O p 1 S le Iz Podmelca. Glavni občni zbor »Tominskega učiteljskega društva« bode v Kobaridu v 29. dan septembra t. 1. se sledečim dnevnim redotn: 1. nagovor predsednikov; 2. poročilo o društvenem delovanji preteklega leta; 3. pregled društvenega računa; 4. volitev treb pregledovalcev računa; 5. volitev društvenega odbora; 6. nasveti in predlogi. Vsi p. n. častiti društveniki in društvenice prosimo, da se požrtvovalno udeleže zborovanja. — Začetek ob 9. uri zjutraj. Odbor. S Koroškega. Znano je, da je naš jedini šolski list »Padagogiscbe Stimmen« radi denarnih zadev prejenjal, in deželno učiteljsko društvo je v boji s podruštvi — radi različnosti točk v peticiji, kojo so hoteli predložiti deželnemu zboru za zboljšanje plač — čisto razpalo. V onih peticijah so baje mestni učitelji se premalo ozirali na potrebe učiteljev na deželi, na kar so pa zadnje dni sklicali občni učiteljski zbor v Feldkirchen-u, hoteč ustanoviti novo dež. učiteljsko društvo, katerega odborniki bi bili tudi učitelji z dežele — ne le samo mestni učitelji. Ko pa pravila predložijo dež. vladi, niso bila odobrena. Nasprotno so pa tudi mestni učitelji sklicali občni zbor v Celovcu. Rodilo se je novo dež. učit. društvo pod imenom: »Landes-Lehrerbund«. Redno izhajajoCega lista še nimamo, ampak le »Flugbliitterc nam doliajajo. Podruštva pa zdaj preudarjajo — ali naj takoj pristopijo novemu društvu, ali naj počakajo, kako bode delovalo. — V Beljaškem okraji smo v 11. dan t. m. v Podkloštru imeli učiteljsko konferencijo. »Loosthema« je bil: »Methodische Grundsatze beim Kopfrechnen«. Nadučitelj g. Lah je govoril o sadjarstvu, učitelj g. Eller pa o čebelarstvu. Iz Krškega. (Dalje in konec.) 0 »čitanji in uporabi okrajne učiteljske knjižnice« je poročal v imenu knjižničnega odbora načelnik g. Ferdo Seidl. Knjižnica šteje 978 del ter je ud Glasbene Matice, Slovenske Matice, Družbe sv. Mohora, Hrvatske Matice, Hrvatskega pedagog. književnega sbora, Slovenskega učit. društva, Jeronimskega društva in Pisateljskega društva. Blagajnik g. Fr. Gabršek je poročal o računu okr. učit. knjižnice: dohodkov je bilo 142 gld. 48 kr., stroškov 142 gld. 2'/2 kr., ostaja torej v gotovine 45 '/2 kr., kar so izvoljeni pregledovalci: g. Bezlaj, g. Ravnikar in gspdč. Wessner v popolnem redu našli. V stalni odbor se izvolijo prejšnji gg.: Gabršek, Lapajne, Ravnikar in Seidl. Tudi v knjižničnem odboru ostanejo prejšnji udje, namreč: Abram, J. Cepuder, Gabršek, Medic in Seidl. V deželno učiteljsko konferencijo se izvolita: g. Fr. Gabršek in pri ožji volitvi g. Fr. Lunder. Pri posameznih nasvetih se je oglasil g. Jarnej Ravnikar, učitelj iz Krškega, in s krepkimi besedami razložil slabo materijalno stanje učiteljstva, sosebno po večjih krajih na večrazrednicah. Predlagal je naslednjo prošnjo na slavni deželni zbor, katero so gg. učitelji in gosdč. učiteljice podpisali in katera se bode po deželnem poslanci g. Viljem Pfeiferji predložila na dotično mesto: »Slavni deželni zbor! Zahvaljevaje se za lani naklonjeno darilo (ko je namreč deželni zbor dovolil enorazredničarjem funkcijske doklade), obračamo se z zaupanjem vnovič do sl. deželnega zbora s ponižno prošnjo, naj se blagovoli po moči ozirati na naše bedno stanje. Znano je, da se že 1. 1883. učiteljem v Ljubljani zdatno povišale plače, ki pa imajo jednako sposobnost z onimi na deželi. A na deželi je v marsikaterem kraji — vzlasti na Dolenjskem in Notranjskem n. pr. v Senožečah, Postojini, Ornomlji, na Krškem i. t. d. živež mnogo dražji, kakor v glavnem mestu. Razun tega treba je še na deželi učitelju svoje otroke pošiljati večkrat v daljno inesto v šolo, kar gotovo veliko stane. Učitelji glavnega mesta si tudi lažje pridobe kak postransk zaslužek, kakor oni na deželi. Z obzirom na to in na §. 55. državne šolske postave od 14. maja 1869. 1., ki se glasi: 1. »Najmanjši prejemki, izpod katerih ne srae nobena šolska občina na niže iti, naj bodo odmerjeni tako, da učitelji in podučitelji, neprimorani truditi se s postranskimi deli, leliko vso svojo moč na svoj poklic obračajo in da je učiteljem še tudi mogoče, svojo rodovino živiti primerno okolnostim dotičnega kraja«, dovoljujemo si sledeče prositi: 1. Na čveterorazrednicah po mestih in trgih naj se druga učiteljska služba postavi v jednako plačilno vrsto z nadučiteljsko, torej primerno učiteljskim službam druge vrsto (najnižje) v Ljubljani (600 gld.); opiraje se naprej v uvodu omenjene razloge in na to, ker pri učiteljstvu ni skoraj nikakega »avancementa,« in ker je tudi v drugih deželah n. pr. na Štajerskem in Hrvatskem druga učiteljska služba jednaka nadučiteljevi, od katere se loči le v tem, da ima nadučitelj funkcijsko doklado in prosto stanovanje več. 2. Dovolijo naj se petletnice, odmcrjene 10% dotične plače, kakor je to navada po druzih deželah. Prepričani smo, da ako nam sl. deželni zbor to dovoli, vrne se ined učiteljstvo zadovoljnost in veče veselje do svojega poklica, kar bo jedino le deželi na korist. Ostale bodo tudi potom boljše moči v domači deželi. Deželni stroški se pa vsled tega tudi ne bodo preveč povišali (za kakih 4500 gld.), (ker toliko plača samo Krški okraj za svojo mesčansko šolo vsako leto), kajti naša prošnja je jako skromna. Pomisliti pa je tudi treba, da ravno Kranjska dežela najmanj potrosi za šolstvo, kar se je od neke etrani tudi lansko leto že v slavnem zboru poudarjalo. Dandanes pa je šola priznana povsodi kot najvažnejši faktor v človeški družbi. Svojo ponižno prošnjo ponavljaje zanašarao se na previdnost narodnih zastopnikov, ter pričakujemo gotove pomoči v tej zadevi«. Drugi predlog g. J. Ravnikarja se je glasil, naj bi se velike šolske počitnice našega šolskega okraja premenile tako, da bi zanaprej trajale od konca julija do 15. soptembra. Ko je g. predlagatelj ta svoj nasvet natanko osvetlil in preložitev počitnic s tehtnimi razlogi podprl, ugovarjal je taki preložitvi g. Iv. Lapajne, navajaje več momentov, ki bi govorili za obdržanje starega reda. Gosp. Jos. Bezlaj je z novimi argumenti podpiral nasvet g. Ravnikarja, kateri se je konečno z večino glasov vzprejel. Stvar se bode izročila stalnemu odboru, da jo predložl sl. c. k. okrajnemu šol. svet.u, kateri jo bode po zaslišanji krajnih šolskih svetov deflnitivno rešil. Zdaj se g. prvosednik zahvali gg. poročevalcein za njihov trud, g. c. k. okrajnemu glavarju za njegovo navzočnost in zanimanje in sklene konferencijo s trikratnim »živio- in slava-klici« na Nj. Veličanstvo, našega presvetlega cesarja, čemur konferencija navdušeno soglasi. Konečno se še g. Abram v imenu konferencije presrčno zahvali g. prvosedniku za ljubeznjivo in nepristransko voditev in za njegovo blagonaklonjenost do učiteljstva. Fr. Gabršek. Iz Postojine. (Poročilo o okrajni učiteljski konferenciji Postojinskega okraja s 7. jul. t. 1.) — Letos zbrali smo se učitelji Postojinskega okraja v 7. dan julija k običajni učiteljski konfercnciji v Postojinskem šolskem poslopji. Prisotni bili smo razun ene učiteljice, katera je na odpustu, vsi učitelji in učiteljice našega okraja. Konferencijo počastili so z navzočnostjo tudi p. ti. naš okrajni glavar gospod Friderik vitez Schwarz, gospod dekan J. Hofstetter, gospoda Ivan Zl. Škrjanec, župnik Harijski in Ivan Zl. Lavrenčič, katebet v Postojini. C. kr. okr. šolski nadzornik gospod Janez Thuma otvori tofino ob 10. uri konferencijo tako-le: Castita skupščina! Vsled poziva slavnega c. kr. okr. šolskega sveta z dne 22. maja snideli smo se danes tu k učiteljskemu zborovanju. Od zadnje konferencije se je za nas zgodila važna izprememba. Bivši okrajni glavar velespoštovani gospod Anton Globočnik imenovan je bil vladnim svetnikora v Ljubljani ter je ostavil naš okraj. Bil je ta gospod vedno jako vnet za povzdigo in blagor šolstva v tem okraji, kar svedoči, da je v času svojega dvaindvajsetletnega službovanja tu ustanovil dvanajst novih šol ter jih osem razširil z desetimi razredi. Nam učiteljem bil je vedno blag predstojnik in vrl podpornik v našem težavnem poslovanji, radi tega pa tudi smem z vso odločnostjo trditi, da ga je vse učiteljstvo ljubilo in spostovalo. Uverjen sem, da govorim iz serca vseh navzočih, ako zakličera: »Bog ga živi, še mnoga leta v blagor naše mile ožje domovine!« — A kakor užalostil nas je odbod tega gospoda iz okraja, tako oradostilo se je naše serce, čuvši, da mu je izbran naslednikora veleblagorodni gospod vitez Schwarz, katerega gospoda Vam tii predstavljati mi je čast. V itnenu slavne skupščine Vas, veleblagorodni gospod vitez prav srčno pozdravljam ter Vas zagotovljam, da Vam bodemo vedno udani iu pokorni podložniki ter Vaše ukaze vselej nataučao izvrševali. Vaše podpore v šolskih zadevah smo si svesti, kajti glas o Vašej delavnosti in prijaznosti do ljudskega šolstva došel je uže pred Vašim dohodom sem. Kar Vas prosimo je, da nam blagovolite biti dnbroten in prizanesljiv predstojnik v naših slabostih. S tem pozivljem slavno skupščino, da z inenoj zakliče veleblagorodnemu gospodu vitezu kot našemu predstojniku v pozdrav trikratni »živio«. Gospod vitez Schwarz se na to prav toplo in ganjeno zahvaljuje za prijazen vzprejem ter obljubuje, da bode vsem, kateri dolžnosti svojega stanu vestno izpolnujejo, vedno naj boljši podpornik. Ob enem naprosi tudi gospod vitez zbrano učiteljstvo, da bi po svojih močeh storilo vse, kolikor mogoče, da bi se nevarna bolezen »kolera« ne naselila na naših tleh. Potein nadaljuje gospod predsednik tako-le: »Spregovorim pa zdaj še nekoliko resnih besed z Vami, dragi tovariši! Po novej šolski postavi postali so uftitelji svobodni, to se pravi, zadobili so večje pravice v šoli in zvunaj šole, toda žali Bog, da učiteljstvo samostojnosti ne zna prav uporabljati, temveč jo vedno bolj zapravlja, mesto da bi si jo utrdilo. Slabi duh nesloge vlada mej posameznimi in na večrazrednicah se redkokedaj nahaja prava sloga. V resnici me vselej šerce boli, kadar mi pridejo v roke kake pritožbe o razporu učiteljev. Gospoda moja, tako ne sme, tako ne more dalje, kajti zagotavljam Vas, da tako vedenje učiteljstva preseda uže visoki vladi. Če pridemo zopet ob svobodo, zakrivili si bodemo to sami in bodemo potem klicali: »mea culpa.« Torej tovariši, zdramimo se in posnemajmo slogo druzih stanov n. pr. uradnikov in posebno duhovščine, pri katerej sliši se le redkokedaj o kakem razporu. Tudi učiteljstvo postalo bi s slogo lehko faktor, s katerim računati bi morali vsi krogi in tudi njega materijelno stanje bi se moralo s časoma zboljšati, saj ni zaman pregovor: »V slogi je moč« — »Sloga jači, nesloga tlači.« — »Viribus unitis,« ta zlati izrek našega presvetlega cesarja Vam priporočaje Vas prav srčno pozdravljam«. Gospod predsednik predstavi še potem učiteljstvu preč. gospoda dekana Postojinskega, kot zagovornika učiteljev v okr. šolskem svetu in potem č. gospoda Janeza Zl. Lavrenčič-a kot prijatelja učiteljem. ' Svojim namestnikom voli gospod predsednik nadučitelja Trhovskega, gospoda Martina Zarnik-a. Zapisnikarjem voljena sta bila po predlogu gosp. nadzornikovem g. J. Dimnik, učitelj v Postojini in gpdč. Marija Steiner, učiteljica v Postojini. — Potem poroča g. nadzornik: »Z veseljem konštatujem, da so letošnji učni vspehi večinoma povoljni ter smelo trdim, da se učiteljstvo resno in vspešno prizadeva za vzgojo in izobražbo šolske mladine. To je v prvej vrsti častno za Vas, dragi tovariši, ki vse svoje močl žrt?ujete svojemu poklicu; to je dalje čast šolskim oblastnijam, katere delujejo z Vami za napredek šolstva, da, čast je to vsemu kraju, čegar mladino vzrejate in poučujete. Hvala Vam, vrli učitelji in učiteljice, ki tako vestno izpolnujete dolžnosti svojega težavnega stanu ter Vas ne oplaši ne delo, ne trud, da dosežete svoj vzvišeni namen: »povzdigo svoje šole — katero hočete pripraviti v to, kar mora biti, v učilnico izročene Vam mladine. Res hvalevredna je Vaša pridnost in marljivost, Vaše prizadetje, postavnim tirjatvam zadostiti. Da, tekmujete mej sabo za boljši napredek, to je veselo znamenje, ki mora gotovo vedno bolji in boljši sad prinašati. V prospeh šolskega napredka, v ohranitev dobrega imena naših šol, prosim Vas, da ostanete vztrajni v svojem marljivem delovanji ter bodete s tem v lep vzgled tudi svojim manj vestnim sokolegom. — Treba je nam učiteljem mejsobojne podpore, treba nam je vedno daljnega izobraževanja, treba vztrajnosti in veselja do poklica, kajti velika, težavna in važna je naloga, kateronam je izpolnjevati in skalnata so tla, v katerih nam je sejato dobro seme, seme omike in izobraženosti. Otroke vzgojiti k nravnemu življenju ter privaditi jih v potrebnih znanostih — res, malo besedi je to, a tem večja je nji_ vsebina, resna nje izvršitev. To čutijo posebno učitelji začetniki. Prišedši iz pripravnice poprimejo se polno lepih domišlij in nad svojega posla, a osupneni so videč, kako razlikuje se praksa od teorije, kako trda je ledina, katero orati jim je na učiteljskem polji. Izročeni so jim ob jednem trije ali štirje oddelki, o kojej razdelitvi učencev so v pripravnici morebiti komaj kaj slišali, a o takem poučevanji se nikoli niso dejansko vadili. Tem treba je posebno potrpežljivosti, da ne omagajo, treba njim je vztrajne pridnosti, da si prisvoje potrebne prakse za izvrševanje težavne njih naloge. Glavna skrb biti jim mora prisvojiti si dobro ustrahovanje in dobro metodo za poučevanje v posameznih predmetih; komur tega ni mar, zgrešil je svoj poklic in boljši bilo bi, da ne posvetil bi je bil nikoli učiteljskemu stanu. Kaj hasne učitelju, če sam za-se še toliko ve, a otrokom svoje vednosti prodati ne zna. — Metoda ima namen, da si učenci z lehkoto prisvoje učno tvarino ter si jo tudi dobro zapametujejo. Učenec zadobiti mora od učečega pravi nazor in pojem, torej se mu mora pri predavanji šolskih predmetov vse ono natančno razložiti, o čemur rau je zvediti in misliti. Priporočam Vam posebno, da govorite vselej v kratkih stavkili ogibaje se vseh težko umljivih izrazov. Le to, kar otroci razumeti morejo, naj se poučuje, to pa z vso stanovitnostjo iu natančnostjo. Velikega pomena pri vsem tem je večkratno ponavljanje predmetov. Na nekaterib šolah pa se to, kakor sem opazil, kaj rado prezira, kar prouzročuje, da otroci učivšo gradivo le površno znajo. Z večkratnitn ponavljanjem se nikakor ne trati čas, kakor se morebiti komu dozdeva, ne, s tem se doseže, da si učenci učno tvarino natančno prisvoje in zapametujejo. V nekaterih šolah imel sem priliko opaziti, da učitelj vedno le sam govoii ter na stavljena vprašanja si sam daje odgovore, tako da je od mnogega govorjenja uže vcs utrujcn, a otrokom pa diuzega treba ni, kakor z glavo prikimovati in zanikati. Dobro obsoja take učitelje Diesterweg rekoč: »Die Lehrer, die an Sprechsucht leiden, sind die allerschlechtesten, die es gibt«. Posebne važnosti za šolski vspeh je, kakor sem užd omenil, tudi dobia disciplina. Ta okleplje vsega človeka in vso šolo in nje glavni pripomoček je navada. V dosego te treba je koj v začetku pri vstopu vaditi učence na ubogljivost, pazljivost, red, snago in živahnost pri odgovarjatiji. Na nekaterih šolali zapazil sem na steni šolske postave, obsegajoče vse ono, kar se od učenca zahteva in kar se mu prepoveduje. Ta naprava zdi se mi koristna, kajti s tem, da se učencem večkrat prebirajo postave, navadijo se životi po predpisu in zbudi se v njih čut za postavno živIjenje, do ubogljivosti in spoštovanja. Toda zabiti uCitelj ne sme, da bodejo ti predpisi le takrat imeli svojo pravo nravno vrednost, če si bode on pridobil ljubezen in spoštovanje svojih učencev. Otroci najrajše ubogajo svojega učitelja in store svojo dolžnost, če ga ljubijo. V dosego dobre discipline mora učitelj potruditi se, svojim učencem biti vsestransko v lep vzgled; kajti kakoršen učitelj, taka je šola. Vzgled to je bistveni pripomoček za vzgojo. Če n. pr. učitelj od svojili učencev snago tirja, imeti mora to lepo lastnost v prvej vrsti sam; od zanemarjenega učitelja ne morejo se učenci snage priučiti. Če učitelj od svojih učencev zahteva snažne knjige in zvezke, mora tudi on vse svoje reči imeti v najlepšem stanu. Če veleva učitelj svojim učencem pravočasno hojo v šolo, zamujati tudi on ne sme šols>kega pouka. Z jedno besedo, vse one lepe lastnosti, katere ucitelj od svojih učencev tirja, imeti jih mora on vzgledno, inače so njegove lepe besede le malo vspešne. Po nekaterih šolali zapazil sem, da se vsako opravilo, tudi najmanjše, n. pr. kadar se devajo knjige ali zvezki na klop ali pod klop, kadar je treba vstati, se usesti i. t. d. vrši na komando: »ena — dve«. S tem doseže se lep red in mir, torej tako ravnanje priporočam vsem učiteljem v posnemo. Pri kaznjevanji učitelji ne ravnajo vselej pievidno. Obsojati moram, da se učenci za kazen postavljajo pred šolska vrata. Ne samo, da je na ta način kaznjencem udeležitev pouka zabranjena, preti jim v zimskem času tudi nevarnost prehlada. Tako ravnanje učiteljevo se torej niti iz pedagogičnega, niti iz zdravstvenega stališča nikakor odobravati ne more. Kadar se učenci z zaporom kaznjujejo, ne smejo se nikdar puščati brez varstva. Če so kaznjenci pripuščeni sami sebi, taka kazen malo izda; da, nekaterim učencem je šo prav ljubo, ker se mej zaporom na šolskih klopeh dobro iztelovadijo ter pridno izkriče. A otroke v šoli satne puščati je tudi lehko nevarno. Pripeti naj se jednemu ali drugemu po neprevidnosti kaka nesreča in kdo dnigi nego učitelj bode vsega kriv. Saj je bilo letos brati, da se je nekov učenec mej zaporom obesil in oče, čuvši o tej nesreči, ubil je v obupnosti dotičnega učitelja. V posameznih šolah zapazil sem, da učenci pri izpraševanji ne sede mirno, temveč se spenjajo na kviško ter se silijo odgovarjati. Ta grda razvada naj se na vsak način odpravi, kajti učenci imajo se v šoli vedno dostojno in mirno obnašati; le kadar hoče učitelj prepričati se, koliko onih učivšo tvorino razume, sme jim dovoliti, roko lehko vzdigniti. Tudi je ojstro zabranjevati šepetanje, ker se slabi otroci zmeraj zanašajo, da jim bode tem potom lebko odgovarjati brez učenja in pazljivosti. Glede poučevanja posameznih predtnetov omeniti mi je sledeče: V kazavnem pouku pri prvencih poučuje se v nekaterih šolah izvrstno, kar spričuje, da učitelji uvidevajo korist tega poučevanja in da stopijo pripravljeni mej svoje učence. Po nekaterih krajih, kakor je brati, bavijo se v 1. razredu prve 4 tedne edino le z kazavnim ukom. Po mojem nemerodajnem mnenji zadostuje jeden teden popolnoma, predno se prične s spoznavanjem črk, saj kazavni nauk gojiti se ima itak v zvezi z abecednikom skozi vse leto. Napačno pa je, začetkoma kazavni nauk popolnoma ignorirati, kajti ta je za mladino nekaka vez mej domačo hišo, mej brezskrbnim otroškim življenjem in šolo, kjer jo čaka resno delo. Kazavni nauk ravno je, ki vpeljuje otroka polagoma v šolski pouk. V branji so učenci posebno v višjih razredih, oziroma oddelkih prav dobro izurjeni. Gotovo hvalevredno je, da učitelji z veliko pozornostjo goje ta pouk, kajti važen ni samo za šolo, ampak za vse daljno izobraževanje. Opozoriti pa moram nekatere učitelje, da naj ne gledajo samo na mehanično urnost, ampak tudi na logično, to je razumno ter na estetično, to je na lepoglasno branje s čutstvom. Otrok naj tudi pri branji misli, to je naj na poglavitno misel in jedro ter na zapopadek vsakega berilnega spisa pazi. Branje s čutstvom in deklamatorično branje pri- svojili bodejo si učenci tiajlažje, ee jim bode učitelj dotična berila vzgledno bral. Ta njegov vzgled izdal bode več, nego vsa pravila in opominjevanja. V nekaterib šolah zapazil sem, da se prehitro ali pretilm bere. Doticno učitelje opozarjam, da hitro branje nikakor ne povspešuje dobrega branja, ker se pri tem prezirajo najvažnejše tirjatve tega pouka, kakor pravi naglas in ločila (interpunkcije). Če obsojam tilio branje, ne mislim pri tem, da bi se moralo kričati, ne, zadostuje, da se bere z glasom, da se razločno sliši, po vsej šoli. Vsaka berilna vaja pričenja naj se z razlago. Tej sledi naj razumljivo pripovedovanje berila in vzgledno branje učiteljevo, dalje branje in pripovedovanje zapopadka po učencih ter uporaba berila za spisne vaje. (Dalje prih.) Ž Goreiljskega, meseca septembra. Učitelji Radovljiškega okraja zborovali so letos v dan 1. septembra v šolskem poslopji čveterorazredne ljudske šole v Radovljici. Dnevni red temu zborovanji objavil je »Učiteljski Tovariš« v 16. številki tekočega letnika. Novi c. kr. okrajni šolski nadzornik gospod profesor Fran Levec, otvoril je zborovanje s kratkim ogovorom na zbrane učitelje. Svojim namestnikom si je zbral gospoda nadučitelja J. Trojar-ja z Bleda, a zapisnikarjema je volil gosp. učitelja Ign. Rozmana z Dobrave in pa gospdč. Hedviko Pavlin-ovo iz Radovljice. V svojem letnem poročilu spominjal se je najpred umršega kolega gosp. Valentina Žvagon-a, bivšega učitelja Radovljiskega. Zbor v znamenje sočutja vstane se sedežev. StatistiCnemu pnročilu posneli smo to-le: Okraj šteje 22 javnih šol — šoli v Ratečah in na Koprivniku ste bili zaradi krajevuih raztner zaprti — 1 šolo v ženski kaznilnici v Begunjah, 1 ekskurendo-šolo na Planini pri Jesenicah in pa 1 šolo za silo v Lešah. Okraj ima 30 učiteljskih močij, 23 učiteljev in 7 učiteljic; 22 učiteljskih močij je nastavljeno definitivno, 6 začasno, 2 ste brez vsakojih spričeval. Za šolo godnih otrok je štel okraj 3267. Javne šole v okraji je obiskovalo 2875 otrok, javne ljudske po drugih okrajih pa 169 otrok, t privatnih šolah so bili 4 otroci, a v srednjih šolah je bilo 15 dečkov, 74 otrok je bilo od pouka oproščenib, 47 pa jih zaradi telesnih hib nij obiskovalo šole. Le 83 normalno razvitib otrok torej ni hodilo v šolo. Lansko šolsko leto je bilo 133 učencev brez pouka. Obiskovalo je torej lani 95-5^ za šolo godnih otrok šolo, letos pa 97^. Le 2>% so še brez nauka. Ker pripada povprečno vsakemu učitelju po 96 otrok za poučevanje, treba bo skibeti, da se deloma ustanovi še nekaj novih šol, in deloma nekaj starih razširi. Za prihodnje šolsko leto se bo otvorila na novo ustanovljena ljudska šola v Ribnem pri Bledu, a razširile se bodo v kratkem jednorazredne ljudske šole v Begunjah, na Breznici in v Kropi. V ponavljavne šole je bilo vpisaiiih 737 učencev; šolo obiskovalo pa je le 595 otrok. Za zboljšanje šolskega obiskovanja predlaga, da naj krajni šolski sveti sami kazni predlagajo. — 7,~ vzdrževanje bnage in discipline v šoli, opozarja učitelje na dotični ukaz sl. ministerstva za uk in bogočastje z dne 19. julija 1875. 1. 0 posameznih predmetih omenil je to-le: Branje jc bilo povsod dobro, naopak pa slovniški uk ni bil povoljen. Slovnice svojega jezika se nihče rad ne uči; treba torej gledati, da postane ta pouk zanimiv. Frazeologična in leksikalna svojstva da še-le slovnično učenje. —• Ker je pisanje odvisno od individualnosti dotičnega otroka, vadi naj učitelj učence vseh formalnosti v dosego lepega rokopisa. Pri spisji mora biti otrok zmožen svoje misli o kakem prostem predmetu napisati. Učitelj naj ne zabi vestno popravljati zvezke; tudi naj se za vsako nalogo piše popravek na šolsko desko. — Računanje je dobro. Z računskimi prihitleji otrokom ni treba račutiati. Glavna stvar ostane, da umeje 4 računsko specije. Z vidnimi uspebi se je poučevalo v realijah. Poudarjal je tii posebno važnost zemljevidov in pa učenje primerjajoče geografije. — Telovadba je bila dobra; istotako je bil zadovoljen s petjem, želeč, da se vadi tudi cerkvena pesem. Šolske knjižnice niso povsod v redu. Šolski vrti so v obče dobri, jeden je pa celo vzgleden in je poleg tega tudi najlepši na Kranjskem. — Brez dvombe je mislil tii gospod nadzornik šolski vrt gospoda nadučitelja Žirovnika z Gorjan. Kolikor se je pisatelj teh vrstic sam prepričal, gre napominanemu gospodu v tej reči vsa čast, in želeti bi bilo le, da bi našel veliko posnemalcev. — Okrajna učiteljska knjižnica je v lepem redu; po zapisniku sodeč, je rekel, da jo učitelji premalo uporabljajo. Gospod Jekovec, učitelj v Kamni gorici, poročal je v 3. točki dnevnega reda: kako in v katerem obsegu je na podlagi naših učnih črtežev obravnavati slovensko slovnico na jednorazrednicah. Gospod A. Maier, nadučitelj v Jesenicah, poročal je o istem predraetu za dvorazrednice in gospica M. Maroutova, učiteljica v Radovljici, za čveterorazrednice. — Debatiralo se o tej točki ni. G. Kovšca, učitelj v Kropi, je poročal o 4. točki dnevnega reda o »jednostavnih pisalnib iri risalnih učilib. Gospod poročevalec je s številkami prav dobro pojasnil, da kaže učiteljem najbolj naročevati blaga pri Grubbauerji v Linzu. »Ne glede na to,« rekel je gospod Kovžca, »da nam Grubbauer daje najceneje blago, moramo se držati te firme tudi zaradi tega, ker tudi naša »Narodna Šola« kupuje tam šolsko robo in je večiua šol na deželi navezana na mile darove tega prekoristnega zavoda. Blagemu sotrudniku bodi na tem mestu za njegovo tehtno poročilo v imenu tovarišev izrečena najtopleja zahvala. Konecletni račun bukvarničnega odseka sta pregledala in odobrila gospoda Jekovec in Podkrajšek. (Konec prih.) lz Iludolfovfg'a. Učitelji Novomeškega okraja tužnega sica naznanjajo, da je njih tovariš, gospod Herman Venedig, učttelj v Poljancab, v 7. dan t. m. po dolgi, mučni bolezni, pteviden se svetimi zakramenti za umirajoče, 44 lct star, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb je bil v 9. dan t. m. ob 4. uri popoludne na tukajšnjem pokopališču. Naj v miru počiva! Iz Planine. (Poslano.) Štejem si v dolžnost, da vsem tistim častitim g. g. tovarišem, kateri so me leta 1876. in 1882. svojim zastopnikom v c. k. okrajni šolski svet Logatski izbrali, tem potom javljam, da sem z današnjim dnevom iz te korporacije izstopil. V Planini, v 1. dan sept. 1886. 1. Josip lienedek, nadučitelj. 'L Dobrove. Učiteljsko petind vajsetletnico praznovali so tii v 2. dan septembra t. 1. l.judski učltelji g. g. Mat. Rant, Fr. Klinar, Fr. Praprotnik, St. Francelj in Fr. Kaveič. Te redke lepe slovesnosti udeležili so se tudi drugi sosedni učitelji g. g.: Andr. Praprotnik, Iv. Tomšič, Fr. Raktelj, Jos. Levičnik, Fr. Papler in Leop. Božič. Razen teh so bili tudi navzoči gimn. profcsor iz Gorice gosp. Kožuli, domači župnik g. Jarn. Babnik in duh. pomočnik g. Laznik. Tudi deželni in državni poslanec g. dr. Jos. P o k 1 ukar pozdravil je zbrano veselo družbo, katera je po cerkveni božji službi obedovala v gostilnici pri »Mežnarji*. Bil je zares prav vesel dan, po domače zbrane diužbe. Vsem tem vrlim gg. petindvajsetletnikom voščimo še drugih prav veselih in zdravih petindvajset let!*) Od D. M. v Polji. Redka slavnost se je tukaj vršila v nedeljo 8. preteč. m. Tukajšnja Sola še do zdaj ni imela svoje zastave, okrog katere bi se zbirala šolska mladina o slovesnih obhodih in drugih slavnostih. Domenili smo se in sklenili smo, da bodemo napravili šolsko zastavo in da se bode konec šolskega leta slovesno blagoslovila. Naznanivši učencem omenjeni sklep, so hitro in radostno prinašali svoje doneske, vsak po svoji zmožuosti, po 10, 20, 30, 40, 50, 60 kr., nekateri celo po 1 gld. in še več. Tudi dobrotniki šole so v ta namen darovali zdatne doneske. Tako sta g. župan L. Strah in posestnik Al. Prdan vsak po patak za zastavo dala. Tudi blaga gospoda iz Fužinske grajščine in tovarniški uradniki so nas iznenadili z nepričakovanimi zneski, tako gospod Baumgartner z 20 gld., in gosp. ravnatelj papirne tovarne na Vevčah obljubil je poravnati ves slučajni primanjkljej. Vsi doneski posamezno natančno vpisani nahajajo se v šolski kroniki. Dariteljem pa se še tukaj prisrčno zahvaljujemo. Za slovesno blagoslovljenje ob 3/4 na 10 povabljena sta bila za kuma novi zastavi blagorodni gosp. E. Englender, ravnatelj tovarne in M.^gorodna gospa Mat. Stadler, soproga tov. denarničarja, katera sta povabilo radovoljno vzprejela, kar je slavnost tem bolj povišalo. Šolska mladina zbrala se je v šolskern poslopji, od kodar je šla z novo zastavo v cerkev k blagoslovIjenju. Ko je čast. gosp. župnik Fr. Levičnik, zastavo blagoslovil, naznanil je to tudi strel možnarjev, in šolski otroci zapeli so prav ganljivo zahvalno pesera in potem še cesarsko himno. Gosp. duh. pomočnik je mej govorom z lece razložil pomen podob in barv na šolski zastavi s cerkvenega stališča. Za tem je bila slovesna sv. maša, pri kateri je pel večinoma moški kvartet, nekaj pa tudi mešani zbor. Popoludne imela je šolska mladina z novo zastavo procesijo za sv. leto k podružnični cerkvi v Zg. Kašelj. Na potu domov grede nas je že tovarniška gospoda, blagorodna gospoda Stadler in Sons, pričakala pri vasi Zg. Kašelj, kjer je pri Gasarji s kruhom in vinom pogostila vso šolsko mladino, čez 300 na številu. Gotovo ostaue ta slavnost vsem nam, zlasti šolski mladini v nepozabljivem spominu. V imenu šolske mladine in učiteljstva zahvaljujem se tedaj prav spodobno za velikodušno pomoč in čast pri tej slavnosti! jrr. Kavčič, nadnčitelj. Iz Ljnbljane. Šolsko leto 1886/87. bode se tu v srednjib šolah, v c. k. izobraževalnicah za učitelje in učiteljice in v mestnih ljudskih (deških in dekliških) začenjalo 18. t. in. s sv. mašo k sv. Duhu in 20. t. m. z rednim šolskim poučevanjem. Vpisuje se v srednje šole 14. in 15., v ljudske šole pa 16. in 17. t. m. Vzprejemne preizkušnje za srednje šole bodo 16., 17. in če treba tudi 18. t. m. — Iz krajev (na Dolenjskem), kjer je še bolezen kolera, se bodo učenci pozneje vzprejemali. *) Obširneji dopis o tej slavnosti smo za ta list prepozno dobili. Uredn, — Glavna učiteljska skupščina v Pragi dne 9., 10., 11. in 12. pretečenega meseca bila je, kakor nam poročajo časopisi in potrjujejo tudi oni, kateri so se je udeležili, n aj s ijajnejša od vseh dozdanjih učiteljskih skupščin. Mnogo nad 2000 učiteljev, učiteljic, prijateljev narodnega šolstva in narodnih zastopnikov polnilo je dvorano, v katerej se je zborovalo. Tudi precejšnje število učiteljev in učiteljie iz diuzih sorodnih dežel potovalo je v zlato Prago, da se ondii seznani in spozna z napiednimi učitelji vrlega češkega naroda, v katerem se tako lepo razvija narodna izomika, obrt in industrija. Ker je »Tovarišu« obljubljeno obširnejše poročilo o tej mnogobrojno obiskovanej učiteljskej skupščini, zatorej naj zadostujejo za danes te male vrstice, ki opozarjajo naše čestite čitatelje na poročilo, katero nam je obljubljeno. — Ivan Filipovid, šolski nadzornik, predsednik »hrv. ped. knjiž. sbora« in prvak hrvatskega narodnega učiteljstva slavil je včeraj v 14. dan t. m. 301etnico svojega službovanja. Proslavilo je ta veseli dan vse hrvatsko narodno učiteljstvo, ter tudi mi slovenski učitelji, osobito pa »Učit. Tovariš« kliče ustvaritelju »hrvat. ped. knjiž sbora«: »Još na mnogaja lieta!«