46, štev. V Kranju, dne 18. novembra 1905. VI. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvpt'«»r. — htane za eelo lelo 4 K, za p<>l leta t K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 560, Posamezne številke po 10 vin. — Na naročite brez istodobne vpošiljutve naiočnine se ne ozira. Za oznanila se plačuje 7M |iptit-vi-.lo KI vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši št. 106 nasproti zupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — I »opisi naj se izvolijo fiunkirati. — Kokopi«i se ne vračajo. Na Gorenjskem se svita! Svila se na (Jorenjskem, sicer polagoma, toda vedno bolj. Temne megle, ki to se stoletja vlačile po naših poljanah, *e izgubljajo, solnčni žarki zmlobivajo Vedno več moči. in upanje je, da tudi pri nas kdaj zasiue zlalo solnce svut'ode. Kar se nam je zdelo še pred nt kaj leti nemogoče, to se visi sedaj prav živo pred našimi očmi. Ljudstvo se otiesa polagoma klerikalnega jarma. Ni je »ko: o občine več na Gorenj-kem, kjer bi si ne stali nasproti dve politični stranki, ena samostojna, zaupajoča le na svojo moč, druga hlapčevska, odvisna tudi v vseh posvi triih zadevali od d u-hovnega gospodama, svojega župnika ali trlo kaplana. Novodobna šola ima največjo zaslugo, da ljudstvo začenja mislili samostojno, da se kol čkaj rnisl či možje odtegujejo vedno bolj duhovnemu jerobstvu. Kdor le nekoliko z razumom piebiia zgodovino narodov ali čila o sedanjih bojih za svobodo ljudstva pri nas in drugod, nehote mora priti do zaključka, da tudi nas narod kmalu dozoii toliko, du se bo znal vladali .'■am brez nepoklicanega vodstva. Da se je z čel drumili Gorenjec, pripomogla je veliko ludi nesrečna naiodno-gospodarska polilika omejenih kleiikalcev. S kako vnemo so se snovala kmetijska kousumna društva! Ljudem seje obetala zlata bodočnost v gospo lar.-l u, krnel bo dal le toliko za bl.igo, kolikor stane v tovarni, svoje pridelke bo pa prodajal brez posredovanja trgovcev, ves ti- PODLISTEK. V Bohinj in k bohinjskemu jezeru! Potopisi in zgoJovmski utrinki. Piše Franjo P—c. ' Dalje Kratek čas nam je bil, kajne, celo pot od pričetka našega izleta v to prekrasno bohinjsko dolino. Kraj samnasebi je tako vabljiv in zanimiv, da je bila vsa naša mej-potna razprava pravzaprav le zabela našemu potovanju. Prišli smo do va>i Nomenj, kjer se pravzaprav začenja šele pravi Bohinj. Še imamo, kakor pravimo, »dobrih par sto korakov«, preduo&nio na Bohinj-ki Bisliici. Od-dahnimo se malo tu in ozrimo se naokoli. Videli smo, kajne, že iz početka, da je bila naša pot do tu le pot po globoki zarezi doline, naravnim postankom vdoltljene v si- go v če v dobiček bo sam vtaknil v žep! Zgodilo se pa je nasprotno! V konsumih je moral kupovati za drag denar slabo blago, shdnjič pa, ko se je konsumarski vodja-kaplan nasitil, je moral še globlje seči v žep, da je poravnal dolgove faliranega kon-suina. Za vsak stan je treba posebne izobrazbe, ludi za trgovskega! Te pa naš. v omejenih razmeiah živeči kaplani nimajo in je tudi ne morejo dobiti. En polomljen k o n-suni škoduje duhovski nadvladi več pri kmetu nego mu koristi cel kup «Domoljubov» in tucat javnih predavanj. Konsumi so razsvetlili kmeta v loški in kamniški okolici in če nas znamenja ne varajo, izpregledal bo kmalu tudi bohinjski in blejski kmet, kani ga je zapeljala nesrečna konsumarska polilika takozvanih božjih namestnikov. * Mnogo so pomogli tudi slabi vzgledi duhovnikov, blazen verski fanatizem kralkovi 1-nega in prestrastnega ljubljanskega škofa (glej sorske razmere!) ter pretirane in neutemeljene zahteve duhovnikov za zgradbe in poprave cerkvenih poslopij, da so se krotke goienjske verske ovčice jele polagoma prelevljati v trda i u neomamljiva bilja. Svita se pa na Gorenjskem tudi v narodnem ožiru. Kdor se spominja, kako narodno indiferente!' je bil naš Gorenjec pred par disellelji, kako se je klanjal privandra-nemu tujcu, se mora nehote čuditi, odkod naenkrat ta narodni ponos, ki se pojavlja zlasti v naših jezikovno nevarnih mdustrijaluih kra-j h. Vsak inteligentnejši delavec na Jesenicah, loko bohinjsko planoto. Kaj ozka je ta dolina du tu, kjer sedaj počivamo in, kakor smo se na svoje oči prepričali, ponekodi se mora v svoji temi telo umaknili ravnejemu imenu: soteska. Levo in desno pred nami smo zrli n:bo lično strmo gorovje, katerega srednja visočina presega skoraj 1300 m nad morsko gladino, üb rebrih tega gorovja smo videli zlasti na zapadni strani vzpenjače, vodeče do visoko ležečih planot, v katerih osrčju mora ležali še dandanes nebroj bogatih zakladov: rude in premoga. Zrli smo zdaj ob levi, zdaj ob desni v bistromodra očesa •hčake planin« — Save-Bohinjke, ki nas je s svojim ljubkim žuborenjem vedrila in hladila celo pot počenši od übern pa do sem. Južno od nje, oziroma nad njo se nam je pogled pasel na sirom znani gozdnati Jelovici, ki se ponaša z vrhi do K»00 m visokim (Gladki Vrh 1W9 m) in meri kakih 115 km* na razteženj. Pa s priznano bohotnimi planin- v Tržiču čuth i je za svoje prepričanje kot Slovenec ouguvoren le svoji vesti, da je le svoje de1*' prodal gospodarju, ne pa svojega prej ričanja. Sokolska zavest se širi! Jeseniški in tržiški Sokol sta prava pijonirja za naroJi. > samostojno delo, v jezikovnem oziru je neprecenljive važnosti tudi pravkar ustanovljeni kranjskogorski Sokol tik ob poneuičeni nemški meji. Naj bi kmalu razprostrl svoje poroti ludi že rastoči domžalski Sokol. Na Gorenjskem se svita! Črni vrani se skrivajo v svoja duplja in drugih tujih lic ro-paric je strah! Dopisi. Iz Škofje Loke. (Martinov večer.) Odbor naše »Narodne Čitalnice« presenetil nas je letos s prireditvijo vrlo dobro uspelega Martinovega večera, katerega se je udeležilo nepričakovano dosti čitalničnih članic in članov, mnogo od njih tuJi s svojimi gospemi. Da je bila na mizi za ta večer obligatna ži-valica — gos, ki je s svojo ukusno pečenko zadovoljila vse ljubitelje perutninske hrane, to je itak obsebi umljivo. Z vidno zadovolj-nosljo je čitalnični predsednik g. dr. Arko v primerni napitnici pozdravil vse prisotne, pozi vljaje jih, da naj vsi po svojih močeh delujejo na zopetno oživljenje, zdaj žalibog popolnem zamrlega družabnega življenja v naši Školji Loki. Čian g. Deu pa je pieda- skimi pašniki in z vznesenim razgledom obla-godarjena gorska planota napravi severu velik poklon, to se pravi, zdalno se poniža, kajti celo nje robati Babji zob ni večji, nego le še borih 1129 m. To bi bila torej prva južua polovica od prvotne celote po Savi Bohinjki zarezane planote. Nje posestrina v severni smeri se zove Pokljuka, znižujoča se od seveiozahoda proti jugovzhodu. Nje srednja višina znaša le 1100-1200 m in nje najvišji vrh Macesnovec je 1538 m visok. Proti Blejskemu jezeru se ta planota tako znižuje, ua leži komaj le še 200 m nad jezerom. Pokljuka je obdana i visokimi gorami in je ob sedlu med Velikim Poljem in Velikim Draškim vrhom zvezana s triglavskim predgorjem. Južno leži či skupaj in se držeči dve prijazni vasici: Gorjuše in Koprivnik. Le-tu je bil, kakor se bode listi izmed naših potovalcev. ki mi hočejo ludi z bohinjske doline še dalje slediti, lahko še podrobnje prepričali, prvi župnik Viil o pred- in posmrtnem življenju (rosi, povodni vse njeno dobre in slabo lastnosti in navajal ludi nekatero historične dogodke, pri katerih je igrala gos dokaj znamenito ulogo. (J. predavatelj je urnel vso snov tako obdelali, da je njegovo predavanje v/.bndilo ne samo mnogo smeha, ampak tudi zanimanja za gOHJe-«eebljaPJe». Ad line sestavljeni pevski zbor pod sprotnim vodstvom neumorni'ga g. Deu-a pa nam je .slajšal prehitro minule urice medsebojnega bivanja s krasnimi in izbranimi pesmicami Solospeva gdčne. Jerico Dolenc in g. Deu-a sta vso poslušalce očarala, za kar sla omenj nogo V roke in glejmo, da čim preje pridemo v Bohinjsko Bistrico..... Dalje prih. Mimogrede .. . V. DailanoT. Konec. Deklica skomigne nepotrpežljivo z ramami in gre proli vratom, skozi katere se je culo kleanje. «Takoj pridom zopet, gospod,» leče, obrnivši se na pragu. In zgine za vrati. «Go-spod! Vlak že pri-haja!> se oglasi s ceste voznik. »Precej bodo zaprli prehod.* Kolodvor je bil takoj zraven, samo na oni strun tira, in moralo se je hiteti, predno se je zaprl prehod. Na planjavi se je videla lokomotiva, koje luči sta postajali vedno svetlejši. Lojevski je prišel ravno o pravem času. Komaj kupi listek in odda prtljago, ko zazvoni vtretjič. Lojevski skoči na stopnjice vagona in pogleda še enkrat na gručo judov, ki so stali pred kolodvorom. Kondukter za- daj so otvori debata o občinskih polih oso-bito iste skozi Mojstrano do državne ceste, kjer je ta pot, katero je dosedaj tovarna skozi Mojstrano do železnice zelo zanemarjala, in je taka, da se po isti poti skoraj ne more več voziti, še manj pa hoditi, ker nevarno je, da ne bi kdo obtičal v blatu. Občina naj toraj vzame vzdrževanje te poti od tovarne do državne ceste v lastno režijo jh naj sklene, da tovarna k temu 95% prispevek daje v denarju. — Nemec Vinzig protestira in grozi s pritožbo -- ne pomaga mu nič — ker je predlog sprejet. Pri debati o občinskem potu naznanja župan, da so pot v kratkem izpremeni v okrajno cesto, in sicer do tovarne skozi Mojstrano po Gobeti do državne ceste. Odborniki I začudenjem vzamejo na znanje, ker letos prvikrat čujejo, kajti občinski odbor je deloval vedno za okrajno cesto skozi Mojstrano ob železnici preko kolodvora na državno cesto. 0 tem zahteva odbornik g. Zupan, da se ugodi zahtevi, kakor je že bilo nameravano, da se napravi cesla do kolodvora in n.aj se izvoli v to odbor treh odposlancev, kateti naj prošnjo lastnoročno oddajo pri deželnem odboru in isto ustmeno podpirajo. Pri nadaljnih točkah predlaga imenovani odbornik, da se najemnina mavca, smodniška shramba in neke od nemške cementne tovarne v najem vzele skupne parcele črtajo iz proračuna, ker je 11 iuii !je posestvo skupnih /emljišč t>'r spad.jo v delokrog zgornjega odbora. Obenem zahteva isti, da se tudi davki po skupnih in občinskh imetjih delijo. Zupan oporoka, da bi se dala najemščina lova sedaj deliti ter predbaciva, zakaj bi se ravno sedaj moglo to ločiti in zakaj se ni to poprej storilo — to smatra on (oče župan) kot obstrukcijo. Predlagatelj vztraja pri svojih predlogih in pojasnuje zbranim taiste.. K besedi o tej točki ogiasi se tudi odbornik g. Vinzig. Le-ta hoče nemško govoriti. Predlagatelj g. Zupan to oporeka ter zahteva' od g. župana, da naj on varuje naš slovenski domači jezik, in naj ne pusli govoriti v drugem — nemškem jeziku. Zupan pobija ta predlog in pusti v slovenskem odboru govoriti germansko. (Vsa čast takemu županu.) Nato nastane besedna borba med odborniki gg. Zupanom in Vmzigom — prvi slovensko, drugi nemško govoreč. trobi, nato zapiska lokomotiva — in vlak se premakne. V tem hipu se prerine skozi ju le, ki so stali pred kolodvorom, ženska z veliko ruto na glavi. Zbegano gleda na desno in levo ; ruta ji zdrsne z glave, in Lojevski spozna Malko. Vlak se premika, ona pa hodi ob njem in pazljivo gleda v okna vagonov. Lojevski se skloni čez držaje slopnjic in pomaha s kapo. Slednjič ga zagleda, pa kolodvorski nasip se jenja, in ona ne more dalje. «Oh, gospod! Niste mi še vsega povedali, kaj je bilo potem!» je donel v Lojevskega uho žalostno, očitajoče, njen tresoči glas. «Potem,» začne on, priklonivši se bolj naprej, toda vodnjak, ki je stal tik tra, ga piisili, da se hitro umakne nazaj. Ko pogleda zopet venkaj, bila je njena postava že daleč in njegove besede je niso mogle več doseči. Mora se zadovoljiti, da ji se enkrat pomaha s kapo. Dolgo stoji še Malka na kraju nasipa in gleda na rdeči svetilnici, pritrjeni na zadnji 1. priloga „Gorenjcu" Končno se predlogi odbornika g. Zupana sprejmejo in proračun v tem smislu odobri ter sklene, da se primanjkljaj pokrije s 45°/0 občinsko doklado. II. Prošnja g. Hudovernika za podelilev žganjetoča; ker se nobedt n ne ogla-i k besedi, se glasuje in odkloni. III. Prošnja občine Zminee. da se sprejme Blaž Dolinar v to občino, se odkloni, ker isti ne biva v tej občini nepretrgoma deset let. IV. Prošnja občine Kruuiau, da se sprejme knjigovodja Vinzig v našo občino — je sprejeto. V. Družba sv. Cirila in Metoda piosi za redno letno podporo, ker se ne nahaja v posebno dobrem gmotnem stanju. — K temu se oglasi,odbornik g. Zupan. Le-ta priporoča, da se ta diužba mora podpirati in razlaga tej nasprotno »Sudmarko* in podporo zadnje od nemškega ljudstva. — (Nemec Vinzig odvzoč.) Podpore za leto 1900 sto kron, za nadaljna lela po f>0 kron. — Soglasno sprejeto. VI. Prošnja za podporo učiteljskega kon-vikta. Le-to podpira g. Zupan in se soglasno dovoli za leto 1900 20 kron. Istotako omenjeni g. odbornik slavi predlog naj se tukajšnjemu nadučitelju g. Frai u Jegliču podeli v znak hvaležnosti za njegovo požrtvovalnost in trudapolno skozi 25 let v tej občini za dobro vzgojo naše mladine — primeren dar. — Sklene se podeliti mu zlato uro zveiižico, na kateri naj bode gravirano njegovo ime. --Soglasno sprejeto. (Splošno odobravanje.) VII. Odbornik g. Zupan še predliga. naj se na c. kr. železniško ravnateljstvo v Beljaku napravi prošnja, da se upošteva na naši železniški postaji naš domači jezik in naj se napravijo dvojezični napisi — Soglasno sprejeto. VIII. Pridlog odbornika g. Zupana, da se zahteva od nemškega planinskega društva, da isto napravi dvojezične tablice, najpivo velike črke s slovenskim napisom, potem šele male črke z nemškim napisom, da se odpovedo pravicam do po-sestvovanja ali pa, ako se leinu ne ugodi, da se sedanji samonemški napisi popolnoma odstranijo — po dajši debati — sprejeto. Za obstoj samonemskih tablic glasujeta gg. odbornika Ivan Janša, gostilničar in tig<>-vec 1'ezdiinik. Odbornik Ivan Janša je razburjen zahteval, da se tukaj ohrani nemški značaj in da ostanejo nemške tablice, k k^r so bile. Govoril je, naj se Nemci nikakor ne pnga- viigon. Njuna razdalja se je manjšala in slednjič sla se sprijeli v eno samo rdečo točko, a nazadnje požre tema ludi to. — Malka pa stoji še vedno tu in gleda nemo in očitajoče v neprodirno temo in razburjenost napolnjuje njeno srce. Zdi se ji, kot bi se bilo zgodilo nekaj važnega v njenem življenju, kot bi bil ta lepi gospod, čegar podoba se je v njeni domišljiji po tako čudni poti stopila z očarujočo podobo Onjeninovo, vzel seboj del njene duše, kot bi se praznota, katero je naenkrat občutila, nikdar več ne mogla izpolniti ne s slan ki, ne s petrolejem, nezrabincem, a še manj s sosedovim sinom. — Lojevski je ostal še nekaj trenutkov, dokler je mogel videti Malko, na stopnjicah vagona. Tudi njemu je bilo nekoliko otožno pri srcu. Toda misel na prihodnjosl, na novo življenje, kateremu ga je bližje prinašal vsak obrat kolesa, mu je kmalu pregnala te ravno doživele, mimogredoče vtise iz spomina. št. 46 iz 1. 1905. njajo. ker so boljši, kakor pa Slovenci. (Oho! Cujmo! Opomba uredništva.) - Temu se je pridružil tudi odbornik g. Pczdirnik. Vsi drugi odborniki osobito g. Jakelj podpirajo predlog g. Zupana — kateri se pozneje z živahnim o lobravanjem sprejme. — Nnto se seja zaključi. Radovljiške novice. — Shod za splošno volilno pravico se je vršil v nedeljo dne 12. t. m. ob treh popoldne v Bastlovem hotelu. Odposlanec socialno - demokratične stranke, gosp. Etbin Kristan iz Ljubljane, je v poldrugo uro trajajočem govoru opisal zgodovino volilne borbe na Avstrijskem, prešel na to na razmere na Kranjskem, ostro prijel vodji obeh slovenskih strank v Ljubljani radi njihovega splošnega političnega delovanja, izrazil pa zadovoljstvo, da sta se v deželnem zboru obe stranki izrekli za splošno in enako volilno pravico, ter slednj č napovedal splošni delavski strajk, ako bi se vlpda uprla tej zahtevi. Shod je bil prav dobro obiskan. — Osebne vesti. C. kr. gozdni in domenski oskrl/oik g. Fran Pirker jc imenovan gozd. mojstrom v VIII. plačilnem lazredu, c. kr. davčni pristav g. Fran Čebulj pa davčnim konti olorjem. Slednji je premeščen v Ko-tan-njevico, na njegove mesto pa pride iz Kostanjevice davčni oficij.J g. Fran Kobau. — Razpisanojeučiteljskomesto v Radovljici. S službo so združeni tudi dohodki na obrtni šoli in prosto stanovanje, o/.iioma odškodnina za stanovanje. Prošnje je vložiti do 30. t. m. — Poročil se je dne 10. t. m. tukajšnji finančni koncipist g. Alojzij Huth z gospodično Mihaelo llazingcv. učiteljico v Radovljici. Čestitamo! Tržiške novice. Na od zadnje sobote »Slovencevo» poročilo o ustanovnem občnem zboru društva • Narodni Dom» bi mi niti ne odgovarjali, ker smo svoje mnenje že naprej povedali, ko bi to ne bilo tako neresnično in zlobno priob-čeno. Piše o pred ogih, kateri niti stavljeni ni o bili, o drugih pa tako zavito, da ne odgovarja rosnici. Zato pa vsem tistim, kateri so bili na zborovanju svetujemo, naj čitajo to «Slovenčevo» poročilo, da se bodo sami prepričali, koliko je verjeti »Slovencu*. Ker njih stranka ni d^b la nadvlade, prorokuje pogubo ker so njih «vrli» narodnjaki vzeli klobuke in odšli. Koliko? Samo tista dva, katera ste poslali za špijonažo, ne pa na razmolrivanje ie3ne stvari. Ko bi kkrikalcrm bilo kaj za resnost, bi jih prišlo več in bi se njih predlogi upoštevali, oziroma bi sami lahko odločevali o njih. Naš odposlanec je rekel, glavna stvar je, da je »slovensko«, zakaj pa se tega od nji ga i7govo*jenrga načela ni držal, ali je •Narodni Dom» tuje podjetje? Ker niso dobili zaželene nadvlade, hrčejo celo zanimanje in pomen zmanjšati. Zato v svoji zlobnosti de-nnncirajo »prišlo je nekaj delavcev iz predilnice« češ, ali jih vidite, g. Gassner, ti vaši delavci, hočejo imeti »Narodni Dom» in delati zdražbe; spodite jih! Prav po krščansko. Koliko jim je za slovensko stvar, se vidi iz toga, ko poroča o nasledkih R;egerjeve demonstracije, ko govori samo o dobljenih kaznih, o zagovoru in oproščenju, pa niti o 8vo,ih prvakih ne omenja, ker ne sme! Ker jih imajo Nemci na vrvici, drugače pa jim za njih društva odreko podpore! Capito! _i__ Loške novice. — Slovensko bralno društvo v Škofji Loki priredi julri v nedeljo, dne 19. t. m. v društvenih prostorih veselico. Na sporedu je petdejanska narodna igra s peljem •Revček Andrejček. v zvezi s pošlo zabavo. Cene prostorom so sledeče: sedeži L - III. vrste po 1 K; sedeži III,—VI vrste po 80 vin.; ostali sedeži po 60 vin. Stojičča po 40 vin. Člani plačajo polovico. Začetek veselice je ob pol-sedmi uri. — Martinov večer, o katerem je že tudi poročano med dopisi, je priredila tukajšnja čitalnica v soboto 11. t. m. pri precejšnji udeležbi, potekel je prav lepo. Zasluga za to gre osobito sodnemu adjuuktu, gospodu Oskarju De v u. Sam poznat kot skladatelj in izvrsten pevec, je zbral okrog sebe sicer malo, a iz-borno izvežbano število čvrstih pevcev. S tem, sicer malim številom pevcev, utegne biti po dolgem presledku, po prizadevanju gospoda Deva, položen temelj na novo oživelemu či-tainiškemu pevskemu zboru. Naprej po začeti poti! — Na M.klavžev večer, katerega gotovo priredi tudi letos naša čitalnica, upamo zagotovo čuti vnovič ubrano petje vrlih pevcev. — Krasno darilo. V izložbi trgovine s papujem g. Fr. Papa je bila minuli teden izpostavljena na ogled prekrasna 'zbirka tuje-zemskih in eksotičnih metuljev. Blag. gospod Avgust Mayer, operni pevec v Karlsbadu na Češkem in sin v Škotji Loki v pokoju živečega vodja zemljiške knjige g. K. Mayer-ja, je podaril namreč tukajšnji deški šoli tri zbirke krasnih domačih in eksotičnih metuljev. Zbirke so vredne nad 200 K. strokovnjaki se čudijo krasnim eksemplarom, povdarjajoč, da se shčni dobe le poredkoma tudi v največjih zbirkah. Opozarjamo osobito sosednje učiteljstvo, ki se zanima za to stroko, naj si ogleda to velezanimivo in prekrasno zbirko. Velikodušnemu darovatelju, ki je že marsikaj daroval tukajšnji deški šoli in ki kaže s tem spoštovanje uo zavoda, kjer je prejemal prve nauke, bodi izrečena iskrena zahvala. — Moderno izl ožbo M i k la v že v ih in božičnih daril je letos napiavila tukajšnja trgovina s papirjem g. Fr. PApa. Izložba je tako mnogovrstna in slikovita, da se kaj boljšega v stičnem malem mestu sploh ne more občinstvu razpostaviti. Pametna misel je bila, da se je za izložbo zbrala posebna soba v prvem nadstropju omenjene trgovine, kjer je razpostavljena občinstvu na ogled ne-brojna množica najslikovitejših predmetov, ki utegnejo razveseliti nežna srca naših maličkov. Poleg tega zapazimo nebroj krasnih, odraslim ljudem primernih Miklavževih in božičnih dani. Uprav lep je najmodernejši pisemski papir različne kvaliteto. Izložba odgovarja vsem modernim zahtevam in dvomimo, da bi bila že kedaj v tako primeroma majhnem kraju zagotovila kakšna trgovina kaj stičnega. Novice iz medvodske občine. — Ne vemo, ali je kakšna občina tako srečna, kakor naša Pri nas imamo v Preski pomarančarja, v Sori Brajca in na Svetju žu- pana Šmovoa. To je naša lepa trojico Men je boljši človek kakor drugi. Poni a ranču r je hudoben in nor, Brajec mu je v tem <-nok in Šinovs je pa krona vseh čednosti. Župan Sinove je bil že večkrat zaprt iu denarno kaznovan, sekal je tuje smreke, imel nezakonske otroke, a vendar je najboljši škofov prijatelj. Kajne, lep lak župan? Kje bi mu dobili par? In slavna vlada se ne zmeni nič, da bi odstavila lacoga župana, temveč mu da celo orožnike in glavarja v pomoč, da gredo zabadat ljudi. Preski župnik brence je vreden brat Šmovea. lirenee je škofov zaupnik. Ali škof neki ve, da je lirenee nagovarjal neke osebe, naj prisežejo po krivem? Opominjamo škofa na to, pa tudi državno pravdništvo opozarjamo na Brenčita. — V Sori še vedno orožniki slražijo kapelana Brajca. Brajec se na bo\jo pomoč nič ne zanese, le orožnikov bajonet ima veljavo pri njem. — Prebodeui Ivan Luštrek je prišel l.r>. I. m. iz bolnice domov. Hoditi mire le ob palici in je vsled ogromne izgube krvi zelo shujšal. To je žrtev duhovske nasilnosti in strasti. Daleč smo prišli na Kranjskem. — Utonil je v nedeljo v Sori 09 letni Franc Kos, tovarniški nadzornik v Goričanah. Spodletelo mu je in se je zvrnil v 'loi-jč jez in ga je odnesla voda dalje. Svoj čas je služil pri mornarjih več let in je sedaj žalostno končal življenje v vodi. Bil je tudi brez ene roke, katero mu je odtrgal stroj. — Na S vetju pri Medvodah se otvori v nekaterih lednih mlekarna. .Mlekarska zadruga na Svttju je napravila pogodbo z gospodom Ivančičem, kateri je kupil posestvo od gospoda Franca Jarcaiz Medvod za 38.000 K. Na tem posestvu bode priredil gospod Ivančič mlekarno in velikansko prcšičeiejo. — V Sori se je razširila šola v dvo-razrednico in je druga učna soba v zasebni hiši. — V G os teč ah blizu Škofje Loke je utonila dne 13. t. m. Neža Lušipa, ki je rada potegnila ta kratkega. — Gasilno društvo se je osnovalo v Srni. Pravila so se že predložila vladi v pregled. — Osebna vest. Za učiteljico na v dvorazrednico razširjeni šoli v Sori pri Medvodah je imenovana gospa Antonija Germok. — V Goričanah je imenovan ravnateljem v papirnici gospod Kiesling namesto gospoda Hopfgartnerja. — V Preski je kupil ljubljanski izdelovalec stolov g. Sehnielzer mlin in hišo, kjer bode pričel z izdelovanjem stolov na dabelo. Priporočamo to domačo tvrdko. Dolenjske novice. — Žalosten konec na sejem grede je naredil po Novem mestu dobro znani 60 letni Luzar po domače Jurkovč iz Gabrij. V ponedeljek je šel preko Hrušce čez gozd med Slatenekom iu Cikavo na Sejmico v mesto. Moralo je biti še zarano, kajti zabredel je bil s pota v piecej globoko vsled otajanega snega in hudega deževja oh njegovi poti naraslo vodo. Mož je morda mislil, da vodo vendar le pregazi in pride onostran na suho, in oprijemal se je za grmičevja. Ali pri tem je zabredel le še bolj, tako da je naposled onemogel obtičal med goščavo in v vodi. Nek kmet je šele čez več ur s pota zaslišal njegovo mrmranje; posrečilo se mu je, re- veže izvleči vsaj iz vode. Seveda je bil Luzar že ves trd Doličnik je potem hitro obvestil orožnišlvo v Novem mestu. Le skrajni požrtvovalnosti in trudu orožnikov gg. Stabina in Sehvvar/.a kakor tudi pomoči nekaj drugih mož se je zahvaliti, da so prišli do ponesrečenca, ga iia'ožili na voz ter prepeljali v bolnico usniilj. bratov v Kamlijo. Voda je med tem seveda vsled nasilnega dežja Vi dno bolj naraščala in se s le slrani ni moglo lahko priti do utopljenca. Luzar je bil med tem že popolnoma trd, kri mu je bruhala z ust in le slabotno dihanje je še pričalo o njegovem življenju. Ali tudi to ni dolgo trajalo. V torek jutro, torej čez en dan po nesreči, je že umrl v bolnici. V sredo je bilo razlelesenje truplu. N. v m. p.! — Izsekavanje Irske boste. Ker nočemo nikomur vodoma krivice delati, na-glašamo z oziroin na naše prejšnje članke, da je bilo v tej hosti, kakor se nam sporoča, nekaj parcel, v katere se je zaredil lesu škodljivi črv, torej je bilo neobhodno potrebno iz-sekati dotični les. Beležimo to lojalno. Vseeno pa vzdržujemo svoja očitanja glede ostalih brezobzirnih uničevanj gozdov v polnem obsegu in bomo, kakor hitro nam v to čas dopušča, najostreje vžigasali imena tistih, ki v svoji dobičkaželjnosti nameravajo s kruto roko napraviti z našo že itak revno Dolenjsko drugi Kras. — Garolin-razsvetljava se zadnji čas kaj prielno vpeljuje po Novem mestu. Dosedaj se ta krasna poceni luč lahko vidi v obeh lekarnah, pri Ivrdki Moravč, pride kmalu tudi y brivnico g. Sveteca in seveda največ se je vidi in dobi pri edinem zalagatelju za Dolenjsko, pri gosp. Franc Kendi, prej Perko. — P re v z e t j e Irg o v i n c. G. Fr. Kenda, trgovec s steklom in špecerijskim blagom, je prevzel tvrdko od svojega očima g. Franca Perkota, bivšega mestnega župana, sedaj le-stavraterja pri kolodvoru. — O, Malo vi č, ta je pa lepa ! Ze smo mislili, da se je ta znani nam mizarski mojster iz Novega mesta končno res spametoval, ubogal resne opomine njegovih klerikalnih pristašev in, sledivši zlatim naukom njegovih političnih nasprotnikov, končno vrgel vso svojo neumno iu nesrečno politiko v koruzo in se popolnoma zopet sprijaznil s svojim zapuščenim obličem. Ali glejte, ljudje božji, kako smo se varali! Citajte, prosimo, njegovo «Izjavo» v zadnjih «Dol. novicah« z dne 15. novembra 1905, ki se glasi: »Ker sem se dne 19. seplembra t. I. izjavil v gostilni g. Kosmana pred gg. dr. Slancem in Hosmanom. da sem in ostanem tudi zanaprej pristaš katol.-narodne stranke, in sicer na demokratski podlagi, so zaradi tega nekateri zlobneži raztrosili v jaynost nasprotno ter trdijo, da sem potrdil celo pod prisego, da postanem od tedaj socijalni demokrat*.... No, dotlej je stvar samo še budalostna. Ali, prosimo, zdaj strmite in pazite, kako zaključuje to svojo «lzjavo»: »Vse take zlobneže imenujem nesramne obrekovalce in lažnike ter jih bodem zasledoval in tiral pred sodišče, da tam dokažejo svojo trditev». i'ovejte mi, kaj je človek, ki si z burkami in s pravna žaljivimi nasprotji sam sebe bije v obraz? Posebno bnhten ne more biti, ali je socialni, ali je krščanski demokrat — Nekaj pojasnila glede podraže-nja mleka v Novem mestu. Všt.44. našega lista smo priobčili glede podraženja mleka v Nov. meslu kratko sporočilo, v katerem se glasom mnogih virov domneva, da je g. vodja kmetijtk« šole na Grmu nastopil za podraže-nje mleka. No to našo notico nam je poslal g. vodja v zadnji številki izjavo, v smislu ka-lere bi bilo naše zgoraj omenjeno domnevanje neopravičeno. Vzpričo le izjave smatrali smo lo zadevo kot rešeno in smo ravno radi teda odklonili vsako nadaljno polemiko v (i zadevi. Naša časnikarska dolžnost pa nam veleva, da se temeljem zanesljivega raziskovanja potegnemo in branimo tozadevno napovedim čast našega sotrudnika. Sklicujemo se na odločne osebe izmed uradniških in drugih krogov, dalje sklicujemo se na izjavo g. Hohrmana na isli šoli, trdeč, da se je raznesla po Novem mestu vest, da je on kriv tega podraženja in da on agitira v to svrl.o in konečno sklicujemo e i a lanski občni zbor kmetijske podružnice same, kjer so je po došlih nam sporočilih obravnavala ta zadeva. Deželni zbor kranjski. VI. seja dne 14. novembra. K dnevnem redu se oglasi dr. Sušteršič, ki zahteva, naj deželni glavar ne daje več nujnih predlogov na dnevni red. Dalje se pritožuje, da zbornici še ni predložen proračun za leto 1900 in vprašuje, 7akaj se lo še ni zgodilo. Končno hoče. naj se predloge, ki stoje na dnevnem redu odkažejo pristojnim odsekom, predno so ie-eni nujni predlogi in kar je pred predlogami na dnevnem redu, ker želi, da bi se te zadevo rešile še pred koncem zasedanja. V to je treba privolitve vseh strank. Deželni glav tr omeni, da je bilo doslej običajno de vati nujne predloge na dnevni red, v prihodnje se bo to opuščalo. Za sestavo deželnega proračuna je treba, da so vsi proračuni posamičnih zakladov prej zgotovljeni. Zlasli sedaj, ko je treba sklepati o raznih stavbah, se ne da deželni proračun tako hitro dognali. Sicer pa upa glavar, da se v kratkem proračun predloži. Ker Šuštcršič ni hotel, da bi se izršila volitev deželnega odbornika iz kurijo veleposestva in za zastopnike v razne komisije, je glavar opozarjal, da teh točk ni treba odkazali odseku, marveč naj se koj izvrši. — Glavar ugodi Šušteršičevemu nasvetu. Dr. Sušteršič nato predlaga, naj se volijo upravni odsek, veriflkacijski odsek in odsek za letno poročilo, a glavar odredi, da se to zgodi šele koncem seje, ker pridejo nujni predlogi poprej na vrsto. Klerikalci so bih namreč vložili celo vrsto nujnih predlogov. NajFrej pride na vrsto predlog : Dež. odboru se prepoveduje pobirati dež. doklado od krošnjaiske pridobnine; dež. odboru se ukazuje, da krošnjarjem vrne deželno doklado, ki so jo vplačali od 1. januarja 1903 dalje od krošnjarske pridobnine; deželnemu odboiu se nalaga, vse potrebno ukrenili, da se razbremenijo pravi krošnjarji tudi od vseh drugih avtonomnih doklad; v ta namen naj deželni odbor v najkrajšem času predloži zbornici potrebne predlogo. Utemeljevalec dr. Sušteršič na dolgo in na široko utemeljuje svoj predlog. — O Uli šivati govori tudi poslanec Jaklič. Nujnost se odobri, predlog pa odkaže finančnemu odseku. Naslednji nujni predlog se tiče lokalne železnice od Trebanjske postaje čez Mirno- 2. priloga „Corenjcu" št. 46 iz 1.1905. Mokronog do Tržišča. Utemeljuje ta predlog poslanec I'o v še. Tudi I a predlog so odobr in odkaže lin. odseku. Pri nujnem predlogu o svinjski kugi. ka terega utemeljuje poslanec. P o vse. je piislo do malih sporekov med poslancema Hribar jem in Po V Avtom, Hribar namreč izrnz neke pomisleke proti predlogu, ker bi uvaže vanje istega lahko provzročdo. da bi se cene mesu dvignile, kar bi bilo v škodo mestnega prebivalstva. Poslanec Možic utemeljujo svoj nujni predhg zaslr.in 10°/u podpore občini Vrhpolje za ?.;ralbo šolskega poslopja, poslanec Hribar pa predlogo pospeševanjn važnih železniških projektov. Pri tej priliki so govorili poslanci: dr. Sušteršič, Demšar, ki je govoril o železnici Skofju Loka—Železniki, in Božič, na kar se je nujnost spr-jela in predlog odkazal lin. odseku. Pred sklepom seje so se volili odseki: upravni, verilikacijski in odsek za letno poročilo. VII. seja dne 17. novembra. Glede zapisnika se prične besedna borba med dr Krekom in Bar bo t o m. Dr. K rek predlaga, naj se slovenski zapisnik odobri, nemški pa ne, kateri predlog se ludi sprejme. Poslanec dr. Forjančič in tovariši so vložili samostalni piedlog za zgradbo ceste skozi Črno v kamn. okraju do štajerske meje. Nujne predloge so vložili poshnci baron A pfaltrern poradi podpore kmetijski diužbi, dr. Tavčar je nujno predložil zakonski na< rt glede vodovoda v Novem nvstu, grof Bar bo glede doklad deželnim uradnikom in slugam. Nato pride na vrsto volilna reforma. V imenu ustavnega odreka poroča o njej poslanec itr. Sušteršič. V splošni debati govore grof Barbo, dr. Krek, dekan Ar ko, Demšar, Schweitzer, Hribar in Sušteršič. Glasovalo se je o posameznih točkah: 1) Deželni zbor se izreka „a načelo splošne, enake, neposredne m tajne volilne pravice pri volitvah v deželni zbor in v poslansko zbornico državnega zbora ter u videva nujno potrebo, da se izvrši čimpreje vol. preosnova, ki oživotvori označena načela. 2) Osrednja vlada se pozi vije, da nemudoma predloži državnemu zboru zakonski nairt v pod 1) označenem zmislu. 3) Vlada se poživijo, da nujno izdela zakonski načrt o izpremembi deželn* ga reda in deželnega volilnega ioda v pod 1) navedenem zmislu in predložiti deželnemu zboru, ki naj se baš v svrho sklepanja o teh zakonskih načrtih skliče v izredno zasedanje vsaj meseca januarja 1900. (Soglasno sprejeto.) Za slučai, da bi nujno oživotvort nje označene reforme parlamenta)nim potem izkazalo se kot nemogoče, se osrednja vlada poživijo nasvetovati na najvišjem mestu, da so sedanji deželno- in dižavnozborski volilni red. ki sloni na oktroiranem februarskem patentu iz l. 1861, potom najvišje odločitve razveljavi in istim potom uvede za državi i in deželni zakonodajni zaslop nov volili i red po načelih splošne, enake, neposredne in lajne volilne pravice, (Spn jeto zli klor. glasovi proti 9 liberalnim.) Osiednja vlada še pozi vije skrbeti za to. da se v vsakem slučaju, enodobno z oživo-tvorjenjem novih volilnih redov uveljavi tudi poseben zakon v osiguranje popolne volilne svobode vsakega k volilvi upravičenega državljana. (Sprejeto soglasno.) Veleposo-lniki pri glasovanju niso bili navzočni. Koncem seje je poslanec Pfeifer utemeljeval svoj predlogo belokranjski /.< luznici Prihodnja seja .danes v soboto. Tedenski politični pregled. Dfžavni zbor je sklican na dan 98, no- vembia I. I. Zasedanje bo trajalo do lf>. decembra, da reši pred vsem proračunski pro-vizorij ter se izreče glede prispevanja za skupne zadeve. — Po novem letu se skliče najprej češki deželni zbor, da obravnava o volilni reformi, s katero se sedaj bavi tozadevna komisija. Šele po zaključenju češkega deželnega zbora se zopet zbere drž. zbor, da med drugimi zadevami sklene tudi volilno reformo za državni zbor. Vlada bo pritiskala na naglo leti le V volilne refoime. Ako bi se parlament temu upu a I, ga razpusti. V pred-stoječem zasedanju se baje tudi dožene zavarovanje zasebnih uradnikov. Vladna volilna reforma. Najnovejše ugibanje o volilni reformi, kakršno si želi vlada, navaja sledeče točke: 1.) Kurije se odpravijo. 2.) Uvede se splošna in enaka volilna pravica. .').) Določijo se manjši volilni okraji. 4.) Mandati se razdele na posamezne krono-vine po šievilu prebivalstva in po davkih. Vlada upa, da se bodo nove volitve v poznem poletju 1900 že vršile na podlagi novega vo-lilruga zistema ter je vsled lega že naročila naiiieslništvoin, naj čimpreje poiočajo in nasvet ujejo o razdellvi volilnih okrajev. V moravskem deželnem zbora so «pie-jeb predlog volilne reforme, da ostanejo sedanje kurije, ustanovi pa se splošna kunja po vzorcu pete kurije za drž. zbor. Velepo-sestvo se deli. Vseh poslancev bo 151. Potemtakem bi Nemci izgubili večino v deželnem zboiu. Železničarji so dosegli s svojo obstruk-cijo popolen uspeli. Dosegel se je sporazum, na podlagi katerega se zvišajo vsemu osobju, ki dobiva dnino, dohodki; čuvajem se zvišajo dohodki od 1. januarja 1900; uvede se avtomatično avaruiranje za uslužbence in pod-uradnike; v III. plačilnem razredu uradnikov se olvon več mest, zlasti za uradnike, ki so dovršili srednjo šolo; porabilo se bode izdaten znesek za zboljšanje doklad lislih uradniških kategorij, ki najbolj potrebujejo zboljšanja, aspirautom se da pavšal za uniforme. Z 0/.UUIII na to so Železničarji opustili službo po piedpLih. Pri volitvi v Koprivnici na Hrvatskem se je zgodilo nečuveuo uasilslvo. Ko je imel vladni kandidat dr. Ambiuž 143 glasov, opo-zicijonalec Poločnjak pa 147 in je bila zmaga Poločnjakova zagotovljena, ker še kakih 100 njegovih pristašev ni glasovalo, je vol im komisar samovoljno pretrgal volitev in vse laz-veljavil. Vršili se bo morala nova volitev. Vse d osle časnikarje so zapiti za toliko časa, kakor je trajala volitev. V Braziliji je izbruhnila vojaška uslaja. Prišlo je do krvavih spopadov. V lutnja vi so bil ubili ti je častniki in 00 vojakov. Novičar. Oiebna V?st. 0. Friderik Rant, davčni oficijal v Kranju, je prestavljen iz Kranja v Kranjsko goro. Shod t Domžalah se vrši jutri v nedeljo v gostilni g. Kuharja. Sklican je po § 2. zbor. zak. Razpravljalo se bode o zelo važnih zadevah, ki utegnejo postali velikega pomena za Domžalčane. Kakšen je propozicijonalni zistem volitev? Ustavni odsek kranjskega deželnega zbora se je izrekel za proporcionalni zistem volitev. Tak zistem zagotavlja tudi manjšinam primerno zastopstvo. »Slovenski Narod, je pojasnil ta zistem s praktičnim izgledom takole: Volilni okraj izbere 16 poslancev; volitve se udeleži 6418 volilcev, ki so oddali: za klerikalno listo 2150 glasov, » napredno i 1783 » » nemško -» 787 » • italijansko » '1221 » » socialistično » 472 glasov. Število mandatov bi se posamičnim strankam določilo po tem, po kolikrat je dobila toliko glasov, kakor jim mora v tem slučaju imeti vsak izvoljenec, katero število se dobi, če se število volilcev (6413) deli s številom mandatov (10). Torej 6418: 10 - 400. Mandati bi se v tem slučaju razdelili takole: klerikalna stranka je dobila 2150: 400 = 5 mandatov in ostalo je 150 gla-ov; napredna stranka je dobila 178:1: 400 - 4 mand. ti in ostalo je 183 glasov; nemška stranka je dobila 797: 400 - 1 mandat in ostalo je 397 glasov; italijanska slranka je dobila 1221: 400 = 3 mandate in ostalo je 21 glasov; socijalistična stranka je dobila 472: 400 = 1 mandat in Ostalo je 72 glasov. Izvoljenih je sedaj šele 14 poslancev, ali za ostala dva mandata bi ne bilo treba nove volitve, marveč I a dva mandata se priznata tisti stranki, kateri je poprej preostajalo največ glasov, v tem slučaju nemški stranki. Izmed kandidatov posamičnih list bi se potem proglasili za izvoljene tisti, ki imajo največ glasov. Shod po § 2. zb. zak. je sklical g. Tomo Pavšlar na dan !C. t. m. v dvorano katoliškega izobraževalnega društva v Kranju. Na dnevnem redu je bilo vodovodno vprašanje. Ko je zvečer g. Pavšlar pregledal vrste povabljencev, jih ni bil ve-el. To je vidno uplivalo nanj in na ves njegov govor. Še bolj pa slučaj, da je grešil zoper zlato geslo, da, icdor preveč dokazuje, nič ne dokaže. Trdil je, da studenčnica sploh ni pripravna za vodovode, da se studenec, če se zajame, skoro na polovico posuši, da ne ostane Čist, trdil nadalje, da se bo proračun prekoračil za kakih 300.000 K in da bo ves ta primankljaj moralo plačati mesto Kianj. Konečno je očital mestni občini, da je postopala enostransko, da nr uvaževala njegovega načrta in ga vrgla v koš. G. dr. Savnik kot načelnik vodovodnega odseka je odločno zavrnil očitanje, da bi bila mestna občina postopala enostran ko. Z njemu lastno preciznostjo in hladnokrvnostjo nam je podal jasno sliko vodovodnega vprašanja v Kranju in njegovo trnjevo pot od po».etka do danes. Mestna občina se je bavila z dvema načrtoma: s Hraskvjevem, ki je danes na dnevnem redu, in s Pavšlarjevem. Oba načrta je predložila zvedencem v presojo in pustila P.i volarjev projekt na strani šele, ko so vsi zaslišani zvedenci, deželni in vladni, in ko je ludi c. kr. deželni zdravstveni odsek izjavil, da je ta projekt neprimeren in iz zdravstvenih ozirov nedopusten. Poprijila pa se je Hraskv-jevega načrta, ker so ga priporočali vsi strokovnjaki, lo tembolj, ker pride ta načrt v korist 15 vasem v okolici in je eminetitno zdrnvslvena, dobrodelna napravil 7.a celo okolico. Dokazal je. da je la projekt no lo najbolje, ampak tudi najcenejši za Kranj. Svoje poročilo, na katero so še vrnemo, končal jo 7. besedami: kdor oviia to MOTIVO, stori greli, ki so bo maščeval nc le nad nami, ampak ludi nad našimi potomci. Govornik je žel burno pohvalo. 1'avšlarjevih pristašev, kaleri so bili v veliki manjšini, so je polastila neka nervoznosl. Vrata so se jola odpirati, drug za drugim je zmuznil na hodnik in po stopnicah, in ostalim se je bralo na obrazili, da bi bili veseli, če bi bili že zunaj dvorane. Ko se jp g. Pavšlar v repliki se ■UiciTal na potrese in ilomentarne nezgode, oglasil so jo k besedi g. t:. Pire. Po prvih besedah, ki jih jo izpn govoril, začela je manjšin;, mencati, kot bi sedela na žrjavici. Videti jo bilo. da išče le prilike, rotiti so iz mučno situacije. In ko jo g. Pire omenil intrig, ki se vrše proti kranjskemu vodovodu, je začela manjšina klicili predsedniku g. Illebšii, naj sejo zaključi, naj govorniku vzame besedo. G. Hlebš, ki je sicer klerikalec, katerega pa je liberalna večina volila predsednikom, da bi se ne preprečilo pojasnilo cele zadeve, je žalostno pogledal na levo in na desno, potom je zaključil sejo in zbežal po stopnjicah. Ko se je reklo še par krepkih na račun navzočega dekana Koblarja, šli smo vsak na svojo stran. Mi sd) k tej zadevi seveda še povrnemo. Za dai,«s naj bo zabeleženo, daje navedeni shod premagal marsikuk sugerirán predsodek proti vodovodu. Ponavljamo le, kdor zavlačuje to zadevo, stori greh in naj bo lo posameznik ali — politična stranka. Ljudska predavanja v Kranja. Konec meseca novembra se prične v Kranju vrsta ljudskih predavanj, na katera že danes opozarjamo cenjene bralce. Obravnavali se bodo na poljuden način zanimivi predmeti iz vseh strok človeškega znanja. Vspored predavanj, kakor ludi kraj in čas naznanimo v pril odnji številki «Gorenjcai. V šolskem odseka kranjskega deželnega zbora se je razpravljalo o Hribarjevem predlogu, naj se zvišajo učiteljske plače za 2f>°/0. Ugovarjal je dr. Šu-teršič in izrekel, da bi bil njegov klub samo za 25 "0 draginj-sko doklado rodbinskim očetom med učitelj-slvom. Mnenje dr. Šusteršiča je zastopal tudi posl. Jaklič, ki je sam — učitelj. Takšne zagovornike ima kranjsko učiteljstvo v — lastnem stanu. Opozarjamo na današnjo veselico z igro narodne čitalnice v Kranju. Začetek točno ob poldevetih zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani 1 krono, dijaki 40 vin. Umrla je minulo nedeljo gospa Marija Pogačnik, posestnica na Dobravi pri Kropi, v starosti 73 let. N. v m. p.! Naš tajski promet. Pod tem naslovom smo v št. 4.'!. našega lista priobčili gospodarski članek, ki se je tiskal v 10.000 izvodih in razposlal po vsem slovenskem svetu. Naj bi obudil obilo sadu. Dolžnost gostilničarjev in hotelirjev je pač, da ga razdele med prizadete osebe, ki naj ga marljivo prebero, potom pa na delo. Švica je bogata, zakaj bi ludi mi ne izkoristili naravnih prečudeznih krasot naše divne dežele, pred vsem Gorenjske. Poročil se je dne 14. t. m. g. dr. Jakob Jan, c. kr. sodni pristav v Kranjski gori, z gospico Marijo Moharjevo i/. Novega mesta. Bilo srečno! Ustanovni občni zbor kranjskogorskega • Sokola se je vršil minulo nedeljo v telovadnih prostorih hotela "Razor, ob navzočnosti domačih »Sokolov, in zaslopmkov ljubljanskega, gorenjskega in jeseniškega .Sokola1. Po kratkem pozdravu brala Šinkovca se prebero potrjena pravila, na kar se izvoli naslednji odbor: starosta, bral Ivan Zerjnv; podstarosta, brat Anton Slavec; načelnik, brat Ivan Slavec; odbornikom pa bratje: Piudoll' Šinkovec, Jurij Jakelj, Ivan Hribar, Justin Gcrno, Anton Gvek, Mihael Benet in Josip Jakelj; preglednikom brata: Andrej Košir in Makso Razinger. Pred zaključkom občnega zbora omenja brat Dre ni k iz Ljubljane v daljšem govoru, da mora vsak narod, če hoče obstati, imeti energijo, moč volje, ki sili vedno k večjim uspehom in ne pripusti nobeno zadovoljnosti Girn manjši je narod, tem večja mora bili njegova energija v boju za obstanek. Slovenci nimamo števila, tudi enot Sije ne. Potrpežljivo in ponižno prenašamo vse, kar se v nas zaganja. Slaba taka žilav ost, pod bna vstrajnosti kamena, ki dolgo zdrži, nazadnje so pa razprhne v prah. Mrtvo vztrajnost moramo zamenjati z živo energijo, da ohranimo to, kar imamo in pridobimo odvzeto nazaj. Slovensko potrpežljivosti in zadovoljnosti nas pa ozdravi cdinole sokolska telovadba, ki nam pridobi tudi pogumen, predrzen in svoboden duh. Sokolska telovadba je naravna šola, šola za celo življenje, kjer spozna mladi mož z delom, da ima tudi dolžnosti, pa ne samo pravice. Točno obiskovanje telovadnih ur, vztrajno in naporno delo, vse to našo voljo utrjuje, nas narodi vztrajne in nesebične. Zato pa jo telovadba v sokolskih društvih prva stvar. — DrilstvO ima že orodje in telovadi dva meseca ; poučeval hodi načelnik z Jesenic. Na zdar! Javno predavanje priredi jutri v nedeljo dne 19. t. m. ob 5 Vi- uri popoldne v gostilniških prostorih g. Petra Mavrja. Predaval bode g. dr. Fran Windischer o raznih za trgovstvo važnih vprašanih (potreba organizacije, službeno razmerje, dokaz usposobljenosti, o pravicah trgovskih potnikov). K tenru predavanju vabijo se vsi člani društva, p. n. trgovci in trgovski pomočniki in vse drugo slavno obč'nstvo, ki se zanima za stvar. Obrtna zadruga za blejsko okolico in Bohinj na Bledu naznanja sledeče določbe dež. zak. z dne 31. okt. 1905, št. 14 glede nedeljskega počitka. Prodajati se sme ob nedeljah: Trgovci: od 7. ure zjutraj do 1. ure popoldne. Peki: od 6. ure zjutraj do 10. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Mesarji: do 10. ure dopoidne. Med glavno službo božjo dopoldne se ne prodaja. Na Bledu zaradi posebnih krajevnih razmer: od 1. maja do 30. septembra, samo v trgovskih obrtih: od 7. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Načelslvo obilne zadruge na Bledu. Državna podpora. Poljedelsko ministrstvo je ukazalo dež. vladi, naj izplača kranjski kmetijski družbi 8000 kron državne podpore, in sicer 0000 kron za pospeševanje živinoreje, 1000 kron za pospeševanje svinjereje, 1000 kron pa za pospeševanje čebelaistva. „Sokola" V Domžalah pravila so od vlade potrjena. ..Slovenca" sežgali so v Škofji Loki minulo nedeljo tamkaj zbrani Slovenci in Hrvatje, da tako pokažejo svoje zaničevanje do škofovega lista. Iz seje okrajnega šolskega sveta v Radovljici, ki je bila dne H. t. m. se poroča: Učiteljici M. Hnsingerjevi se je dovolila možitev. Dovolilo so je kraj. šol. svetu v Radovljici, da sme dražbenim potem prodati staro poslopji; in stari Šolski vrt, vendar velja kupna pogodba šele po odobrenju okr. šol. sveta. — Disciplinarno postopanje proti nekemu učitelju in neki učiteljici se zavrne. V zadevi discipli-niranja delegatov IV. dež. učit. skupščine se sklene dež. šol. svetu predlagati, da se na podlagi zaslišanja delegatov IV. deželne učit. skupščine opusti vsako nadaljno disciplinarno postopanje, ker je beda učiteljstva docela dokazana in ker je bilo po-topanje delegatov nekak obupen klic za jako nujno odpomoč. Kraj. šol. svetu v Boh. Beli se dovoli uvesti na tamošnji šoli pouk v žen. ročnih delih. Neki trirazreJni šoli se odkloni prošnja, da bi se v tretjem razredu uvedel poldnevni pouk. Prošnja radovljiškega okraj učit. društva, da bi se dovolil vsem šolam v okraju prosti dan za Prešernovo slavnost, se ugodi. — Prošvja učiteljice A. Okornove za upokojenje se priporočljivo odpošlje na višje mesto ter se ji dovoli za čas, da se stvar reši, dopust; i za začasno suplentinjo se imenuje Ani. Kadun-čeva. Priporoča se prošnja za peti razred ljudske šole v Radovljici. Družbi sv. Girila In Metoda se dovoljuje otroški vrtec na Savi-Jesenicah v dveh oddelkih. Šola v Boh. Bistrici se razširi v trirazredao. Vzamejo se na znanje poročila za šol. potrebščine za 1. 1900. Ustrelil je nekdo dne 0. t. m. na železniškega čuvaja Tom. Zupana pri Kranjski gori. Premeščeni so kapelam gg. Josip Pod-bpnik iz Predoselj v Šent Jurij Franc Kimovc z Bleda v Predoslje in Matej Ahačč iz Radeč na Bled. V Kropo je prišel kot začasni učitelj g. Jožef Pleničar namesto stalno vpokojene učiteljice gosp;ce Antonije Okornove. Natikovci pravijo ljudje v kamniški okolici — galošem. Prvi vlak na bohinjski železnici. Iz Bohinja se piše z dne 11. t. m.: Ob '/* na 10. dopoldne je pridrdral prvi veliki železniški stroj št. 15.974 na Bohinjsko Bistrico z Jesenic, oziroma s Hiušice z dvema vozovoma, v katerih so bili razni merodajni železniški faktorji. Vlak se je odpeljal skozi predor do Podbrda na Primorskem, odkoder se je vrnil ob polu 12. zopet na Hrušico. Pri nas na Bohinjski Bistrici se je udeležil obč. odbor z županom in šolsko vodstvo z učenci in učenkami sprej' ma, ki se je točno in dobro izvršil. Le eno je vredno in potrebno graje. Na kolodvoiskem poslopju je bila strašno velika cesarska zastava, poleg nje pa majhna, komaj meter dolga slovenska. Vprašamo: ali se mora prav pri vsaki najmanjši priliki pokazati strupeno preziranje Slovencev, po kojih zemlji leče nova železnica? Občni zbor kmetijske podružnice v B e -gunjah se vrši dne 20. t. m. ob petih popoldne v šoli; v Radomlju pa dne 19. t. ni. ob treh popoldne v šoli. Pokopališče t Mekinjah bodo razširili. * * * V Berolinu je trgovski pomočnik Brek vsled žalosli, da mu je umrla žena, zastrupil štiri svoje otroke in sebe. Surov mož. Iz Op-ve poročajo, da je v Javorniku kmet Anton Heutschel tako pretepel svojo ženo, da je vsled tega umrla. Književnost. Osa so imenuje nov humorislioen lisi, ki je pričel izhajati v Narodni tiskarni v Ljubljani ler stane za celo leto 10 K. Slovenske večernice, 57 zvezek. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. 1905. — Vsebina: Pošteni ljudje. Povesi. Spisal Jož. Kostanjeve« (s'r. 3—05). V desetih poglavjih pripoveduje pisatelj življenje dijaka Franceta Lipovčevega. ki je bil (spočetka marljiv dečko, pozneje zašel v slabo družbo in bil izključen z goriške gimnazije. Tu pa se je France streznil, zopet se poprijel učenja in postal sodnik. Povest ima malo dejanja, nedostaja ji mičnih spletk. Jezik teče pisatelju oveda gladko, kakor smo na to pač navajeni pri Kostanjevem Zdi se nam pa, da je tuintam pisatelj bodisi v izrazih, bodisi v raznih spisih posegel malo previsoko. Za ljudstvo lieba pisali podomače. Naš kmet ni prijatelj dolgotrajnega olepotičenoga pripovedovanja, marveč ljubi domače, kratke, izvirno-kmečke izraze. Seveda treba takih izrazov iskati in si jih marljivo beležiti. Iz rokava se ne dajo stresli meni nič tebi nič. Erjavec in Jurčič sta nam v tem oziru še v< dno posnemanja vredna vzornika. — Kozaško slovo. Pesem. Založil Fr. Ks. Meško (str. 05 — 67). Kozaki se poslavljajo od doma. Jokajoče mamice in resni starci jih blagoslavljajo, devojke drhte ob slovesu dragih mladeničev, katerih marsikdo najde grob v tuji zemlji. Pesem ima precej vsakdanjo, navadno vsebino. — Nesrečnež. Povest. Spisal dr. Anton Medved (str. 07—151). Ta nesrečnež je Branekov Leulek. Pri vsaki priliki ga je iskala sreča, a on jo je dosledno pehal od, sebe in našel nesrečen konec pod železniškim strojem. O povesti »Nesrečnež* velja isto, kar smo omenili o KoslanjevČevi povesti. Lep, somintja govorniško razblinjen jezik, a malo vsebine. — Fr. Neubauer je objavil petero pesmic, izmed katerih nam najbolje ugajajo one «1/. polujčenega Srema»„ — Večernice zaključuje desetero «Zg o d o v i n s k i h p o v e s t i c»-, katere je zbral Teodor J a r o m i I o v (str. 150—J 59). Gospodarski nanki. I. knjiga. Uredila Viljem Rohrman in FrancDular. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. Str. 100. — Knjiga ima jako pisano, velezanimivo vsebino. Iz nje se poučimo o vrednosti umetnih gnojil, u koristi močnih krmil pri molzni govedi, o tajnih zdravilih in redilnih šlupah za živino, o uspešnem mlekarstvu, o novem načinu molže, o naprav-Ijanju in zasajanju novih vinogradov, o zelenem cepljenju, o saditvi cepljenih trt na stalno mesto y vinograd, o žlahtnih trtah, o gnojenju sadnemu drevju, o dobrem pogozdovanju, o zadružni misli, o živinorejskem društvu za pinegavsko goved na Štajerskem, o prešičjem vziejališču v Valdeku, o knjigovodstvu malega posestnika: knjigo zaključujejo »Gospodarske drobnice«. — Poleg urednikov Rohrmana in Dularja so prispevali s članki .'e priznani naši veščaki Fr. Gombač, Ivan Belle. Avgust Guzelj in Fr. Pengov — Knjigo bodo z zanimanji m in pridom brali naši poljedelci, živinorejci, gozdarji in živinonjci. JnjT* Današnji številki je priložen za naročnike v Kranju oglas tvrdke M. Ran t v Kranju. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranju dne 13. t. m. Prignalo se je 505 glav goveje živine, 18 telet, 138 prašičev, 17 ovac in kozlov, 153 buš, 50 kg pšenice K 8-50, prosa K 8—, rži K 7-50, ovsa K 7*60, ajde K 7*60, fižol ribničan K 18-60, koks K 14'-. Izvensodno isterjevanje terjatev v Le-vanti. C. in kr. avstro-ogrski konzulat v Smirni prosi trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljsni, interesirane tvrdke opozorili, da naj se za izvensodno opominjevanje in izterjanje terjatev v Levanti najprvo vedno neposredno obračajo na c. in kr. konzulat, kateri bo potem, če bo 'treba, primernega in zmožnega odvetnika v dotičnemo kraju naznanil , ali pa mu zadevo izročil. IW" Vsem prijateljem slikarstva se iiljudno naznanja, da se dobe od zdaj naprej v knjigarni K. Florian v Kranju rasne risarske predloge Loterijska srečka dne 11. novembra t. 1. Trst: 42 68 69 44 28 Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1905 osem po 50 K, deset po 20 K za onemogle obrtnike Vojvodine Kranjske in v posojilo proti mali odškodnini. Tudi sprejema naročila na »Ljubljanski Zvon., »Dom in Svet», »Slovana* in vsakovrstne druge časopise. 108—1 Kilor ljubi kakao in čoliolailo, temu bodi pripor ""i" : Ivana Hoffo Kandol-Kakao Ui i in n najmanj toUfi« v seiii.' ,j ton-j najlaže er'.'" Iiavi n, ne provr.rora nikoli zaprtosti in j« ob najbolj-èera okusu izredno poceni Pristen samo I imenom Ivan Hoff In 7. levjo varstvom, znam'. Zavoji po '/« kg 90 vinarj ev . V/s 50 Dobiva se povsod. po 40 kron za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbon ici v Ljubljani do 24. novembra 1905. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko V Ljublja,. t, ;5. novembra 1905. 197-1 Stanovanje v I. nadstropju s tremi sobami, kuhinjo, drvarnico, nekoliko vrta za zelenjad, z vodo v hiši in kletjo, se pod ugodnimi pogoji odda s 1. svečanom 1906. Vet pove Viktor Omersa v Kranju. 127—2 Stavbeno podjetništvo pole £ Knoch, oCjubljana Rimska cesta štev. 2. Špecijalna tvrdka za betonske in vodne stavbe. 199—1 Preddcla, izdelava načrtov in stavb modernih naprav z vodno silo, mostov, betonskih in železnih konstrukcij vsake vrste in velikosti i. t. d. Izvrstna prilika potovanja v /ItnerilCO je danes čez jCamburg z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje purobroda skoraj popolnoma preprečeno. Se več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta : prvi : M glob., no9i 22.250 ton, -^UI!i:|[nlptaltoria«- £ 25 000 ton, ter vsaki Se enkrat večji kakor danes veliki parniki. ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vosnja preko ooeana traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslepnik Hamburg-Amerika Linie Jr. Setmigi Cjubljana, PimMi cesta 31. 2319 67 155 18 94 104-7(1 tovarna ca »troje, Meso In sovino« livarna v Ljubljani priporoča kol posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. V ran C i s - I u r b i n e osobito za zagrne naprave zvezane neposredno z vralilorn. S esal n o- gen e r a -torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila I do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stn»|i In kolesa Tovarniška zaloga 121 68 Ivan Jax-u v Ljubljani IHnajska centa 17 Naj bolje za zobe. 0)3i/3 S8 vuKirm g. K. SavniKa priporoči iviijh najbolj nrluiMit Ai*.'liif stroje iu kol»8ii liki ne dopo^ljejo na zalilevanje /.astonj. posamezne JteViHe .Gorenjca' prodajajo po 10 vin. v Škof ji Loki g. M. z i ko n. trafika, glavni trg; Radovljici g, Oton Homann, glavna trafika; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; HrnŠiCi g. Štefan P o d p a c, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. G robo tek, trgovec; Kamniku g. Marija A ž man, trafika. Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka. nj 3§ 786 ^raJe 8veta! Razpošiljanje švicarskih ur na Urar in trgovec H. SUTTNER v Kranju St. 502. Nikelna«tu anker-remonloar-Knsknpf, trpežno kolesj , gld. 2 45, enaka || piavega srebra gld. 3 95, i»la z ilviijmiiiiii tršim gre-bralni moroini pokrovom gl. S'60 in naprej. priporoča svojo i zborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0- mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine. kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cennh. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam od jemalce tudi urar J« in zlatarje glav nih mest. Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. SI. 605. Prava (Ier-:emontoar, lesje Ui niofni 4-8P, ista z ili kolesjem gld. 5 srebrna cilin trpežno ko pokrovi, itlii ibrim anker !»5 In naprej ■ M t Mane ot jorv mori concou*«- Zobo- tehnični dtcljf Oton 5cydl pri g*, dr. E.G-lobočniku v Kranju Zobovja, tudi ne koie-da bi se odstranile nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgama m cementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu specijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenice it. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanjuJrakov in salonskih oblek. Uotam sc dnhe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČnlki najboljšega izdelka tor*M sprejemajo tudi popravila, so—22' Dekle I lepo pisavo se takoj sprejme v neko tukajšnjo trgovino. 198—1 Kje? pove upravnišlvo «Uorenjca». Naznanilo. Slavmmu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da bi bil primornn zaradi prevelike hišne najemnine v sedanjih razmerah cene svojih izdelkov zdatno zvišali, s Čemur bi bili moji odjemalci obteženi. Pomagati sem si mogel edino le s tem. da sem se preselil v hišo nakdanjega umetnega mizarja gospoda Ivana Pintarja, pileg stare znane mesarije po dom. tKodelač« v Grabnu. Nad^jaje se. da me bode si. občinstvo še nadalje z veh cenjenimi naročili počastilo, posebno, ker bodem cene še znižal beležim z odličnim spoštovanjem Ivan Wohlgemuth sedlar, pleskar in tapetnik v Kranju, Kokrško predmestje št. 7. 172—5 prodaja vina. Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, domače rakije, brinovca in finega olja po primerno nizkih cenah. IVAN PUJMAN n«-* vinogradnik iu trgovec, Vodnjan- Dignano Ibtra (c. kr. državne železnice). JOS. VEIBL J. Spreitzerjev naslednik U UBIJ AN A, , (Slomlkove ulloe ast. 4. stivneio - uneloo li koastrukcilsko klluCavalCarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd. Špecijaliteta: 103-V2 valjični zastori (Rollbalken). l7.Hln je „pobra Kuharica" Hpisalii M i n k ¡1 V asi r t- v a v založništvu Lavosl. Schwentner-]a v Ljubljani. Dobiva se samo vesana; cena 6 K, po pošti 6 K 65 h. OtiHeza na 576 straneh več neiro 1800 receptov za janje najokupripravlsnejsih jedi domače in tuje kuhe, ima 3 flno koloriianih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vie: kuharica i svojega strokovnjaikegu stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina duma zaradi njene lepe, pri slovenskih ku-haivkili knjigah nenavadne opreme, In konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane oeiuike kuhtnke knjige. 10—56 TapetniH in preprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186-60 Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča it-so Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov --v Ljubljani. - Pozor! Oitiij! Bolnemu zdravje! Pozor! Citaj! Slabem li moč! Pakraak« kapljic« in slavonska zal, to »U danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med naio dom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sU si odprla pot na vse strani sveta. Pakraike kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krč-, bolesti iz Želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odslranjnjo iiezlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sred.sivo proti bolesti maternice in madron; zato ne sinejo manjkali v nobeni meščanski in kmečki hiti. — Naj vs*k u iio,'i in na I vi: Peter Jurisič, lekarnar v Pakracu št. 107, Slavonija. — Denar se 121-15 Cena je sledeča (franko na vsako postu): 12 stekleničke (t d nt: .t) 5 K. 24 ste kleni čic (2 ducata* 8 K 60 v, 86 stekteničic (8 ducati) 12 K 40 V, 4» stekleničk (4 ducati 16 K, 60 steUeničit- (5 duratov) 18 K. Manj od 12 s'eklenic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, bripavo»ti v grlu. Užkemu dihanju, aslmi, proti hotenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje zvrstoo pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah — Gena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 orginalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: P, Jurišie, lekarnar v Pakracu 104, Slavonija. pošilja naprej ali s postnim povzeijem. O n o Z »o o trn rt Z rt •5 Najcenejša in najhitrejša vožnja V ümer ¡lío je s parniki .Severnonemakegu Lloyda' iz Bremena v Jíew-york s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm IL, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 6 do 6 dni. Natančen zanedjiv pouk in veljavne vozne li-tke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35 nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislerju». Odhod iz Ljubljane je vs;,k torek, četrtek in soboto. * sa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v za pa dne države kakor! Colombo, Méx.ko, California, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naš« društvo posebno ugodno in izvan-redno ceno čez (i al desto n. Odhod na tej progi iz IP- mena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse o«taIe tlele svet , kakor lii.<-zilijn, Kuba, Buenos A;res, Colombo, Singapore, v Avalralijo itd. itd. 186—8 F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana opekarna in tovarna peči ponudijo vtnko poljubno množino zarezane stresne opelfe, M«t (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F. P. Vidic 6r Komp. iu Josip Marzola. Najličnejše, najcenejše in najprlprostejše strešno kritje. Dalje priporočamo peči in štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse druge v stavbeno stroko spadajoče izdelke. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša :"< 11 postrežba. Sprejmo se zastopniki. Cjnbljatta (Kolizej) R. IvANG na Marije Terezij« cesti Bogata zaloga pohištva, vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Špecijalitcta : Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld Modroci Iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Špecljalltete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Varstvena znamka. Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen4. Ono ji' aaj~ zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primes1. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zmvs jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „Sohioht" in varstveno znamko „jolen". 185 19 Dobiva se povsod! W JURIJ SCHICHT m (wW največja toVrna sVoje Vrste na eVropsKe« kontinentu. (WW Udaja koo.orcij «(iurenjca» Udgovorni urednik Andrej Sever. Lastnina in trnek Iv. I'i. Lam prêta v Kralju.