Cerkveni zakon v OstmarM (Avstri,p) odpravljcn. V Ostmarki je uveljavljena nemška zakonodaja tudi glede sklepanja in lcčitve zakona. Zakonci se morajo odslej poročiti v Ostmarki pred županom, če hočejo, da je zakon veljaven. Verski obredi niso prepovedani, a smejo le slediti civiltiemu obredu na občiui. Spremenjena so tudi določila za ločitev zakona. Zakcsn med judom in Nemcem je neveljaven. Vsaka kritika novega zakona je prepovedana. Mažari odklanjajo nasilje narodnih socialistov. Radi hujskanja ljudstva na upor je bil obsojen vodja narodnih socialistov niajor Szalaai prvotno na deset mesecev zapora ter se je gibal svobodno. Nenadoima pa so Szalasija zaprli in so mu zvišali kazen na tri leta z utemeljitvijo, da je hotel odpraviti parlament in uvesti diktaturo za dobo desetih let. Francozi so zaščitili pred japoaskiml presenečenji svojo Indo-Kino* Zadnjič smo poročali, da so zasedli Japonci otok Hainan v južnem kitajskem morju in so s tem spravili v resno nevarnost francosko Indo-Kino. Da zaščitijo Francozi varstvo svojih koristi na Daljnem vzhodu, so zasedli vojaško zelo važno otočjo ParaceL Imenovano otočje se da sijajno uporabiti za primer vo jnih zapletl jajev kot letalsko oporišče. Otočje leži 250 km južnovzhodno od otoka Hainana in približno 400 km od Touranek, glavnega pristaniača na vzhodiri obafi francoske Indo-Kine. OtoM ao biM zdaj bre« gospodarja, obiskovali so jih samo Mtajski ribifl, Id so t^Tti nabirall jajca pomorskih ptic ni gnezda morskih lastavic Francoske bojne ladje so na otočja izkrcale močna oddelka pomorskih strelcer ia orožništva. S tem jo Francija kot prva evropska veles3a z oborozenimi ukrepi posegla v vojno na Daljnem vzhodu, ki je začela ogrožati njene koristi in njeno posest v AzijL Zasedba Paracel otokov je hudo razburila Japonce, Id napo- vedujejo, da bodo poslali svoje bojne Iadje v otočne vode, ako bo ojačila Francija oddelke na otoldh in bi za ta primer Trfczv dfi Japonci tudi cd njih pred kratkim z»» sedeni otok Hainan. Turčija na strani Francije in Angiijflh Ze parkrat smo pisali o nevamem spon^ kateri so > vlekei med Turčijo ia Fraix cijo radi pristanišča Aleksandrete z oko« lioo od leta 1921 do pred kratldm. Ko j| bil spor med Francozi in TurM na vrhutt« cn, je bfl zaključea proti pričakovanja • popolnim gporazumom, katcrii je važea 1 dveh točkah. Aleksandretska pokrajina fl turšldm prebivalstvoaa dobi samouprav«! zaščito pod jamstvoia turskega vojaštv^ ki se nasel tam, kjer prebiva turska am rodna manjšiiia. KaJ po podpisa pogodbl so dobil^ tureko jčete brzojavno naročiHi <ta zasedejo aieksandretsko ozemlje in vkorakajo v Antijohijo. Najbolj važna točka Bparazuma je določka, da mora ostati položaj y vzhodnem dehi Sredozemskega Baorja neapremenjen in bosta tozadevno Bddeniii Francija in Turčija še posebno pogodbo, ko bo oiaskal na jesen francoski zunanji minister Bormet turako prestolioo Ankaro. — Istočasno kot Francozi fco oe pobotaM. s Turki tudi Angleži. Angleški parlament je sprejel soglasno zakoriaki načrt o potrditvi angleško-turškega Bporazuma. Po tetn sporazumu je dovolila angleška viada Tur&ji štiri milijarde dinarjev dolgoročnega posojila. Zaostritev odnošajev med Nemčijo in Kiiajsko. Znano je, da so sklenile Italija, Nemčija in Japonska protikomunističiio zvezo. Kljub tej zvezi pa so doslej zalagali Nemci Kitajce z vojnimi potrebščinami in so vežbali Mtajsko armado nemški častniki. Sedaj je pa pritisnila Japonska na Nemčijo in ta je odpoklicala iz kitajBke prestoiice Hankova generala Falkenhausena in 28 nemških častnikov, kateri bo bili svetovalci kitajskih armad. Iz Hankova je odpotoval v Nemčijo nemški poelanik, ki se ne bo več vrnil na svoje meBto in bo ostala Nemčija brez zastopnika pri kitajSki vladL Našteto so predznaki, da bo začela nastopati Nemčija odkrito proti sovjetski Rusiji in se ji je za to ponudila prva prilika na Daljnem vzhodu. Ječe in skrivnostna zginutja v sovjetski RusijL V Moskvi so aretirali in pahnili v ječo glavnega tajnika Kominterne Bolgara Dimitrova radi poloma sovjetske politike v Spaniji, za katero je prevzel vodstvo organizacije pomoči. — Pred nekaj tedni je bil nenadoma poklican iz Londona v Moskvo sovjetski poslanik Majski, o katerem ni od takrat nobenega glasu. Angleško časopisje izraža domnevo, da je zadela Majskega enaka usoda, kakor 70 drugih sovjetslrih diplomatov ali inozeraskih zastopnikov, ki so biii letos odpoklicani g nlužbenih mest, a so jih v Moskvi vrgli v ječo in postavili ali pred sodišče ali so pa zginili na nepojasnjen način. — Pred ne davnim je zbeža! v Mandžurijo Henrik Samojlovič-Luskov, načelnik političnega vodBtva sovjetske armade na Daljnem vzhodti, ker ga je narneraval Stalin poslati pred puške. Luskova dolžijo, da je izdal Japoncem mobilizacijske nači-te daljnovzhodne ruske vojske. Radi pobega Luskova komisar za notranje zadeve Ježov z naglimi nstrelitvacii čisti sovjetsko armado na vzhodu. Oddelki tajne policije so obkolili Btanovanja višjih častnikov in voditeljev Btranke ter so jih kar v m"ož;nRh zaprli in xek> mnogo od zaprtih tudi postrelili. — V SLbirijo je bila izgnana žena komisar ja za jnmanje zadeve Litvrnova, ker je naslovila na StaJiaa pisino, v katerem izjavlja, da ne more prenašati nasilja, katerega izvaja Ježov. Litvinov se je moral dati ločiti od žene in se aedaj z njo pogaja, da bi preldicala v pismu Stalinu sparočene obdolžitve. Resni nemiri v Palestmi. Judje in Arab- ci ee ne morejo v Palestirjd izmiriti, daai nastopajo Angleži z vbo Btrogost jo napraa^izgrednikom iz obeh taborov. Nasilna dojanja Arabcev in jodov se vedno boJj Hrijo. V zadnjih dneh je baio ubitih 34 oad$ nad sto pa ranjenih. Angleška policija ts vojaštvo ne moreta yg& zmagovati upornikov. Angiija je začda z Malte in iz Egipta pošil jati v Sveto dežek) manjše oddelke vo> jaštva, ki naj napravi red.