Maribor. (801etnica Vračkove mame.) 80 letnico je obhajala pred dnevi.g. Terezija Vračko, vdova po naduCitelju. Jubilantinja je vzor krSčanske matere, ki je vzgojila svoje otroke za zgled drugim staršem. Najstarejši sin je. duhovni svetnik g. Evald Vračko, župnik v št. Ilju v Slov. goricah. Drugi sin Ivan je profesor v CeIju, Jože posestnik v Mariboru, Ernest trgovski potnik, hčerka Ela je poročena z upokojenim učiteljem V. šeronom v Ptuju. Sin Jože, pri katerem živi dobra mamica, je priredil za pomenIjivo 80 letnico prisrčno družlnsko slavje, na katerem so se spominjali dobri otroci dobrot svoje Ekrbne ter za visoko starost dobro ohranjene matere. Sv. Lenart pri Vellkl Ncdelji. Neznan tat je odnesel posestniku Ivanu Tušek v Podgorcih 2600 din gotovine. Ko so domači kožuhali koruzo, se je splazil skozi okno v hišo in s plenom izginil v emo. Štefannu Petek, tudi v Podgorcih, je odnesel 280 dtn. Za tatom ni sledu. Zibika. Biser ziblške župnije je Tinska gora z romarsko cerkvijo Matere božje in sv. Ane. Daljni in bližnji romarji obiskujejo to božjo pot. V soboto 25. septembra popoldne pa pridrči avto z dvema božjepotnikoma na Tinsko goro. Izstopita oba prevzvišena gospoda knezoškofa, mariborski in ljubljanski, da poneseta svoje zadeve in prošnje pred tron tinske Matere božje. Ljudstvo, posnemaj evoje nadpastirje, ki romajo, da molijo pred Tolažnico žalostnih, da bl bill potrti po njej potolaženi in razveseljenl. Zibika. Dne 23. septembra Je bilo v Zibiki pregledovanje selekcijskih krav. Udje zadruge pripeljejo svoje živali z upom na obdaritev. Premije so prejeli le nekateri, ker je bilo pripravljene malo gotovine. To prvo premiranje krav v Zibiki pa sploSno uči, da je molznicam treba prizanašati z delom, da je pripraviti dovolj sladke krme in da se je ravnatl točno po pravilih zadruge. — V nedeljo 26. septembra so bili člani novoustanovljene gasilske čete slovesno zaprtseženi. želimo blagoslova! Laški okraj. Cez polovico zemeljske površin* v našem okraju je poraščene z gozdom. Največja gozdna posest je jurklošterska graščina. Lastnika te posesti sta Henrik ta Irena Falter. Graščina Je bila nekdaj last kartuzijanskega, a pozneje jezuitskega reda. Za časa vladanja cesarja Jožefa II. 1780—1790 je prišla v svetno last, Pred približno 60—70 leti, za časa, ko je kmet tudl Bllfino kakor zadnja leta lmel hude Case. ko so Sle kmetlje valad nlzklh cen kmetakih prldelokov na kant, ao Ukratnl laatnlkl graSčiu* dokuplll Se vei poseaUr tako, d* marslkj«, kj«r eo mekdaj bUe l«n« kmetij«, j« aedaj go«d. Kmetske družln« 00 ¦• aeveda Izaelllt). Pred k»vklml 80 letl Je bllo graSaini dokupljeno fi« od Ulicha v Klmskih toplioah o«lo sovemo pobofij« Velikega kozja v obCnl Loka pri Zldanem moetu. Ta posest meri 1454 ha, vedlno gozda. Agrarna reforme pred leti s« J« graSčak lzognil s tem, Jcer ima v JurkloStru tovarno pohlStva, a v Grafintd pa tovarno podpetnlkov In parno žago. Ibdelkl 1» tovarn ao ae prodajall deloma v tuzemetvu ln v precejsnji množlnl v inozemstvu, predvsem v raznih anglesklh kolonljah. Ko je pred letl vslod pooenltve leea ta zivljenjsklh potreb66in podjetnlk znižal plafi« delavcem, j« obenem pbljubll, da bo v primeru, da se cene lesu dvlgnejo, Bam prostovoljno avlflal plafie delavcem. Obljubltl ln obljubo tudl Japolnltl J« za g. Falterja preveC Delavcl, kl tmajo prl atrojlh nevarno delo, tmajo moSkl na uro 2.50 dta, a ženBke 2 din. Delavstvo J« organizirano v >Zvezl zdruzenih delavcev« nt v »Jugoslovanskl strokovni zvezi«. Zahtevalo ]• svlžanje plafi za 30 p na uro, kar gotovo nl prevefl. Lastnlk o tem nl hotel ničesar slišatl, obljubll je samo 10 par poviška na uro. Delavstvo na aramotno povlSanJe plače nl prlstalo ln tako je 22. septembra ea&elo BtavkatL Vaa poStena Javnost Je na strani upraviCenlh zahtev delavcev ln žellmo, da tudi dose2ejo svoje skromne zahteve. Iz Nemčije. Zahvaljujem se za točno pošlljanje prelepega tednlka >Slov. gospodar«. šele sedaj sem spoznal, koliko vrednostl je dober katollSkl tlsk posebno tukaj v tujlnl, kjer preti nevarnost, zlastl našl mladlnl, da utone v brezversko temo, katera pokrlrva velik del Nemčlje. Tudl meno je usoda pognala, da aem moral zapustitl premilo slovensko zemljo. Skoraj v vsaki Stevllki »Slov. gospodarja« čltam članke o JNS, kl očitno kaže, čeaa vsega Je zmožna. Slovenska mladlna, pazl, da no nasedeS na llmanlce! Kakor kaže, so s« JNSarjl oprijell vere, da bl se s njeno pomočjo rešUl li pogubonosnih valov. Dobro se poznamol Vemo, da naj bl bU konkordat voda na njihov mlin, M je že dolgo časa brez posla ln zaslužka; toda tukaj n« bo nič za- služka. SrCne pozdrave poailjam alovenski mladiitf ln Citateljem »Slov. gospodarja«!