291. številka.
Ljubljana, petek 19. decembra.
VL leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD
Uhaja vsak dan, ir.v/.ocn*J po-jrdaljke m dneve po pra-jnikih. -ue\ v»-.i* pt o«*tl ca ueut leta 4 gold. — Za Ljubljana o-dki ^oiUianj« na duo. sta ihj.o loto 13 gou
prt»)em%;:   za avatra-eoerske dežele       -elo U o 16 golo.,  ia       i«.   8 gold, . n „-'d.,      6»\ti ict* S gold. 30 kt., /.a on meuoo I gold. 10 ar.   Za pošiljanje on
dom ho računa 10 krajo, za meaoo, 30 kr. v,a četrt leta. — Za tuj« dežele a» celo leto 20 gold., s* pol leta 10 gold. — Za gospode ooltello na ljudskih Šoli h tn m dijake velja nizana oena in frioer: Za LJabljane ca četrt leta 2 gold. 50 kr., p* poatl piejemac s* četrt leta 3 gold. — Za oznanila a* plačuje od 6otir stopne petit-v-ate 6 kr. «e se osnanilo takrat tiak%, 5 ki.      M dvakrat in 4 kr. če m tri- alt večkrat tiska. Viiakokrat M plača štempelj za 30 kr. jJoptsi naj ae iavole frankirati. ~ Rokopisi se ne vraoajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški oeati v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa'. gpvivn^tvo, na katero nni ae blagovolijo pošiljati naročnine, rekian-aoi1»v otmimtl* t I, admhiUii-rtir^ reč«. J« v .NarodnJ tipk^-ni" v Tavčarjevi hiši
0 naših ljudskih učiteljih.
Z Notranjskega, 18. dec. [Izv. dop.] Srce more zaboleti človeka, ko vidi, kako naše narodno učiteljstvo, ki bi moralo biti ne samo prva in glavna podpora umikajočemu se narodu, nego celo prvi in najvažneji faktor v občnem vsestranskem delovanji za narodno kulturo , od dne do dne huje — propada. Nikjer med slovanskimi učitelji nij opazovati prave moške zavednosti, nikjer glasne goreče želje po napredku in naobraženosti, nikjer prave očitne delavnosti, nikjer tistega plemenitega navdušenja za svoj stan in poklic, ki človeku tudi v mnogih zoperno-stih in britkostih vsakdanjega živenja daje moč, pogum in veselje do dela. Po petih slovenskih kronovinah razdeljeni narodni učitelji se tako malo brigajo drug za drugega, kakor bi ne imeli odgojevati ciicpta ftlo-vcnsKega naroda, nego pet po geografični legi i zgodovini, po jeziku in omiki različnih narodov. Naši učitelji nemaj o nobenega duševnega središča, nobenega osrednjega glasila, v katerem bi svoje misli čistili, svoje pedagogične nazore razglašali, svoje izkušnje javili, drug drugega z dobrimi sveti podpirali in po katerem bi, dasiravno politično ločeni, vendar med soboj ostali v duševni zvezi kot sinovi enega naroda, ki je izročil v njihove roke svojo nežno mladino in ž njo svojo bodočo srečo i nesrečo. Lapanje-tov „Slov. učitelj", po zdravih načelih uredovan, je to nalogo vsaj deloma izpolnoval — je iz polno v al, pravim, kajti v zadnji številki naznanja, da ne bode več izhajal , ne morda zarad pomanjkanja materijalne podpore, ne! Saj se čuje, da je imel blizu 500 naročnikov in s temi bi list za silo lebko prebil. List se je moral, kakor sam pravi, zato ustaviti, ker glavni urednik ne stanuje v kraji, kjer
je „Učitelj" izhajal. Ali nij to velik testimo-nium paupertatis za slovenske učitelje ? Od enega človeka tedaj je bil časopis odvisen in ker mu je ta pomoč odtegnil, je moral — umreti!
Saj imamo v Ljubljani „Učiteljskega tovariša" ! mi bode kdo ugovarjal. Da, imamo ga, prijatelj! Toda vprašam te, ali more biti glasilo slovenskim učiteljem list, ki še zvezo mežnarjenja in orglanja z uČiteljstvom zagovarja? G. Močnik je vsega spoštovanja vreden mož, osobi njegovi nihče nič reči ne more, a načela, po katerih „Tovariša" ureduje, so taka, da pač ugajajo duhovščini, nikakor pa ne naprednjim, razumnim učiteljem, ki za tega delj z njegovim listom nič opraviti ne morejo imeti.
Pojdimo dalje! Meseca septembra 1872 je bil v Ljubljani med velikim hrupom in vrišem občni shod slovenskih učiteljev. Dasiravno so takrat učitelji iz nepremišljenega hiperpatriotizma Čez ojnice stopali in deloma nepraktične resolucije sklepali, vendar se je na tem shodu tudi marsikatera dobra in zdrava misel slišala, ki je človeku nadejo vzbujala, da bodo slovenski učitelji vrlo napredovali. Prav na tem shodu se je osnovalo „Slovensko učiteljsko društvo za vse slovenske dežele". In kaj je zdaj s tem društvom? 15 mesecev je uže od tega časa minulo, pa o njegovem delovanji še noben človek nič nij čul. Živelo je menda samo — 1 dan, tisti dan, ko se je osnovalo; to društvo še dan denes med žive šteti, bi bilo menda problematično. Ce še živi, seje morda kar na tihoma spremenilo v skrivno framasonsko družbo, ki po „prostomavtarskih" načelih dela za srečo in blagost slovenskih učiteljev. Osnovala so je dalje takrat „Narodna šola", tudi z večjim ropotom, nego vspehom.   Pa „Narodna
šola" je vsaj nekaj storila, akoprem se tudi pri tem prepotrebnem društvu krvavo pogreša prave, žive organizatorične moči. Tako n. pr. mi nij znano, da bi se bila na Štajerskem , kjer je vendar mnogo slovenskih učiteljev, sploh kje oživati poskušala. Iz kratka: Mej slovenskimi narodnimi učitelji posebno na Kranjskem, se more letošnje leto na vsej liniji konstatirati splošnja letargija in nedelavnost. (Konec prih.)
Iz deželnih zborov. Štajerski deželni zbor.
[Izv. dop.]
(8. seja 15. dec.) K denašnji seji sta prišla tudi knezoškofa graški in mariborski. Grof Kotnlinskv poroča v imenu finančnega odbora o peticiji društva za olepšanje gra-škega mesta glede spomenika nadvojvode Ivana.
Po prostovoljnih doneskih znaša fond za ta spominek 24.364 gl., a stroški so na* rastli na 32.430 gl. Ker deželni fond do-zdaj še nij nobenega zneska dal za spominek, predloži finančni odbor, da se privoli 8000 gl. iz deželnega fonda in sicer 4000 gl. precej, 4000 gl. pa po dogotovljenji spomenika.   Predlog je bil enoglasno sprejet.
Za štajerski fond zemlji ščne odveze se dovoljuje za 1. 1874 iz deželnega fonda 017.526 gold.; celi proračun za fond zem-Ijiščne odveze znaša za 1. 1874 1,022.165 gl.
Občini Auersbach pri volj nje se, da sme pristojbino 10 gl. pobirati od onih, ki žele domovinsko pravo v tej občini pridobiti. Nekaterim občinskim in okrajnim zastopom se dovoljuje višje priklade naložiti.
Dozdanja občina Mozirje je prosila, da se loči v dve občini: trg Mozirje, ki
Narodne stvari: priče, navade, stare vere.
0 pticah životinjah.
(Razglaša jih M. V a 1 j a v e c.) (Konec.)
Zajec je nesrečna zver i kad on zide pred človeka, onda je človek nesrečeu i iz njegovega dela nc bu niš, neg je bole da ue nazad povrne , kojega zajec na putu preteče, to je kad zajec dojdo pred njega i prek puta na drugu stran pretrči. — Kad se človek zestaue zajci m v jutro, mora biti on den nesrečen, in temtoga ni jako ali ipak dosta jako. Ako ide na sud pak ako ga zajec preteče, to vre na prvo zna da bu on v reštu i da bu on kaštigu trpel a ne on
koga on tuži. Ako ide snoboke pak ako ga ga zajec preteče, to ne bu dobil puce, ali ako ju dobi , ne bu nigdar dobro ž njom živel. —
lšel je na sejnem jem put jeden lončar v Križevec i neje uigdo bil ž njim na koli, neg ou sam i njegov foringaš. Na jeni put došel je pred njega zajec i pretekel ga je pred koli. On je to dobro zual, daje to nesreča ako zajec njega preteče pak je rekel svojemu dečku : ja se ne bum vračal neg bum pazil i pole ko bum išel i bum pazil jeli to prava istina ali ne. On je pazil jako i poleko še vozil i skoro da jo išel več peške neg li se vozil. Došcl je vre blizu mesta gde je bil sej u em. Na jem put mu se je kolo potrlo i on se prehiti i do»ta mu se lonec potere i ue je mogel uiti z mesta gcuati s koli. Ou je vezda moral lonce nositi na sejnem, ali siromaški lončar ne je tržil niti jednoga feneka. Vezda
si lončar zdehne i reče: nigdar za nigdar ni jedna boža duša naj nejde nikam, ako ga zajec preteče na onom putu, neg naj se povrne dimov. To 'se je bilo na Tkalcu, to je, lončar je bil iz sela Tkalca i išel je na sejnem kroz Mibolce. —
lšel je jem put jeden remenar na sejem vu Ludbrcg na sveta ncdelju (= angeljska nedelja) i zval se je P:šlin iz Križevec, pak ga je zajec pretekel na putu. On je to dobro znal, da zajec znamenu je nesreću pak je rekel svojemu pajdašu: čuješ ti, ne bu dobro budemo nesrečni, burno se vrnali. Na to mu pajdaš reče: pak bi se vezda vrnaii dimov poleg zajca, gda je naj jakši sejnem? ue burno se vrnali, neg mi idemo samo na sejnem, naj ide zajec kam oče. Opomene forin-gaša da naj jako pazi denes i jutra, da ne bi koga pogazil i da ne bi prebiti!« On je pazil jako i tam su došli srečno.   Ali kad
obsega katastralne soseske Mozirje in pa v mozirsko okolico, ki obsega katastralne soseske, Utaj. Loke,  Sv. Mihci. Sv. Ra degunda, Lepa njiva io Brezje.   Ločitev je brez vsake debate privoljeua.
Prihodnja seja je 17. decembra in pride na dnevni red med drugim postava, da bode odslej na realkah francoski jezik obligatni med angleškim in slovenskim pa da stariši nčencev imajo pravico odločevati, katerega naj se uči. Predlog je stavljen od vlade po nasvetu VVretschkovem, ki je že lani s tem predlogom silil v zbornico, deželni glavar ga pa nij dal na debato.
Politični razgled.
lolranje «trzele>.
F TJubljanA 18. decembrv V vfškent narodnem taborji postaje notranja   borba   med   „ starimi" pasivnimi nporci in med ..mladimi''   od  dne do dne ostrejša.
M*i'<i.ik-4t „Politik" govori o namera vanji nemških poslancev v Češkem zboru, zopet nove nemške volilne okraje ustvarjati, in slovansko prebivalstvo še bolj prikrajšati nego je že, da naj bi rajši na to mislili, da bi v očigled stvari, ki se z železno logiko v Evropi pripravljajo, narodnemu boju želo nespravljivosti in sovraštva odvzeli, namestil da ga poostrujejo.
Ofjrrsiea zbornica je v glavnih točkah bndget ta leto 1874 sprejela. — Lonyay-evi privrženiki so iz Deakovega kluba izstopili z izjavo, da Szlavv-jevega ministerstva nečejo podpirati.
Vvtaanl«*- «9 rva* v*.
Sfl».%k<t vlada je predložila skupščini v Kragujevcu odpravljenje telesne kazni.
Na f''i'<fiirn.rr.(>iit ho bili pri dopolnilnih volitvah republikanci v narodno zbornico voljeni. Najznamenitejša je zmaga republikancev v tinisterskem departementu, najskrajnejšem kotu dozdaj popolno kato-liško-legitimistične Bretagne. V vrstah ver-sailleske desnice je to strašan hrup naredilo, in monarhisti, ki bodo pri prihodnjih volitvah gotovo splošni glasovalni pravici podlegli, bi to pravico radi za vsako ceno odstranili. A to je za te „ rešitelje družbe" najte/ji nalog, kajti po petindvajsetletni praksi se je ta pravica globoko urastla v javno zavest.
italijanski minister za javna dela je v poslanski zbornici konstatiral, da se je začelo obravnavati, kako bi se občevanje med Italijo in Nemčijo zlajšalo j minister se nadeja, da bodo vse težave kmalu odstranjene, in da se bodo nameravane železnice še to leto začele delati.
Na iitiftvikrm se je v nedeljo v vseh katoliških cerkvah brala papeževa enciklika; ob enem se je preklicalo, da bi dogma nezmotljivosti ne bila za Angleško veljavna, kar se je bilo prej enkrat po časnikih objavilo.
Predsednik .ivit-tn-skr republike je papeževemu nunciju monsignoru Agnozziju poslal list, v katerem mu udvorljivo daje razumeti, naj iz Švice gre. „Journal de Ge-neve" k temu pravi i „Ker je limska pisarna hč švicarskim ljudstvom in njegovo vlado po vsi moči iskala prepira, in se drznila se svetilnico svllabusa presojevati principe naše republikanske politike, s tem, da je pridigovala nepokorščino proti postavam in se končno naravnost in šiloma utikala v naše notranje zadeve, za to je odločno ravnanje zaveznega sveta opravičeno, in cela Švica — razen slabe manjšine — mu bo popolno pritrjevala".
Dopisi.
Iz JI*trIt»©r» 10. dec. (Izv. dop.| (Občinske zadeve.) Dva za narodno naše življenje važna prigodka imamo zabilježiti i popolni propad zloglasnega Sorscbagg-a, bivšega župana na Črešnovci, in preseljenje nemškutarskega poslanca Seidla iz Kamce. Tedaj dva kmetska strahuna sta pala skoro ob istem Času. — Kdor pozna razvijanje slovenske narodnosti v mariborskem okraji, ta ve, kaj sta nam imenovana dva človeka zaprek in nezgod delala. Sorschagg je še precej mlad človek, nekoliko v mariborskih nemških šolah iznčen, nekoliko pa pri vojakih in žandarjih izšolan. Strasten z mladega, precej osornega značaja in silovit v vsem svojem dejanji, bolj muhast in prebrisan, kakor pa izobražen in olikan, bil je in ostane pravi prototvp ali vzgled razbeljenega nemčurja. „Novoveška zgodba" je po Slovenskem dovolj znana, znano pa tudi, kako se je H. pri vseh dosedanjih volitvah obnašal. Tudi pri zadnjih volitvah v državni zbor nij zatajil svoje proti Slovencem nasršene navade. Mirno postopanje slovenskih volilcev z ene strani, skrb nemškutarskih , ki so se za Seidlna bali, z druge strani, to je to volitev delalo jako mirno in redno. Ali Sor-8chagga je srbelo v prstih in laktih; na enkrat se je med volitvijo zadri : „češ , da se od slovenskega kandidata tu v sobani agitira!!" — Kakor da so volilci prišli rožen-kranc molit! — In kmaln bi bil Sorschagg svojo rogoborno nitnro pokazal. — Tudi je znano, kak<\ se je po svoji volitvi za volil-
nega moža župniku makolskemu , vrlemu in poštovanemu rodoljubu, pismeno rogal. A sedaj se je zgrudil ▼ politično jamo. katero je Že predolgo časa drngim kopal. Creš-njevski volilci so se skazali možake! Trdno ga držite Sorschagga , pa ga ne izpustite več v zelje! — Kamški Seidl, dovolj znan po naših novinab, prodal je te dni svoje kamniško posestvo in se meni tudi od tamo v mesto (Maribor ? ali Dunaj ?) preseliti. KamČanom je čestitati. Samo enega so prošenj ; predno Seildla izpustč , naj terjajo od njega za vsa pretekla leta računov! Mož, ki je vse mogoče nrade v Kamci opravljal: županstvo, šolsko predstojništvo , cekmešter-stvo itd., naj da preje račun, potem pak naj gre križem sveta! Srečen pot mu! — Da se stvari v mariborskem okraji vsaj nekoliko bolj v narodno korist obračajo, krivi so — slučaji in pa vrli kmetski rodoljubi, kateri so žalibog! preveč osamljeni pri tem delu. Kajti ko bi narodna reč od mariborskih rodoljubov odvisna bila, bogme! vse bi že bilo zaspalo. Razve majhene peščice izmed teh gospodov nikdo ne dela, in posebno oni, ki so k takemu delu poklicani, najmenj delajo. Zato pa v Mariboru — kakor so že drugi dopisniki pred menoj to opomnili — nij niti živega družbenega niti političnega narodnega življenja več. V tem oziru je junaštvo kmetskih Ijudij tem sijajnejše.
¥z Tratil 18. dec. (Izv. dop.*] Naš deželni zbor je imel včeraj sejo. Med poslušalci je bilo tudi več narodnjakov in kmetov iz okolice. Poslancev je bilo v zboru 40. Dr. Cambon interpelira vladnega komisarja, kako je to, da se v Trstu še vedno ujetniki iz ječe v sodoijo ukleneni vodijo in ljudem izkazujejo j on pravi, da se po vseh drugih večih mestih v posebnih vozeh dovažajo. Vladni komisar potrdi pravičnost in potrebnost te interpelacije, ter zagotavlja, da se bode ta nedostatek popravil. Za tem pride v tretjem brauju na vrsto realka. Prve točke so bile brez debate sprejete. K §. 7 priporoča poslanec dr. Lozer, naj se na realki ustanovi stolica za slovenski jezik, ter poudarja posebno potrebo za Slovence v Trstu, zlasti pa za okolico, v kateri sami Slovenci prebivajo. Baron Paškotini podpira ta predlog in navaja , da je vse to jako potrebno in pravično ter konstatira, da v Trstu sta dva glavitna jezika, namreč italijanski in *) Zakasnimo. Ur.
su otud išli dimov, opomene opet f»ringaša. On mu je rekel, da se naj ne boji. Nu remenari dogovorili su se, da idu na Toplice, i išli su, ali uisu srečno došli. V Žabniku bu jednu babu staru pogazili pak su imeli veliku nepriliku i skorom su došli v nešt obo-dva. —
Išla je jem put jedna baba snoboke pak se je zajec ž njom stal; ne je nasnubila. —
Nesla je jem put jedna baba v Križevec maslo na prodaju , stal se je ž njom zajec, ue je prodala, neg ga je potepla. —
Bila je baba pošla v Rim pak jo je zajec pretekel; zgubila je peneze i ne jo išla v Rim, da ne je 'mela s kim. —
Dekla je bila na paši , našla je zajca koj je spal. Ona se je razveselila i rekla je: fala bogu, našla sem zajca, bum ga prodala pak si kupim jajca, jajca nasadim, si nahra nim piceke, piceke prodam, kupim puru ij purana, onda si kupim tele, tele bum hranila
kaj bu velika krava, krava mi poleže junca pak ga bum hranila kaj bu velik vol ko bu imel velike, velike, velike — puca jako zakriči, zajec se zbudi i skoči a puca si jezik zmoči (= nikaj ne dobi , v računu se pomeša.) —
Baba reče svojemu možu, zakaj ona mora na vek samo graha nigder meso jesti, kak Bartolova žena na vek jć meso, skoro same zajce. On joj reče: muči, baba, zajec je taki doma. Ona je baš dela kuhat grah. On zeme puško i odide v lov. rOna je brže bole napravila ražen i pripravila rajnu , ar su rekli, da budu drobninu pekli na rajni a celega na raznu. Baba hiti grah vu cenjak (= ščavnjak) i naloži ogenj i 'se priredi i pozvala si je svoju najbolšu prijatelicu na obed, da budu zajca jele. Muž je odišel v klet pa se je napil tak jako, da je pijan bil i da je curel (= padel) i tak se je ves zblatil. Dojde dimov, babe ga počnu pitati, gde je
zajec. A on im odgovori: to vam je na meni, bil je preveč jaki pak me je hitel v blato i vušel mi je. Babe ga počnu špotati, on je zbije i babe bilo su i brez graha i zajca glane (= gladne) cel den i dobro debelo zbite. I dendenešni kad se kdo napije pak se zblati veliju, da je zajca strelil. —
Govoriju : ,spiš kakti zajec' =s skoznnješ celu noč. — .Plašliv si kakti zajec' = vsa-komu si strahu. — ,Ti imaš zajčev hod' = nigdar nejdeš po leku, neg navek trčiš. — ,Ti imaš zajčev stan' =s nimaš nikaj svojega i gde bole tu duže. — ,Ti si zajčeve forme' = osel si v govorjenju i ponašanju a strahu si 'sakomu. — ,Ti se hraniš kakti zajec' = vu zimi si više gladen kak sit. — ,Imaš zajčev rep' = ti si sluga, z nikim ne gospodariš. (Zamladinec.) —
29. Gda žrjavi letiju , ako se onda v zemlju zapiči nož, koj ima tri križe, onda se zmešaju i na zemlju sedeju. (Medjimurje.) —
slovenski in da bode glasoval za ta predlog. G. Borgstaler govori, da v okolici prebivajo že 4 ali 5 vekov Slovenci, katerih je črez 25000 duš, da je torej potrebna s 1 o-venska stolica na realki. Nadalje govori, da sam izprevidi , ker živi med okoličani, kako potrebno je znati njih jezik, da zdaj to on najbolj čnti. V Avstriji, pravi, so do malega izjemka vsi polki slovanski, in da je potrebno že zarad tega , da se zna slovensko, da se lehko občuje z narodom. Govor Lozerjev, kakor tudi Bnrgstalerjev je bil z galerije z gromovito pohvalo sprejet, in sicer tako, da je predsednik zvonil k mirn. Dr. Lnzatto poudarja, da deželni zbor nij nikakoršni nasprotnik slovenske stolice ne realki, nego reče , da predlog dr. Lozarjev nij oportun. Hermet, znani Slovenožercc, je proti predlogu, in omenja, da predlog nij iz potrebe stavljen, da če se napravi slovenska stolica, bode pomanjkanje šolarjev in potem : kaj bo koristil dragi zavod. Dr. Franelič je zato, da se ustreže želji slovenskih okoličanov ter podpira predlog dr. Lozerjev. Dr. Consolo zopet proti govori in izpodbija predlog. — Baron Paškotini podpira zopet predlog ter navede, da ako hoče biti kdo inžener, mora znati slovenski jezik, ker ima z okoličani posel, da lehko to ali ono ukaže in veli. Dr. Lozer potem svoj predlog formulira, kateri pride na glasovanje. Dobil je 1K glasov in padel tedaj samo s tremi glasovi. Hermet je v svojem govoru prešel tndi na lahonski sad Ferlugo-Boninov, namreč tretji laški razred šole v Bojanu , rekoč, da ako bi taka potreba slovenskih šol bila, bili bi Rojančani za 3. slovenski razred prosili, a ne za laški
razred.
Zdaj sprevidite okoličani, kaj zamore odpadnik lastnega naroda storiti in osramotiti celo okolico z neveljavno prošnjo in fingira-nirai podpisi. Sovražnikom naše narodnosti stiskajo orožje v roke ! G. Hermet je še potem z več, deloma celo smešnimi frazami dokazovati skušal, da smo Slovenci le hlapci in da Lahi so gospodarji občine. Naši poslanci g. dr. Lozer in Nadlišek sta se vrlo borila. Nabergoj je na Dunaji bil, sicer bi tudi on ne bil dolžen ostal g. Hermetu. G. dr. Muha pa je sedel tih. Oas je, da se tudi on pokaže, da ume gevoriti za svoje slovenske volilce. Le zato je bil voljen.
Iv. ZtagrclMl 16, dec. j Izv. dop.) Magjari so po nagodbi ali „ausgleichu" leta 1867 visoko vzleteli, a njih krila so bila kakor Ikarjeva — voščena. Žarko solnce velevlastnih sanjarstev raztalilo jih je. Kolikor višje so poleteli, toliko globljeje sedaj padajo. Mi jim nij smo zavidali njih visoki državni vzlet, denes pa ravno tako tudi nemarno razloga, žaliti njihovo padanje. Mi samo v toliko obžalujemo iinanČno mizerijo, v kolikor so njihove in naše linance skupne. Kor Magjari s svojim loŠim gospodarjenjem tudi nas soboj v brezdno finančnega bankrota vlečejo, bilo bi celo vmestno, ako bi vprašanje emancipacije naših iinancij od nji hovih v prihodnjem saborskem zasedanji, Če že drugač ne, vsaj v oblici kakšne interpelacije pojavilo se. En dobiček imamo pa vendar iz mizerije ogerskih Iinancij, in ta je, da v prihodnje Magjari ne bodo imeli s čem pri nas koiteševati, in naše ljudstvo z mitenjem zapeljevati. Brez cvenka so pa Rauchovci mrtvi. To uvidevši, začeli so naj besnejši Rauchovci v bornoj suknji pokore h
križu polzti. Vsak ima denes kakšen izpri-Čevalen izgovor, zakaj je bil spoznovalec Ranchove politične krivovere. Pri volitvah za mestno zastopstvo glasovali so naj večji Rauchovci — za naj večje narodnjake. To so značaji ? ! —
Te dni se bo volil naš mestni župan, ali kakor mi pravimo „gradski načelnik". Sploh se pogovarja, da bo Vonči na izvoljen. Vončina ima v ravnokar izvoljenem mestnem zastopstvu odločne privrže-nike, pa isto tako tudi odločne protivnike. Ali so v veČini njegovi pri vržen i ki, ali njegovi protivniki, to bode glasovanje pokazalo. Njegova sokandidata Jakčin in Bnratti — vladni poverjenik za obnovo magistrata predlaga namreč trojico — imata sicer tudi svoje privrženike in svoje protivnike, a razloček je ta, da njihovi privrženiki in njihovi protivniki nijso odločni. Njihovi privrženiki morejo se v protivnike, in narobe njihovi protivniki v privržnike preobrniti, kar glede V o n č i n e nij, glede njega je vsak s soboj na čistem.
Imenovanje banovih doglavnikov ima se vsak čas pričakovati. Predlog leži že nekoliko dni v kabinet-.kej pisarni.
Kupčija z vinom je precej živa. Ker je Okiške in Svetojanske gorice, kamor so druga leta naj raje kranjski kupci zahajali, letos toča potolkla, obrnili so se letos v Križevce, kjer posebno okolo Reke in Gu-ščerevca jako dobra vina rastejo. Vedro novega, in sicer dobrega, prodava se po 5 — 8 gold. Letos se je celo v Tirole hrvatsko vino izvaževalo.
Domače stvari.
— (V štajerskem dež. zboru) so v seji 17. t. m. zastran slovenskega jezika v realkah govorili slovenski poslanci dr. D o-minkuš, dr. Vošnjak in dr. Srnec. Vse tri'govore prinesemo po etenografskih zapiskih.
— (Čitalnica v Kranj i) napravi dobrodelno „beseđo" dne 21. decembra, katere čisti donesek je namenjen v napravljenje obleke za uboge učence in nčenke. Program je: 1. Rijenci, igra na glasoviru od Rihard Wagnerja, za dve gospodičini. 2. Deklamacija: „Roža jerihonska", zložila Luiza Pcs-jakova. 3. Tvoje ime, samospev za sopran z glasovirom, postavil Franc Abt. 4. „Dobro jutro", vesela igra s petjem v dveh dejanjih. 5. Tombola. Vstopnina je za osobo 50 kr., večji darovi se bodo hvaležno sprejemali.
— (Iz Novega mesta) se nam pišo: Tukajšnja Čitalnica ima v nedeljo 21. dec. občni zbor, pri katerem bo tudi volitev novega odbora. Udje se vabijo k obilnej udeležbi.
— (Ptujsko učiteljsko društvo) ima 8. jan. občni zbor.
— (Kozć) so v Ljubljani posebno med mladino čedalje huje. Učencem mestuih šol se je prepovedalo v šolo hoditi, ako je v hiši, kjer stanujejo, kdo na kozah bolan.
— (Sneg) se je v Ljubljani dva dni silil, da bi šel, a premislil se je in izginil zopet, da ga nikjer nič nij. Vreme je južno.
— (C. kr. davkarija) v Ljubljani, zahteva zdaj od delavskega bolniškega društva v Ljubljani, ki ima dobrodelni namen, In.Inr delavce in rodovine umrlih svojih družabnikov podpirati, da bi svoje premoženje skazalo in od  njega davek plačevalo.
Itosedaj so bila taka društva davka prosta. Radovedni smo, kdaj bodo tudi beračem za njih izprošene krajcarje davek naložili! —
— (Nesreča.) Janez Tekovnik, delavec iz papirnice na Goricah nad Ljubljano, je 17. t. m. bil zgrabljen od remena pri pa pirnični mašini. Vrtilo ga je okolo in zlomil si je roko in nogo in brž ko ne hrbtenico premeknil. Poklicani zdravnik ga je našel že mrtvega.
— (Koze.) V Podgorici pri fari Št. Jakob pri Savi je 28 na kozeh bolnih. Nobenemu nijso koze stavljene. Umrli so že trije. Ozdravil nij nobeden. Najmlajši je star 2 leti, naj stari 16 let.
— (Požar.) 12. t. m. ob 6. zjutraj je pogorelo Mici Gregorič, Štev. 7, v Podgori-cah hiša, skedenj, hlev in svinjak, in vse barvno blago, samo peč je ostala. Zavarovana ie bila za 200 gld. Skoda je dosti veča. Župan Sajer Nace si je zadobil veliko zaslngo, da Be ogenj nij razširil.
— (Iz Zagorja) se nam piše 16. dec: Tudi pri nas se zmirom kaj novega prigodi, a le žalostne novice so. Nij dolgo tega, kar so blizu Zagorja nekega fanta po noči na smrt ubili, ko je spal j nij dolgo časa, ko se je nek starček blizu Zagorja, ko je šel v Košco, po nesreči ubil; nij dolgo časa, da ie nek mlad fant tako udaril druzega, da mu je čeljust razbil ■ nij dolgo časa, da je nekega apnarja kamen, ki je iz hriba priletel, takoj usmrtil. Tako ima c. kr. sodnij-ska komisija iz Litije zmirom dosti posla pri nas. Vrh tega se nam je pred dvema dnevi še ena prav nepotrebna prigodila. Pred tremi leti je bila namreč c. k. poštna služba razpisana. Oglasilo sc je za njo jako mnogo domačih prosilcev, med njimi najbolj spoštovani in premožni posestniki. A služba se je podelila nekemu c. kr. financarju v pokoji, kateri nij zmožen ene besede slovenske govoriti, da ravno bi se moglo nekoliko vendar na tukajšnje občinstvo ozir jemati, ker razen tukajšnjega „geverka" in kolodvora je ljudstvo samo slovensko. Tako pa ta poštar naš ne razume niti ene besede slovenske, naši kmetje pa besede nemške ne. Ne poprašu-jejo se zastonj ljudje, kako je vendar to, da je grof tega tujca tako priporočeval in zakaj se domače službe najrajši takim dado, ki jih dobro izpolnovati ne morejo.
— (Iz Celja) se nam piše, da tam na gimnaziji katehet K. prepoveduje „S1. Nar." brati, na nas zabavlja in priporoča klerikalne liste. Tako delajo domačini proti nam. Izgled, kako naj naši prijatelji na drugi strani širijo naš list, da se enake, povsod rabljene makinacije paralizirajo.
— (Dvanajsta slovenska predstava) dram. društva v deželnem gledališči bo nedeljo 21. dec. Predstavljala se bode prvikrat nova igra iz življenja s petjem v 3 dejanjih in predigro „Iliša slabega stanii", katero je po F. Kaiscr-jevi „Kin verrufenes llaus" poslovenil J. Ogrinec. Igra ima sicer resno dejanje, a vendar je šaljivi element tudi vpleten vmes, posebno v nalogah stre-žaja Blažiča in hišne Mine, in ae vrstijo šaljivi prizori z resnimi.
— (Popravek.) V včerajšnjem „poslanem" je letna številka 1883 namesto 1873 nam neljuba tiskovna pomota.
— (Literarno naznanilo). Hrvatski   pisatelj    gospod   Ivan Kostrenčič,
amanuensis v c. kr. dvorni bibliotheki na Dunaji je a podporo c. kr. akademije zna-n os ti j na svitlo dal preznamenito knjigo, v vsakem obziru monumentalno delo, ki bode po vsem slovanskem in tudi po tistem ne-slovauskem svetu, ki so resno ie slavistiko peča, vzbudilo največo pozornost. Knjigi se pravi: „U r kundl i c li e Heitriige z ur (iescbichteder protestantischen Literatur der Slldslaven in den Jak-ren 1559—15G5. Wien, Druck u. Verlag von Carl Gerolds Sohn 1874". Na 244. straneh obsega < 'M.III. izvirnih, do sedaj še uigder natisnenih in samo v Schnurrerjevi knjigi: „Slavischer Bitcherdruck in WUrtem-berg im U>. Jabrhundert. TUbingen 1799." deloma in po vrhu porabljenih pisem, katera so si mej soboj pisali tisti blagi možje, ki so v sredi 16. stoletja po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Hrvatskem, Goriškem, po Isti i ji, Dalmaciji in Bosni j i širili luteran-stvo ter ž njim vred utemeljili tudi novoslovensko slovstvo. V tej zbirki, za katero moramo mi Slovenci mej vsemi slovanskimi narodi g. Kostrenčicu v najveČi meri hvaležni biti, se nahajajo pisma Primoža Truberja, barona Ungnada, kranjskega deželnega pisarja Kblombnerja, kranjskih deželnih stanov in plemenitašev, dunajskega meščana in knjigotržca Ambroža Krolicka, nemških protestantovskik knezov, cesarja Ferdinanda, češkega kralja in poznejšega cesarja Maksa II., Stepana Consula in drugih uplivnih za razcvit slovenskega in hrvatskega slovstva vnetih in za razširjatev protestantizma v 16. stoletji delajočih mož. Jasno se vidi i z teh pisem, katera je g. Kostrenčič našel veči del v arhivu tUbingske univerzitete, da utemeljitelji novoslovenskega slovstva nijso bili taki krivoverski fanatiki, kakor nam je slikajo nekateri slovenski literarni historiki, nego da je je pri njihovem neumornem, vsem nevarnostim, vsemu vladnemu in po povskcmu preganjanju kljubujočem požrtvovalnem delovanji vodila vzvišena ideja i Od-primo Slovencem, Srbom, Hrvatom in na balkanskem polotoku prebivajočim Turkom (NB!) z narodnim slovstvom pot do prave narodne omike! — Denes knjigo g. Kost-renčiča samo kratko naznanimo; v 2—3 dneh spregovorimo o njej v daljšem feuilletonu.
P.
Razne vesti.
• (V peterburški najdenišnici), katero je ustanovila cesarica Katarina 11., se nahaja zdaj 26.000 otrok. Ta najdenišnica ima 74 svojih šol, v katere hodi 2000 naj-denikov. Podučujejo jih v najdenišnici vzre-jeni učitelji Tako severni barbari od vseh zapuščene otroke za koristne državljane izrejajo.
* (Led) je na Donavi tako velik nastal, da ne gredo več parobrodi do Belgrada.
POHlttUO,
V Kranji dne 16. dec. Igralnega društva komite, ki zboruje pri g. Dolencu, je poslal v ljubljanski „Tag-blatfj št. 2«7 od 16. tega meseca dopis iz Kranja, ki zadeva tudi mojo osobo; nijsem sicer imenovan po imenu, a ud komiteja mi je rekel sam, da dopis meri name in da smem zadovoljen biti, da me nijso še bolj „ošteli". Ne morem si kaj, da ne bi izrekal svojega začudenja, da se govori v dopisu o meni, ker pri svečanosti nijsem uiti uavzo-čeu bil; menda vendar ne nabirajo udje komiteja  svojih  novic  kot  staro  babe po
ulicah in gostivnicah. Da pa pisatelji onih vrstic nijso ostali pri resnici, v dokaz temu le to : Dopisniki trdijo, da sem jaz agitoval proti koncerta, izrazil sem le pri marsikateri priložnosti svoje mnenje, da se mi zdi neprilično, jubilej avstrijskega cesarja slaviti boteti s strogo prusko pesnijo, naj si bode že garnirana ali ne. To moje mnenje uzro-čilo je rut je moje avstrijsko, ki ga imam še zdaj, naj si mislijo drugi o tem, kar si hočejo. Kar sem pri tej priliki govoril, ali kakor dopisniki pravijo, agitoval, pripravljen sem zastopati povsodi in proti vsakemu. Imel sem pa tudi pravico svojo grajo izraziti, ker bil sem sam do tedaj ud igralnega društva. Da moje m no n je nij bilo osamljeno, kaže to, da so izstopili iz društva razen mene še nekateri drugi in nekateri menda še bodo. — Neresnica je dalje, da jaz trosim narodni nemir in narodno nestrpljivost med meščanstvom . svojo spravoljubnost in strpljivost ne glede na narodoBtni princip pokazal sem s tem, da sem bil do zdaj ud društva. Kdo je raz pora kriv, vidi se naj bolj \l tega, da je sam ud komiteja v dotični seji priporočal, naj se izpusti točka ,,Wacht am Khein" iz programa, češ ,,da bode uzročilo ogenj". A nek drugi ud komiteja pobil je te pomiselke s lrivolnimi besedami: ,,naj si dajo igrati Slovenci pa rusko kvnino, saj se stvar godi v gostilni in ne stane veliko". —
Kar se tiče slednjič tega, da dopisniki trdijo, da me je spravila napačna slavohiep-nost v opozicijo, jaz — kot „kleinlicher Geist' — nijsem toliko aroganten, da bi si prisvojeval vednost motivov, ki nagibajo koga pri njegovem delovanji, mogoče, da bo duhoviti udje igralnega komiteja od zgoraj inspirirani, kot stari preroki, in da vedo človekove misli in nagibe.
Anton Ar tel, c. kr. gimnazijalni učitelj.
Pofiluno. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesctere du Barry
t? Londonu.
Vsem trpečim po izvrstni Kevalesciere du Barry, katera brez porabe luka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in nit ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, naprcbavljivost, zapor, drisko, nespečnost, Bla-Imst, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljevanje krvi tudi  ob času nosečoBti,  scalno silo,  otožnost, su-
šenje , revniatizena , protin, bledico. — Izpisek iz 7&000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekom kljubovala:
Spričevalo št. 74.670.
Na Dunaji 13. aprila 1873. Sedem mesecev je sedaj,  ko sem bil v najo-bupnejšem položaji. Bil sem bolan na prsih in živcih, tako da sem od dneva do dneva  vidno  gineval in vsled tega dalj rasa nijsem mogel se učiti. Slišal sem
0 Vašej čudovitoj Kevalesciere , rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da se čutim po enomesečnem vži-vanji Vašo tečno in žlahtne Kevalesciere popotnem, zdravega ln okrepčanega, tako da morem, ne da bi se tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to namerno jako dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vaš udani
Gabriel T e s c h n o r, slušatelj javnega višjega trgovinskega učilišča.
Spričevalo št. 7){.66S.
Mitroviee, 30 aprila 1873. Hvala izvrstnej moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi 3 funtov na potu k boljšanju. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Kevalesciere navadne sorte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih 8 tednov starih pošljete.
S spoštovanjem
Nikolaj G. Kostic. Spričevalo št. 73.704.
Pfilep, pošta Ilolešan na Moravskem 7. maja 1873. Ker mi je od Vas žo davno prejeta Kevalesciere du Iiarrv pošla in je za mojo želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Rcvalesciere 2 funta na povzetje kakor hitro je mogoče pošljete.
Spoštljivo udani
Jožef Kohacžek, gozdar.
Tečnejši kot meso, prihrani Kevalesciere pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo cono za zdravila. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr.,
1 fant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 lun tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— KovaleBciere-Biscuiten v pušicah k 2 gold. 50 kr. Ju 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 las 20 gold., — za 576 tas 86 gold.
— Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na Da-najt, Wttllfla«hKMae št. 8, v LJubljani Ed. Mahr, v dtradel bratje Obe ranzme yr, v Ina« braka Dieohtl & Frank, v Olovci P. Birn-bacher, v I>oucl Ludvig Mtiller, v Maribora F. Koletnik & M. Morič, v Meraaa J. B. S t o c k h a u s o n, kakor v vsoh mestih pri dobrih le karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du-uajaka hiša na vse krajo po poStnih nakaznicah a>K povzetjih.
Dunajska borza 18. decembra.
U zvini o telegrafidno poročilo.)
Znatni dri. dol,* v bankovcih .   69 gld. 40 kr.
Enotnt drž. dolg v srnom    .   . 73 „ 90
ttfftO ari. posojilo       ... 101 F 90 ,
Akcije narodne hank«   .   . 997 , — .
Kreditne akoije...... 234 , 50
London ........ U3 , 30
Napol.......... 9 . 9
C. k. cekini   ... — „ —
S»r*hro 108 65
Ti
hranilnice in zastavljavnice ljubljanske.
Zarad sklepanja računov za II. semester 1873 bo
hranilnica
od 1. do 15. januarja 1H74, in
zastavljavnica
od SO. decembra 1873 do 16. januarja 1H74
za pila.
Ravnateljstvo hranilnice in zastavljavnice.
V Ljubljani  13. decembra 1873. (329—2)
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Se
m en.
Lastnina in tisk -Narodna tiskarne .