalost je kmetijska izraba, ki je postopoma preoblikovala prostor, uničila dobršen del severnega dela našega najdišča. Spekter najdb in naselbinskih ostalin kaže na človekovo rabo tega prostora najkasneje od pozne bronaste dobe oz. zgodnje železne dobe pa do danes. S pečmi je zastopana rimskodobna faza, medtem ko lahko tako za poznobronastodobno oz. zgo-dnježeleznodobno kakor tudi srednjeveško poselitev posredno domnevamo, da je obstajala v neposredni bližini našega najdišča, verjetno na vrhu hriba. Najdišče dopolnjuje sliko pretekle poselitve prostora vzdolž raziskane avtocestne trase in ga je mogoče povezati z bližnjimi arheološkimi najdišči Šmarjete, kakršni sta Draga in Bela Cerkev. Ker nam med arheološkimi izkopavanji ni uspelo zamejiti rimskega tabora s spremnimi objekti, je zelo verjetno, da se širi v vse smeri. Literatura ANSl, Arheološka najdišča Slovenije. DULAR, J. in M. TOMANIČJEVREMOV -. 2006, The Augustan fort at ŠTULAR, B. 2007, Lonci v opremi vi- - Ljubljana 1975. 2010, Ormož. Utrjeno naselje iz Obrežje. V: D. Davison, V. Gaff- sokosrednjeveške kuhinje s ka- BREŠČAK, D. in J. DULAR 2002, Praz- pozne bronaste in železne dobe. ney, E. Marin (ur), Dalmatia: re- mniškega Malega gradu. - Arhe- godovinsko in poznoantično na- - Opera Instituti Archaeologici search in the Roman province ološki vestnik 58, 375-404. selje Šumenje pri Podturnu. - Sloveniae 18, Ljubljana. 1970-2001, BAR, Oxford, 67-71. -. 2009, Mali grad: visokosrednje- Arheološki vestnik 53, 101-115. GUŠTIN, M. 2003, Il campo militare -. 2008, The Roman fort at Obrež- veški grad v Kamniku. - Opera BRIŠNIK, D. in T. RAVNIKAR 1999, Grad romano a Čatež presso Brežice je and Augustan military activi- Instituti archaelogici Sloveniae Šalek. - Velenje. (Slovenia), Quaderni friuliani di ty in the Sava Valley in Slovenia. 15, Ljubljana. DJURIČ, B. in I. PINTER 2003, KO 16/2 archeologiaXII, 69-75. - V: J.-S. Kühlborn (ur.), Rom auf TICA, G. 1999, KO 16 Hrastje-Krono- Lešnica-Kronovo, Poročilo o re- HORVAT, M. 1999, Keramika: teh- dem Weg nach Germanien: Geo- vo, Poročilo o rezultatih eksten- zultatih arheološkega pregleda nologija keramike, tipologi- strategie, Vormarschtrassen und zivnega arheološkega pregle- na potencialnem najdišču Do- ja lončenine, keramični arhiv. Logistik, Mainz, 187-198 (Bode- da. - Ljubljana (neobjavljeno lenje Kronovo. - Ljubljana (neo- - Ljubljana. naltertümer Westfalens 45). poročilo). bjavljeno poročilo). ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna OROŽEN ADAMIČ, M., D. PERKO in D. -. 2003, Požarnice pri Družinski DONAT, P. in P. MAGGI (ur.) 2007, Pro- grobišča I. - Katalogi in mono- KLADNIK 1996, Priročni krajevni vasi. - V: D. Prešeren (ur.), Ze- duzione, funzione, e commerci- grafije 32, Ljubljana. leksikon Slovenije. - Ljubljana. mlja pod vašimi nogami. Arhe- alizzazione della ceramica Au- -. 2000, Poetovio, zahodna grobi- PREDAN, P. 2003, Poročilo o zašči- ologija na avtocestah Slovenije. erberg nei territori di Aquileia, šča II. - Katalogi in monografije tnem arheološkem izkopavanju Vodnikpo najdiščih, Ljubljana, Iulium Carnicum e Iulia Concor- 33, Ljubljana. na lokaciji Draga 3 na trasi AC 233-235. dia. - V: Aquileia dalle Origi- KRIŽ, B. 2003a, Bela cerkev - Pod Kronovo-Smednik. - Ljubljana TOMANIČ JEVREMOV, M. 1988-89, Žar- ni alla Costituzione del Ducato Vovkom. - V: D. Prešeren (ur.), (neobjavljeno poročilo). no grobišče v Ormožu. - Arheo- Longobardo. Territorio. Econo- Zemlja pod vašimi nogami. Ar- PREDAN, P., M. MURKO in S. OLIČ 2005, loški vestnik 39-40, 277-304. mia. Societa, 198-204 (Antichita heologija na avtocestah Slove- Poročilo o arheoloških izkopa- URLEB, M. 1959, Kronovo. - Varstvo Altoadriatiche 65). nije. Vodnik po najdiščih, Lju- vanjih na lokaciji Dolenje Kro- spomenikov 7, 303. DULAR, J. 1982, Halštatska keramika bljana, 97-98. novo AC Lešnica-Kronovo. - Lju- VERBIČ, T. 2005, Poročilo o geolo- v Sloveniji. - Dela SAZU I. razred -. 2003b, Draga pri Beli Cerkvi. - bljana (neobjavljeno poročilo). škem ogledu lokacije arheo- 23, Ljubljana. V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Ko- loških izkopavanj pri Krono- -. 1991, Prazgodovinska grobišča vašimi nogami. Arheologija na stanjevica na Starem gradu nad vem. - Ljubljana (neobjavljeno v okolici Vinjega vrha nad Belo avtocestah Slovenije. Vodnik po Pobočjem. - Archeologia histo- poročilo). cerkvijo. Šmarjeta II. - Katalogi najdiščih, Ljubljana, 128-129. rica Slovenica 4, Ljubljana. ŽELEZNIKAR, J. 2002, Graščina v Pol- in monografije 26, Ljubljana. -. 2003c, Draga pri Beli Cerkvi, an- -. 2006, Srednjeveška in novo- hovem Gradcu. - Arheološki ve- -. 2003, Halštatske nekropole Do- tična nekropola. - Novo mesto. veška lončenina s planin v Ka- stnik 53, 301-371. lenjske. - Opera Instituti Archa- LAMUT, B. 1993, Poznosrednjeveške mniško-Savinjskih Alpah. - V: T. eologici Sloveniae 6, Ljubljana. in zgodnjenovoveške najdbe s Cevc, Človek v Alpah: desetletje DULAR, J., B. KRIŽ, P. PAVLIN, D. SVOLJ- Ptuja. - Ptujski arheološki zbor- (1996-2006) raziskav o navzoč- ŠAK in S. TECCO HVALA 2000, nik, 601-627. nosti človeka v slovenskih Al- Prazgodovinska višinska naselja MASON, P. 2003a, Dolge njive pri Beli pah, Ljubljana, 182-208. v dolini Krke. - Arheološki ve- cerkvi. - V: D. Prešeren (ur.), Ze- STARE, V. 1973, Prazgodovina Šmar- stnik 51, 119-170. mlja pod vašimi nogami. Arhe- jete. - Katalogi in monografije DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVA- ologija na avtocestah Slovenije. 10, Ljubljana. LA 2002, Bronastodobno na- Vodnikpo najdiščih, Ljubljana, ŠAŠEL, J. 1975, Stara pota ter poskus selje Oloris pri Dolnjem Lakošu. 123-125. rekonstrukcije nekdanje prome- - Opera Instituti Archaeologici -. 2003b, Rimska vojaška utrdba. tne mreže. - V: Arheološka naj- Sloveniae 5, Ljubljana. - V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod dišča Slovenije, Ljubljana, 101. DULAR, J. in S. TECCO HVALA 2007, Ju- vašimi nogami. Arheologija na ŠRIBAR, V. 1959, Zavarovalno izko- govzhodna Slovenija v starej- avtocestah Slovenije. Vodnik po pavanje antičnega pristanišča v ši železni dobi. - Opera Institu- najdiščih, Ljubljana, 208-210. Beli cerkvi. - Arheološki vestnik ti Archaeologici Sloveniae 12, 9-10, 251-270. Ljubljana. Arheologija na avtocestah Slovenije Dolenje Kionovo pii Beli Cerkvi 71 Stratigrafska matrika 001 002 u- 195 196 193 194 197 „ I >* 198 (O N iE 176 = 177 S _r 120 128 168 009 T 1 016 T 1 006 1 005 T 1 017 T 1 018 T 1 092 T 1 019 T 1 050 T 1 020 007 008 040 = 203 030 = 204 053 094 054 095 181 164 088 081 077 073 012 010 210 122 102 191 199 170 124 216 166 144 090 087 083 182 085 093 200 096 048 101 102 079 061 071 178 180 121 123 129 169 169 171 125 165 167 089 091 082 084 078 086 074 201 013 049 011 103 080 062 072 179 181 207 208 209 —I— 022 = 041 = 015 = 183 = 004 110 I . . 130 157 145 172 162 106 112 114 116 118 151 I 131 158 146 173 161 107 113 115 117 119 152 111 033 034 023 = 042 = 027 = 014 185 186 187 035 036 037 108 174 099 213 I 109 175 163 214 100 188 089 190 —I— 215 038 025 = 045 5 6 0 1 Indeks stratigrafskih enot SE stran SE stran SE stran SE stran Plasti SE 190 29 SE 93 35 SE 167 40 SE 1 27 SE 205 29 SE 200 35 SE 216 40 SE 2 27 SE 206 29 SE 201 35 SE 3 27 SE 207 29 Peč 11 SE 4 27 SE 208 29 Peč 4 SE 168 41 SE 5 27 SE 209 29 SE 77 36 SE 169 41 SE 6 27 SE 215 29 SE 78 36 SE 170 41 SE 9 27 SE 85 36 SE 171 41 SE 14 = SE 42 27 Naselbinske ostaline SE 86 36 SE 199 41 SE 16 27 Faza III SE 182 36 SE 17 = SE 29 27 SE 100 30 SE 52 41 SE 17 27 SE 109 30 Peč 5 SE 54 41 SE 18 27 SE 175 30 SE 88 37 SE 56 41 SE 19 27 SE 194 30 SE 89 37 SE 60 41 SE 20 28 SE 196 30 SE 90 37 SE 62 42 SE 21, SE 30 = SE 28 SE 198 30 SE 91 37 SE 64 42 204 SE 144 37 SE 68 42 SE 23 28 Faza VII SE 72 42 SE 24 = SE 44 28 SE 47 31 Peč 6 SE 76 42 SE 25 = SE 45 28 SE 107 31 SE 81 38 SE 80 43 SE 26 28 SE 111 31 SE 82 38 SE 95 42 SE 27 28 SE 113 32 SE 83 38 SE 179 43 SE 31 28 SE 115 32 SE 84 38 SE 32 28 SE 117 32 SE 87 38 Faza XIII SE 33 28 SE 119 32 SE 8 43 SE 34 28 SE 131 32 Peč 7 SE 35 28 SE 162 31 SE 120 39 SE 36 28 SE 173 32 SE 121 39 SE 37 28 SE 177 32 SE 122 39 SE 38 28 SE 123 39 SE 39 28 Faza IX SE 210 39 SE 40 = SE 203 28 Peč 1 SE 43 28 SE 10 33 Peč 8 SE 46 28 SE 11 33 SE 124 39 SE 50 28 SE 101 33 SE 125 39 SE 92 28 SE 102 33 SE 183 39 SE 145 29 SE 103 33 SE 146 29 Peč 9 SE 151 29 Peč 2 SE 128 40 SE 152 29 SE 12 34 SE 129 40 SE 180 28 SE 13 34 SE 191 40 SE 181 28 SE 48 34 SE 192 40 SE 184 28 SE 49 34 SE 202 40 SE 185 29 SE 96 34 SE 186 29 Peč 10 SE 187 29 Peč 3 SE 164 40 SE 188 29 SE 73 35 SE 165 40 SE 189 29 SE 74 35 SE 166 40