Poštnina v državi SHS pavšalirana.
Stane:
Za celo leto.....K 40 —
za poi lela......' 20'—
za čelrl leta.....«   10-—
za  1 mesec......«    350
Posamezna številka 1 K.
Uredništvo   in   upravništvo  je  v
Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem
rotovžu), pritličje, levo
Rokopisi se ne vrnejo
V  četrtek 10. februarja t. 1. je minilo 60 let, odkar se je rodil na Drsteli urbanske tare znameniti mož dr. Matija Murko, sedaj profesor na češkem vseučilišču v Pragi (10. februarja 1861.)
V  tistih letih, ko je doraščal mladi dečko, se je ustanovila na Ptuju nižja dežeina realna gimnazija (1. 1869). Z veseljem so porabili meščani in okoličani to priliko ter pošiljali v gimnazijo svoje sinove. Tudi mladi Murko jo vstopil vanjo 1. 1872. Pridno se je poprijel naukov in med odličnimi sošolci postal kmalu najbolj&i. Po končanih 4 razredih v Ptuju je nadaljeval svoje študije na mariborski gimnaziji, ktero je dovršil 1.  1880.
Po končani gimnaziji se je odločil odlični dijak, da se posveti germanistiki in siavistiki. Odšel je na dunajsko vseučilišče, na kterem so učili takrat znameniti profesorji za oni stroki. Mladi nadarjeni dijak se je z vso vnemo in vztrajnostjo lotil na vseučilišču svojih naukov. Kot odličnemu dijaku se je posrečilo, da je bil 1. 188b promoviran za doktorja modroslovja „sub auspicin impera-toris" t. j. s posebnimi častmi, določenimi po cesarju.
Začeli so se takrat zanimati nekoliko bolj tudi za slovanske študije. Na dunajsko vseučilišče je bil poklican Vatroslav Jagič iz Petrograda. Mlaiega učenjaka Murka pošljejo torej z ustanovo dunajske univerze na Rusko, da bi se tam izpopolnjeval v proučavanju ruskega jezika, slovstva in življa. Po poldrugo-letnem bivanju se je vrnil na Dunaj z bogatim in trdnim znanjem, ki si ga je pridobil na Ruskem. Na Dunaju naj bi to svoje znanje širil med druge, pa tudi sam ga še dalje množil z znanstvenim delom. Poučeval je ruščine in slovenščino na nekih zavodih, delal je v zunanjem ministerstvu in skoraj bi ga bilo to praktično delo odtegnilo njegovemu znanstvenemu delu. Oklenil oe je vendarle tega in 1. 1897 dobil pravico, predavati na dunajskem vseučilišču o siavistiki. L. 1902 so ga poklicali za-rednega profesorja slavistike na vseučilišče v Gradec. Tam je v novem duhu in z neumorno vnetnostjo oživil študij slavistike pri svojih učencih.
Graške razmere pa so postale učenjaku Murku skoro pretesne. Želel sije širšega kroga za svoje delovanje. Sprejel je torej ponudbo na vseučilišče v Lipskem (1. 1916). Ko pa je po končani svetovni vojski tudi nekdaj avstrijskim Slovanom napočila nova doba kulturnega dela, je tudi učeni naš rojak bil pripravljen, iti med nje delovat v svojem poklicu. Prišel je na češko vseučilišče v Pragi za profesorja slavistike. Čeprav bi ga morda rajši imeli doma med sabo, smemo vendar zadovoljni biti, da imamo svojega učenega in delavnega rojaka   med   brati   Čehi.
Murkovo delovanje je mnogostransko in obširno. Ni naš namen, naštevati vsa mnoga njegova znanstvena dela, s kterimi se je proslavil pred učenim svetom. V mlajših letih se je bavil podrobneje s slovniškimi vprašanji, kasneje pa se je   posvetil literarno-zgodovin-
skemu in narodopisnemu delu. In ravno v tem pogledu je njegovo delo velikega pomena za nas Jugoslovene. Zakaj Murko se bavi v prvi vrsti globlje s kulturno in literarno zgodovino ter narodnim blagom jugoslovenskim.
Ze pred vojno je poskusil skupno obdelati najstarejšo dobo slovstvenega dela med vsemi Jugosloveni. Pod vidikom skupnosti in e#0f^ nosti vseh Jugoslovenov obravnava naša kulturna vprašanja. Zato smemo veseli biti, da imamo ravno v sedanji dobi rojaka, ki ne samo nam, nego tudi drugim narodom z znanstvenimi učenimi deli kaže o naši enotnosti.
Prof. Murko pa ni samo učenjak, živeč le učenpmu svojemu delu. On je* ohranil toplo čuteče srce za vsa naša prizadevanja. Zavzemal se je za naša kulturna prizadevanja z vso agilnostjo, ki je le njemu lastna, ko je živel na Dunaju in kasneje kot profesor v Gradcu. Svoje cžje domovine ni pozabil, ko je prišel na Nemško. Da nas sedaj na Češkem ne pozabi, je samo ob sebi umljivo. | Saj je tam kot nekak apostel jugoslovanske misli. Ne omeji se pa samo na svoje delovanje kot profesor, on hoče vedno biti v tesnili stiskih s svojimi dijaki, biti jim ne samo učitelj, nego tudi svetovalec in prijatelj.
Ne pozabi niti svoje ožje domovine, ne svojega rojstnega kraja. Oženjen z zavedno Slovenko ni dal, da bi se rodbina na tujem med Nemci izneverila svojemu rodu. Ostala je zavedno slovenska. Kadar le more, prido v počitnicah domov in takrat ne pozabi, priti tudi v svoj domači kraj. Dasi visok gospod, ga nikakor ni sram, pokazati svojim otrokom one kmečke hiše na Drsteli, v kteri se je rodil. Ni ga sram občevati z najpriprostejšim domačim človekom.
Ziv zgled nam je prof. Murko pravega slovenskega človeka. S svojo nadarjenostjo in marljivostjo se povzpne do visoke časti vse-učiliškega profesorja, znanega široko po učenem svetu. Pri vsem tem pa se ne izneveri svojemu rodu, svoji domovini. V čast je svoji rodbini, svojemu domačemu kraju, svoji domovini, ki s ponosom zro na dičnega, zvestega svojega, sina.
Politično gospodarski tednik.
Štev. 7
Ptuj, 13. februarja 1921
III. letnik
Prof. dr. Matija Murko.
(Ob Sestdesetletnici.)