Leto III. Trži«, dne 15. junija 1954 St. 12 Kronika zadnjih dni Zadnjih štirinajst dni je bilo življenje Tržičanov zelo razgibano. Dogodki so se kar prehitevali med seboj, .tako da niti njisi utegnil Vsakega izase (do kraja izživeti, temveč si se moral včasih .zadovoljiti z nekim splošnim vtisom, ki so ga 'napravili nate. O nekaterih govore posebna poročila. Tiste izmed njih, za katere nimamo posebnih izvirnih poročil, pa (naj na tem mestu vsaj na kratko registriramo, da bo tržiška kronika za ta čas vsaj kolikortoliko popolna! Na prvem mestu moramo podčrtati veliko ' socialistično zavest naših .delovnih ljudi, ki se je spet v tako lepi luči pokazala ob poročilih o 'katastrofi v celjskem, šoštanjskem in krškem okraju. Tržič je kot drugi naši kraji — z nemo grozo' sprejel prvo vest o strašni nesreči, ki je zadela toliko in toliko delovnih ljudi. Z globokim sočustvovanjem je nato spremljal nadaljnja poročila v radiu in časopisih. Ni pa ostal le pri sočustvovanju. Takoj se je zavedel, da je treba tudi nekaj storiti, da po svojih močeh u-blaži velikansko škodo. Hitro je torej organiziral zbiranje prispevkov in kmalu )ni bilo delavca in nameščenca, ki ne bi v pomoč trpečim odštel ne- v/ V petek, 18. t. m. so nas spet obiskali naši rojaki iz Amerike. Ogledali so si predilnico, razgledali z gradu, nato pa odšli po majhni zakuski na grobove talcev v Dragi. — Naša slika prikazuje sprejem ameriških Slovencev ob prestopu naše meje v Sežani. i kaj stotakov. Kolik je bil skupen efekt nabiralne akcije, (trenutno še ne vemo. Morda bomo lahko objavili številke prihodnjič. Za danes naj poudarimo le to, da ob odločilnih trenutkih naš človek le pokaže veliko socialistično zavest in bi ga bilo napak soditi le po pičli udeležbi na sestankih in drugih pomanjkljivostih. V soboto, 12. junija in v nedeljo, 13. junija so naši gasilci z vso1 slovesnostjo1 izvedli I. brigadni nastop. V okviru tega nastopa pa je dobila poseben poudarek 60 letnica predilniške-ga gasilstva. Kresovi, rakete, godba na sobotni večer in Veličastne prireditve v nedeljo dopoldne so Idale Tržiču ta dva dneva tako praznično lice (kot le malokdaj. Kar pa je glavno: naši gasilci so s svojim nastopom (pokazale, da se Izavedajo, kaj je njihova dolžnost in kakšne velike naloge ima njihova organizacija! — IVserri trižišfcim gasilcem, še posebej pa predil-niškim jubilantom naš . list iskreno čestita! * \ Isto nedeljo je odšlo okrog 50 pionirjev in pionirk v Ljubljano, da prispevajo svoj delež na republiškem nastopu TVD »Partizana«. Svojo nalogo so lepo izvršili, poleg tega pa imeli tudi "izreden užitek, ko so videli ogromne množice sodelujočih iz vse Slovenije. * Naraščajoči tujski promet postavlja našemu Turističnemu društvu vedno nove naloge. Ena važnih halog je (bila v izad-njem času ureditev menjalnice pod Ljubeljem. Med tem, ko so naša podjetja in obrtniki z Vso naglico dokončevali svoj a dela v gostišču, je Turistično društvo uredilo vse potrebno, da Je s četrtkom, 17. junija začela v tej stavbi poslovati menjalnica. Menjalnico vodi P. Cilenšek. Čaka pa društvo še druga, nič manj važna naloga, dai 'pripravi, gostom v tej turistični postojanki okrepčila. Upamo, da bo društvu kmalu uspelo urediti tudi okrepčevalnico. Tu gre za naš ugled, za vtis, ki ga napravimo na tujca, ko obišče našo državo, gre pa tudi za narodni dohodek, ki si ga ustvarimo, če smo dovolj iniciativni in podjetni. \ V zvezi s prizadevanjem Turi. stičnega društva, da ustvari primerne pogoje za razvoj turizma, moramo omeniti tudi hvalevredno iniciativo kar dveh u- stanov za olepšavo mesta. Prav redek primer tako iniciativnosti ;in požrtovalnosti je upravnik dijaškega doma tov. Alfonz Inkret, ki vneto skrbi, da bi dobila grajska pobočja in pota lepo lice. Prav pridno jso mu pri tem pomagali najprej gojenci dijaškega doma, kmalu pa je ta vzgled začel pritezati večje število tržiških pionirjev. Nastal je močan »Pomladek Turističnega društva«, ki, si na ravnici pod gradom ureja otroško igrišče in olepšuje njegovo okolico. Brž ko je prišel na dopust, je med to delovno mladino prihitel tudi tov. Miha Potočnik, ki vodi nadaljnja dela. — Stvar ima mimo materialnega tudi moralni pečat: mladi ljudje so silal 1 delavni in požrtvovalni, če jim znamo poiskati delo, će jih znamo pridobiti zanj. Drugi iniciator za olepšava-nja mesta pa je Bombažna predilnica in tkalnica. Prostor med cesto in upravnim poslopjem že dalj časa okusno ureja in kmalu po pogled nanj postal tako privlačen, kot to redko vidimo okrog tovarn. Vivant sequentes! * .' V petek, 18. junija je nad 400 dijakov tržiške gimnazije prejelo letna spričevala. Za večino izmed njih so bila spričevala zasluženo priznanje za vestno delo med letom. Mnogi so razen spričeval prejeti še posebne pohvale, nekateri pa celo knjižne nagrade. Prav posebne počastitve vrednim pa je ta dan priredil sprejem tudi predsednik ljudskega odbora, da da tako poudarek izobraževanju in vzgoji mladih ljudi v poštene, sposobne državljane naše socialistične domovine. Nekaj je seveda bilo med dijaki tudi letos takih, ki niso izvršili svoje dolžnosti. Vendar lahko z veseljem ugotovimo, da so uspehi na naši gimnaziji od leta do leta boljši in da je letos izdelalo že v rednem roku nad 67"/o dijakov. Tem se bo pridružilo še nekaj dijakov jeseni, ko bodo opravili popravne izpite. V zvezi z zaključkom šolskega leta naj omenimo tudi okrajno razstavo šolstva in kulturnega dela v Kranju, saj je Tržič na tej razstavi častno zastopan. Na razstavi smo opazili relief tržiške okolice, ki ga je izdelal Andrej Dobre, mnoge lepe izdelke tržiških vajencev in drugo. Nadalje je pri ureditvi razstave NOB s svojim obsežnim materialom sodeloval tudi trži-ški muzej in med razstavljenim tiskom smo opazili tudi •— Tr-žiški vestnik. Razstava priča, da Strun 2 TRZISKI VESTNIK Št. 12 smo tudi na področju kulture in izobrazbe dokaj storili, * Zadnjo 'nedeljo so se Tržičani udeležili v velikem žtevilu dveh velikih prireditev. Mladina je že v soboto pohitela na zaključek slovensko-hrvatskega festivala v Kopru, blizu sto članov »Svobode« in drugih delovnih ljudi iz Tržiča pa je odšlo v nedeljo zjutraj v Završnico, kjer je bil velik zlet delovnih ljudi radovljiškega in kranjske- ga okraja. Častna udeležba Tr-žičanov na obeh prireditvah priča, da nikakor nočemo zaostajati, kadar kjerkoli na ma-nifestativen način dokazujemo svoj patriotizem, svojo voljo u-rediti si čim popolnejšo socialistično družbo in svoje prizadevanje za kulturno rast našega delovnega človeka. (Morda bo za naš list kak mladinec še posebej opisal svoje vtise z mladinskega festivala? Radi jih bomo objavili!) h okaiiskik vasi Skopuh, da mu ni para Po objavi dopisa z gornjim naslovom v prejšnji številki Tržiškega vestnika se je oglasil v našem uredništvu Franc Slibar vulgo Bavantek od Sv. Neže in nam dal k dopisu naslednje pripombe, ki jih radi objavljamo: Ni res,'da mati nima več prostora doma in da mora tavati okrog in prositi za hrano. Nasprotno je res, da ima doma svojo izgovorjeno izbo (kamro) za stanovanje in vso oskrbo ln da dobiva poleg tega še pn-boljšek: 3 jajca in 11 mleka na teden ter 3 kg, masti in ne- kaj masla na leto. (Slednje z« letos res še ni dobila.) Nadalje ni res, da 'bi jo silil k delu, ker je stara nad 70 let in tudi ni odšla na obisk k svoji hčeri v Radovljico na moj pritisk, temveč iz lastnega na-Biba. Nadalje ni res, da si lastim uro svoje sestre; zahteval sem od nje le potrdilo o izročitvi ure, da je ne bi pozneje kdaj ponovno terjala od mene. Končno hi res, da me vsi sosedje obsojajo, ker poznajo razmere; nasprotno je res, da obsojajo pisca članka, ki me je skušal spraviti ob dobro, ime. Ponesli so svojo pesem tudi k nam Dne 15. maja zvečer je priredila tržiška »Svoboda« v Pod-ljubelju izredno uspel pevski koncert. Narodne in umetne pesmi so že takoj v teačetku u-stvarile najboljši , stik med pevci lin poslušalci. Priznati moramo, |da , je bil že program sam zelo posrečeno izbran, tako da so poslušalci sledili izvajanju lod začetka do konca z največjim zanimanjem. Dati moramo priznanje celotnemu zboru, zlasti pa zborovodji tov. Zazvonilu, ki je uspel pri tr-žiški »Svobodi« zbrati kvaliteten' in tudi številčno močan pevski zbor. Reči moramo še to, da so Tržičani našli v Pod-ljubelju hvaležne poslušalce, saj so Vsako njihovo točko nagradili z navdušenim ploskanjem. Ko je bil koncert zaključen, se poslušalci kar niso hoteli razitii, temveč so prosili, naj jim zbor zapoje še in &. Pevci se niso dali dvakrat prositi. Z |odra so donele domače pesmi še pozno v noč. Podljubeljčani enodušno izjavljajo, da si takih prireditev še želijo, saj jim nudijo po težkem delu., prijetno in zdravo razvedrilo. Take mladine naša skupnost ne potrebuje Včasih je bila velika čast za fanta, če je bil močan kot »hrast« in je bil vsakomur kos. Toda vsak čas prinese svoje in tako so tudi pretepi prišli lz mode. Danes gleda pameten človek na pretep le Iše e prezirom. Kljub temu pa se, največkrat v vaseh vname še hud pretep. Če se Iznajde v družbi kak vročekrvnež, že najde vzrok, da začne prepir in tako je v veseli družbi kaj hitro ogenj v strehi. Tako je prišlo v ponedeljek, dne 7. junija, v gostilni v Lomu do surovega pretepa. Pozno zvečer je prišlo v Lom okrog osem mladih, krepkih kmečkih fantov iz Kovorja in okolice. Prišli so z namenom, da bi z Lomljani poravnali neke stara račune. Seveda so bili eni in drugi že malo »v rožicah«. Kovorjani so istalno izi-vali domačine, tako da je končno prišlo do zverinskega pre- tepa. Kaj prav za prav imajo danes ti fantje od tega pretepa? Mislim, da nič drugega kot marsikdo zbito glavo, ki je vsakomur v spotiko, in kar je glavno: stroške za pobito steklo \ gostilni. Razumljivo je, da tudi torez kazni ne bo šlo. Domačinov je bilo sicer nekaj manj, toda kljub temu so morali Kovorjani prvi pobegniti. In danes se marsikdo od teh zmagovalcev ponaša, češ namahali smo jih pa le. Toda, tak ponos pač ni pravi ponos zavednega državljana FLRJ in zlasti ne mladinca. Taki surovi odnosi vladajo danes med tema dvema mladinama. Res je, da naša (kmečka mladina res nima toliko časa kot druga, toda, če ima čas za taka surova barbarska dejanja, bi si lahko vzela čas za kaj bolj koristnega, kar bi bilo vsakemu članu v prid lin drugim organizacijam za vzgled. Kljub takšnemu stanju bi se lahko ta mladina med seboj povezala: tekmovala - med seboj v v športu, nastopila z mladinskim pevskim zborom itd. Prav gotovo pa jim ne bi škodovalo, če bi morda kar na mladinskem sestanku, prebrali kakšno poglavje iz »Knjige o lepem vedenju. Prepričan sem, da bi vsak član od dobro organiziranega mladinskega kolektiva odnesel mnogo več koristnega zase in za našo mlado državo ln bi končno tudi vsak od teh lah- ko rekel: »Pošten član naše skupnosti sem!« Fantje zavedajte se, da iste s takim (početjem le suha veja našega skupnega drevesa in zato čini prej pokažite na drug način svojo moč — s trdno vero v zmago dokažite, da znate bitt tudi vi vredni imena: član LMS, t. j. tiste junaške mladine, ki se je res v pravem času znala boriti, ne pa tako kot vi: danes, ko se vsi borimo za mir. -r-a Padalke, padalci in jadralni piloti tudi v Križah V eni prejšnjih številk Tržiškega vestnika je bilo v poročilu iAerokluba v 'Tržiču poudarjeno, da imamo v Križah mlado padalko Metko Užarjevo. Mogoče bo tržiško mladino zanimalo, da imamo v Križan tudi jadralnega pilota s srebrnim C izpitom, s katerim se je Samo v filmu Vesna tako ponašal. To je Dušan Lažakič, fcd živi v Križah, zaposlen pa je |v tovarni Iskra v Kranju. Oče mu je bil Srb, mati pa domačinka iz Gozda. Leta 1945 se je z materjo vrnil v Križe, tu dovršil osnovno šolo, nekaj 'časa delal na kmetih, potem pa je šel v industrijsko šolo v Lesce. Srebrni C izpit je napravil v Vr-šcu. ' Za ta izpit so postavljeni precej težki pogoji. Z jadralnim letalom je treba doseči razdaljo 60 km, ostati v zraku '5 ur in se dvigniti 1000 m. nad visino lodklopljenja. , Padalca, ki je že do lani o-pravil 11 skokov imamo tudi iz Seničnega. To je tov. Ribnikar Janez, šol. upravitelj v Lešah. Pevski zbor »Svobode« je gostoval v Puterhofu V soboto, 5. t. m. je na povabilo predsednika SZDL v Puterhofu pevski zbor ' Svobode priredil koncert izbranih narodnih in umetnih pesmi, primernih za podeželje. Obisk je bil vkljub slabemu oz. deževnemu vremenu dokaj razveseljiv. Pevski zbor je pod vodstvom tov. Zazvonila Otona svojo nalogo kar najbolje rešil, saj je moral ženski in moški zbor spored dopolniti z dodatnimi pesmimi. Po koncertu se je predsednik SZDL toplo zahvalil gost. zboru za uspešno izveden koncert z željo, da se v dogled-nem času zopet snidemo. Kuharski tečaj v Tržiču Na pobudo DPM v Tržiču se je vršil kuharski itečaj v bivši predilniški menzi, katerega sta vodili |tov. Bocak Jelica in Lai-bachar Milka. V štiriindvajsetih večerih od 26. aprila do 3. junija 1954 se je urilo in pripravljalo 34 )mladih deklet za bodoče gospodinje. Nekatere so hodile po dve uri daleč in jim ni bila pot prenaporna. Tudi trinajstletna l Pavelca iz /Javorja (Sv. Ana) je z veliko vnemo sledila razlaganju in praktičnemu pripravljanju različnih preprostih, pa tudi boljših jedil — saj so dekleta odnesla kar sto natipkanih receptov. Vsak jedilnik , je obstajal iz 6—7 vrst jedil. ■— vštevši drobno pecivo, okoli katerega so se pač najraje sukale mlade kuharice. DPM je pripravilo v sklopu kuharskih tečajev tudi več zanimivih predavanj, katere so tečajnice prav z vnemo poslušale. Tako je zašč. sestra tov. Dolenc Lori Imnogo predavala o negi dojenčka, tov. prof. Ra-kovec Slava o zaščiti in pravicah žene v naši socialistični državi, zdravnica Idr. Bocak Marija o higieni žene in pravilni prehrani, dir. gimnazije tov. Regvat Janko o družbeni moralni vzgoji in deloma o soc. zakonodaji. Kako potrebna in zaželena so taka predavanja, se je lahko sklepalo po tem, ker so tečajnice stavile več vprašanj. Predavateljico o higieni žena so še in iše prosile kljub pozni uri — saj je ura nihala že čez dvaindvajseto, naj jim še kaj koristnega pove. Zaključni večer 5. junija se je vršil v telovadnici gimnazije. Pri okusno servirani mizi, pripravljenih jedilih in prekrasnih ročno - napravljenih [jedilnikih,, so se tečajnico zahvalile in poslovile od svojih voditeljic. Predsedniku DPM tov. Regvatu pa je po nagovoru v zahvalo podarila tov. Mira šopek nageljnov, rožmarina in roženkravta s slovensko troboj-nico v gorenjski narodni noši. Ob prijetni godbi, za kateru sta poskrbela visokošolec Aha-čič Vito in priznani tov. Ahačič Rudi so se dekleta vrtele do zgodnjih jutranjih urah. Veliko požrtvovalnosti ln truda sta doprinesli voditeljici, a imata naj zavest, da so jima tečajnice vse (zelo hvaležne in si samo želijo ponovno takih potrebnih tečajev. Naj bo na tem mestu iše izrečena ' najiskrenejša zahvala vsem, ki so z razumevanjem gmotno ali na kak drug način pripomogli, da se je kuharski tečaj sploh vršil in to: sindikatu in kolektivu tovarne »Triglav«, Itrg. podjetju »Preskrba«, Zvezi borcev, Bombažni predilnici, Mestni mesariji, Turističnemu društvu, Gostinskemu podjetju Zelenica, tov. Mirkotu in Jankotu. St. li! TR2IŠKI VESTNIK Stran 3 O predčasnih odpustih iz sole Zaključek Šolskega leta je tu in precejšnje število učencev bo dovršilo šolsko obveznost. Nekateri bodo nadaljevali svoj študij na gimnazijah in raznih strokovnih šolah, dosti jih bo šlo v obrt lin industrijo, nekateri pa bodo ostali kar jdoma (kmečki otroci). Za vajence je obvezno osemletno šolanje in dovršena dva razreda gimnazije ali pa dovršenih 6 /razredov osnovne šole. Popolna nižja gimnazija odnosno 8 irazredov bsnovne šole je predpisanih le za eiektr. stroko, ■ radio tehnike in vajence v trgovini. Prej ali slej pa bo potrebna jza vsak poklic nižja gimnazija odnosno 8 razredov osnovne šole, s čimer naj ptar-ši že sedaj računajo. Precejšnje število učencev iz katerega koli vzroka v svojem, osemletnem šolanju ne dovrši dveh razredov gimnazije ali šestih razredov osnovne šole. Tem je vstop v fobrt praktično zaprt. V |času šolanja starši vodijo o tem premalo računa in tako stoje naenkrat- pred vprašanjem: Kam te otrokom? Lansko leto so bili izjemoma še dovoljeni dopolnilni izpiti za licence z dovršenim 1. razredom gimnazije ali 5. razredom osn. šole, katerih Ipa' letos po vsej verjetnosti ne |bo. Praksa namreč kaže, da taki učenci tudi na,vajenski šoli. zaradi premajhne predizobrazbe slabo zdelu- j jejo. V mnogih primerih pa starši prakticirajo tudi takole: Ko ise otrok bliža 14. letu, si na podlagi raznih poznanstev v podjetjih ali pri privatnih mojstrih zagotove pčno mesto, potem pa vlagajo prošnje na Svet za pro- j sveto in kulturo pri LOMO za predčasen .. odpust in navajajo • vse mogoče resnične lin izmiiš- 1 Ijene težave, zaradi katerih žele, da ;bi bil, otrok predčasno 1 odpuščen iz šole. Vedeti, pa je treba, da .je uzakonjena osem-letna šolska obveznost in ne več 1 sedemletna. Le-ta traja torej od 7.—15. leta starosti in ne od 7. do 14. in je torej vsak otrok dolžan hoditi, v šolo polnih o-sem let. , . .. . OLO Kranj — tajništvo SPK j je letos poslalo vsem .šolam o-krožnieo, v kateri pravi: »Ker • ,ni zakonike, osnove iza predčasno odpuščanje šoloobveznih o-trok in ker se stalno javljajo učenci,, .ki, ibi, se radi vključili i v obrt.in industrijo, pa nimajo dovoljne šolske predizobrazbe, v bodoče ne bomo več reševali takih prošenj.« > Okrožnica je dovolj jasna in naj jo vsi starši vzamejo resno ter naj 'ne vlagajo prošenj za predčasen odpust (iz šole, da ne bodo imeli nepotrebnih stroškov s koleki itd. Pni obljubljanju vajenskih ' učnih mest • naj osemletno šolsko obveznost in starost 15 ,let upoštevajo tudi podjetja. Sploh bi bilo najbolje, da bi podje- j tja vajenska mesta razpisala lin | sprejemala vajence po predizo-brazbi in kvalifikaciji, ne pa po kakih drugih vidikih. Privatni mojstri so v tem mnogo Ibolj previdni in Ise zelo (natančno informirajo v šoli o učencu, ka-terega mislijo sprejeti v uk , Najbolj neumestne pa so prošnje kmečkih staršev za predčasen odpust iz šole. Nekateri kmečki starši utemeljujejo svojo prošnjo tako, kot da je obstoj njihovega posestva odvisen edino od delovne sile 14 letnega otroka, kar diši že po izkoriščanju otrok, posebno še pri raznih pastirjih in hlapčkih. Socialna zaščita je pri nas že toliko razvita, da bo mogoče take pojave izkoriščanja mladine preprečiti. Sploh pa naj se tudi kmečki starši zavedo, da je tudi njihovim otrokom' potrebno- večje znanje, kot pa. so ga bili sami deležni in da bo v kratkem izvedeno 2 letno kmetij sko-gospodarsko šolanj e ■ — i ti to obvezno — v zimskemi času. — Zadnje anketiranje kmečke mladine je pokazalo prav (žalostno sliko injene izobrazbe. Vzgojni problemi Po naših gorah se "mriožc planinske- postojanke in vedno več je obiskovalcev, ki se opajaj o z lepoto naše zemlje. Toda z nji-■mi se množi nevarnost, da nam odneso s seboj tudi- del lepote, ki je v našem rastlinstvu. Ali ste se že kdaj zamislili v pestrost našega rastlinstva |in njegovega cvetja, .ko ste .brnimo njega hodili na svojih (sprehodih po gprah? Prav gotovo ste si mimogrede odtrgali cvetko, ki vas |je zvabila s svojo 'barvo ali pa prijetnim vonjem in si jo zataknili za klobuk., AH vas ni Izamamil teloh, ki je pogledal v svetli dan, ko je ko- Kratko torej: Za predčasno odpuščanje otrok iz šole ni zakonske podlage, je pa tudi škodljivo za dvig splošne izobrazbe. V izjemnih primerih se bodo prošnje reševale le na podlagi zdravniškega spričevala 6 duševni ali. telesni nesposobnosti učenca za' nadaljnjo šolanje, z izgovori na kakršno koli ' delo pa absolutno' ne. S tem v zvezi bi mimogrede omenil zamisel spremeniti osn. šolo v Tržiču v osemletko. Morda naj bi Društvo prijateljev mladine sklicalo sestanek staršev in zastopnikov oblasti, na katerem naj bi o tem razpravljali in izdelali primeren in u-temeljen predlog za ustanovitev osemletke. -" *i \ r Kavar Janez maj dodobra izginil sneg? Ali vas ni premamil dišeči volčln že zgodaj spomladi s svojimi majhnimi, dišečimi mođriČastl-mi cvetovi? Pa narcise na, Golici in. rododendron, ko je Irdel po skalovju, in planika visoko v gorah? Prav gotovo ste videli vso td lepoto in Vse to vam [Je večalo veselje, saj je bilo eno cvetje lepše od drugega! Ste bili pač izmed tistih, [kakršni' bi morali biti vsi, ki cenijo naravo tako, kot je, dn si ne pulijo šopov cvetja, (ki čez čas bvene in ki ga konec koncev zavržejo. Cvetka v svojem naravnem -okolju, ob poti, na livadi, na strmem bregu, v družbi z drugimi vam je prav gotovo več kot pa kup ovenelega zelenja v oprtniku. Pa če bi nam vse to prešlo? Ali si morete naše gore predstavljati brez vsega tega? In vendar se prav lahko zgodi, da bomo čez čas Ibrez vsega tega cvetja, ki nam sedaj vzbuja občudovanje. To se je zgodilo že marsikje drugje in z nekaterimi cvetkami tudi že pri: nas. Prav nič ine pretiravam. Planike, ki so se pred vojno umaknile pred 1 neusmiljenimi »turisti« visoko v nedostopno skalovje, so se med vojno, ko so po naših gorah odmevali le koraki partizanov, razrasle Ikar .nizko ob poteh. Toda kako dolgo bodo tam ostale? Če ne bomo pazili ha naše planinsko cvetje, bomo kaj kmalu ob eno izmed lepot naših gora. Tujci, ki doma nimajo takega pisanega cvetja, so nad našim navdušeni in ga znajo ceniti, mi pa, kot da se ne zavedamo vse te lepote. V nas vseh, ki hodimo' po gorah, mora vzkliti zavest, da je' cvetje naših gora neločljivo zvezano z njih lepoto dn da bodo naše gore brez cvetja, mnogo manj privlačne. _in ;|lepe. j, jg uf , Ko bi- ie:.'Vsak::plgrj;14ot ža-niislil visoko v gorah, kjer so le Še''gole' skalo" iii''tu in tam šop resaste trave, , kako trde borbe s prirodo prestane rastlina lin kako težko je njeno živ-r ljenje! Le oglejte, si ob priliki planinske rastline, kako, proti koncu poletja hitijo .poganjati cvetne petve Is. često tako nežnimi, in pisanimi cveti! ,V;zatišju, med skalami, kjer ni toliko vetra in kjer sonce dobi svojo Irrioč, si ped za pedjo o-s,vajajo gorske rastline golo skalo in jo ''pretvarjajo v nežen vrtiček!'' In ko je dolinsko cvetje že davno minilo ,in zori že seme, je planinsko' cvetje šele zaživelo , svoje pisano, življenje. Pestre barV'ć cvetja vabijo redke žuželke, da mu pomagajo pri svatbi., in ko je končana,' h.itft s pripravljanjem semena, datoo zrelo še .preden bodo , mrzli .jesenski Vetrovi zaveli preko, gora,., -.v , '■ ' ":"!'''','•!'..:,' ,: Mar ni lep pogled na pisano cvetje takega planinskega vrti-ča, i v katerem,. cyet,o,r modre .zvončnice, rumeni, in jjbej.i planinski ,--mak , in rite, -planinski klineki? Mar j iiii i lep... (pogled, ,na vse te pisane;, barve,- ki( se ,.v čistem gorskom /,i;aku , in pol.m svetlobi tako lepto odražajo „«a .belih skal? •■> (->.;k-. v »dtt Ali naj spadamo - med-itisto;