davila za mm,
(Drugi natis z dodatki.)

Spisal
P. Ladislav Hrovat,
1	\ o. k. profesor.


Novo Mesto 1891.
Založil P. Ladislav Hrovat. — Tiskal J. Krajec.
Pravila za Dišavo.
(Drugi natis z dodatki.)
o. k. profassr.
Novo Mesto 1891.
Založil P Ladislav Hrovat. — Tiskal J. Krajec,
PREDGOVOR.
Pervi povod tem „Pravilom" je dal Luka Svetec. Ko je on bil se v Samoboru kot sudac, pravil mi je 1. 1858., kako lepo govorijo hrvatski kmetje, in tudi na hrvaški meji Kranjci, ki ne znajo nemški. Priporočal mi je, naj bi vzel kot učitelj v pretres slovenske ,,brezglasnice" — enklitike — povedal mi je tudi svoje principe in skušnje. Pisal je dalje v „Novicah" 1.1862. str. 74 in 83. „Slovniški porn enlci". — Tudi je C i gale pisal že preje 1. 1853. v „Novicah" str. 327. in dr. svoje „Drobtince iz slovenske slovnice". Po teh nasvetih so se ravnali mnogi; nekteri pa ravno nasprotno — incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim; zlasti pa mlar dina, ki posnema, kar bere na zadnje. Zato sem nastavil stvar za šolo po paragrafih; nabiral sem izglede po „Novicah" in drugodi, največ iz dijaških nalog. Stvar je tiskana v Novomeškem programu 1. 1867. —-Ker me nekdanji učenci še zrniraj naganjajo za tiste paragrafe, zlasti uradniki in pridgarji, moral sem jih ponatisniti; žal, da nisem nabiral dalje izgledov, samo nekaj sem pridal, za česar takrat nisem imel primerov.
P. Ladislav.
Enklitike.
Kar se tiče imena za „breznaglasnice", obderžali smo gerško „enki i tika", ki je dijakom bolj privajena; utegnilo bi se jim reči tudi „naslonjenke", ker se naslanjajo zavolj svoje šibkosti na druge besede, kakor gerške enklitike (š*xlitm) in pa latinski <]uc, ve, ne (bonum fau-stunv/ue — bonus malusue — didicisti»te ?)
Da bode razprava umevna vsacemu, naj sledijo tu, ktere besede so enklitike, dasiravno so sploh znane, namreč :
1.)	pomožnik: sem, si, je, sva, smo, ste, so, bom, boš bo;
2.)	krajše oblike zaimka: me, te, se, mi, ti, si, ga, mu, jo, jih, jim, nam, vam, nas, vas;
3.)	konjunktiv: — bi; in pa — li?
Če pa besedi: so, je pomenite to kar latinsko sunt, inveniuntur, est, «Vr/, es gibt, takrat niste enklitiki, ampak samostojna glagola ter se rabita kot taka, n. pr. : So ljudje, ki si ne dajo ničesar dopovedati. Je človek tukaj, ki vse vč.
Splošne opombe.
a)	Enklitika ne pričenja stavka niti glavnega niti odvisnega; razun z vprašavnim li, kot: Si li slišal čudno novico? Ste li šli iskat ga?
b)	Pomožnik je mora biti v glavnem stavku za glagolom (participom), če glagol pričenja stavek, v odvisnem pa vselej pred glagolom.
c)	Besede se postavljajo po logičnem smislu in po pomeuu stavka,
d)	Naj važniše je pervo mesto, zato se stavi	le-sem naj tehtniša beseda; po tem je zadnje; po sredi	pa se vvrstijo šibkeje besede.
e)	Naj manj samostojnosti imajo enklitike.
Razprava.
§ 1. Če subjekt začenja stavek, bodi si da je subjekt sam ali pa ima kak pridevek (adjektiv, apozicijo, genitiv ali sklon s prepozicijo), takrat sledi glagol (particip pret.) kmali za njim kot predikat, enklitika pa stopi za subjekt pred glagol. — Primeri:
Napačno.
Vetrič zibal je in tresel koruzno perje, in moravski valovi pluskali so ob bregu.
Mati Ivanova vernila se je kmali domu; Ivan pa ostal je celi dan pri Blagajču.
Vsi povabljeni gostje bili so zidane volje, samo nad enim videlo se je, da mu gostarija ni bila po volji.
Svečana predstava v narodnem gledišču bila je zarad pričakovanega dohoda Slovencev odložena za pol ure.
Poslanca slovaške matice, častita Hurban in Žlota, bila sta prijazno pozdravljena, in se je zahvalil Hurban z lepo besedo.
Pravo.
Vetrič je zibal in tresel koruzno pelje, in moravski valovi so plus-kali ob bregu.
Mati Ivanova se je vernila kmali domov; Ivan pa je ostal celi dan pri Blagajču.
Vsi povabljeni gostje «o bili zidane volje, samo nad enim se je videlo, da idr.
Svečana predstava v narodnem gledišču je bila odložena za pol ure zarad pričakovanega dohoda Slovencev.
Poslanca slovaške matice, častita Hurban in Žlota, sta bila prijazno pozdravljena, in Hurban se je zahvalil z lepo besedo.
Platon, najimenitniši učenec Sokratov, je želel dobiti javno službo.
Opomba. Ako je subjektov pridevek kak particip, da ima veljavo celega stavka, ravna se z enklitiko tako, kakor v preklanem stavku; kot: Bratje njegovi, za videči mu srečo (ker so mu srečo zavidali), prodali so ga v Egipt. O tem pozneje več.
§ 2. Če se začenja stavek z drugo besedo nego s subjektom, stopi enklitika precej za tisto; in sicer, ako je perva beseda glagol, stoji enklitika za njim, ako pa perva beseda ni glagol, stoji enklitika pred glagolom. — Pervo velja zlasti ondi, kjer je subjekt naznanjen po glagolu, in za-se ni izražen.
Napačno.	Pravo.
Se me boji — se ga sramujem Boji se me — sramujem se ga
—	mi je obljubil — ga nisem videl	- obljubil mi je — nisem ga videl
—	mu je terdo zažugal — ga ni	ni ga bilo — terdo mu je zažugal bilo — ga hočem poskusiti.	— hočem poskusiti ga.
Zapel je glasni zvonec in zopet Zapel je glasni zvonec in zopet bežali smo ob valovih peneče Savine. smo bežali ob valovih peneče Savine.
Pojdiva tje, blagi moj! tam veli- Pojdiva tje, blagi! tam sem že krat našla sem že tolažbe bolni duši. velikrat našla tolažbe bolni duši.
Z vso mogočo zgovornostjo sku- Z vso mogočo zgovornostjo je šal je Ivan tolažiti prežalostno se- skušal Ivan tolažiti žalostno sestrico; pa besede njegove imele so strico, pa le malo vspeha so imele le malo vspeha.	besede njegove.
Zdaj vzdigne se sijajni sprevod Zdaj se vzdigne (vzdigne se s kolodvora v mesto.	zdaj) sijajni sprevod.
Še dandanes hranjena je taka Še dandanes je hranjena taka goba v ljubljanski muzeji.	goba v ljubljanski muzeji.
Tako prisijala je zlata zarja svo- Tako je prisijala zlata zarja bode v vsaki kot slovenskih dežel, svobode v vsaki kot slovenskih dežel
(v vsaki k6t slovenskih dežel je prisijala tako zarja svobode — pribijala je tako zlata zarja svobode v vsaki kot slovenskih dežel.)
Celi teden jedli in pili so složni Celi teden so jedli in pili ko-korenjaki na zdravje drugov.	renjaki na zdravje drugov.
Zdaj pa so se privlekli na obzorje Ivanove sreče tamni oblaki.
§ 3. Kedar sta v stavku dva glagola, ki imata vsak svojo enklitiko, tak stopi druga za svoj glagol, ne stoji pri pervem; to velja zlasti o inflnitivu. Za infinitivom stoji tudi če je on sam glagol v stavku; na primer:
Da pa se navadimo prave pisave, treba je seznaniti se z jezikom; pred vsem pa moramo učiti se slovnice. — Oglej! kedaj že sem želel videti ga. - Demosten ni želel prikupiti se ljudstvu. — O postnih dneh
zderžati se mesnih jedi, kaj pritergati si, to nima nobene težave. — Ljubezen do bližnega tiija, vse ljudi v časti imeti; ne biti jim nevošljiv zderžati se vsake krivice zoper nje; nikoli ne zapeljati jih; ne škodovati jim, niti na duši niti na telesu; ne opravljati jih.
§ 4. Kedar se snide več enklitik skupej, sledijo ena za drugo po svoji kreposti; spredej stoj6 močneje, sla-beje jim sledijo. Najmočneji ste so, smo, naj šibkeja je/t, med njimi so mi, it, ga; sc pa je naj gibčniša in ima naj večo prostost, stoji toraj pred ali za glagolom, pred ali za subjektom, vendar predeleč ne sme od nobenega stati, le kak subjektov pridevek jo sme ločiti od njega. Če je stavek samostojen, in izpuščen subjekt: jaz, ti, oh, mi, vi, ve, ter pričenja stavek kak glagol, takrat sledijo enklitike po svoji versti za glagolom; če pa je stavek odvisen, ondi se vver-stijo enklitike po svoji kreposti med vez in glagol (particip); na priliko:
Bali so se — bal se je — ker so se bali; ker se je bal. Na-djali so se ga; nadjal se ga je — ker so se ga nadjali. Obljubili so mi ga; obljubil mi ga je — ker mi ga je obljubil. Zarekli so se mu — ker se mu je zarekel; ker so se mu zarekli. Prilizuje se ti; prilizoval se ti je; prilizovali so se vam - ker so se vam le prilizovali. Enajsta ura se je že bližala, ko se je občinstvo razkropilo — ker se je bližala enajsta ura, razkropilo se je občinstvo.
Doslej razložene pravila veljajo, kedar je glavni stavek sam na sebi, brez odvisnega stavka. Kedar pa ima glavni stavek pri sebi še odvisnega, gledati je na čvetero, namreč: a) je li glavni spredej in odvisni mu sledi; 6) je li spredej odvisni, in če je to, c) sta li vezana po kaki vezi ali ne; d) je li glavni preklan (razkrojen) in ima v sebi odvisnega.
§ 5. Če je glavni stavek spredej in odvisni mu sledi, rabi se enklitika v glavnem po pravilih razloženih za glavni stavek (§ 1, 2); v odvisnem pa nastopi precej za tisto, ki ga navaja, to je, ki kaže naravo odvisnega stavka, bodi si namreč, da je odvisni stavek ali krajeven, ali časoven, ali nanašaven, ali primerjaven, ali pogoj 6n, ali vzročen, ali posledičen idr.:
Ni čuda toraj, da velik hruš in truš vstal je, ko derčali smo le-sern.
Ti pa prestala si toliko bolečin, da čnditi se moram, kako da raz-počilo ni od tuge tvoje serce.
Tiho nasmeboval sem se neki dogodbi, ki sem jo pred leti doživel tukaj.
Bog daj, da zbudil bi se tudi v novem letu.
Pač res je, da verno prijatel-stvo se šele po ločitvah spoznava.
Menih pa je molčal žalosten, da je našel prevzetneža mesti svetnika. — Vozili in vozili smo se, da so me bolele poštene kosti.
Ni čuda toraj, da je vstal velik hrnš in truš, ko smo derčali le-sem.
Ti pa si prestala toliko bolečin, da se moram čnditi, kako da ni razpočilo od tuge tvoje serce.
Tiho sem se nasmehoval neki dogodbi, ki sem jo pred leti doživel tukaj.
Bog daj, da bi se zbudil tudi v novem letu.
Pač je res, da se verno prijateljstvo spoznava še-le po ločitvah.
Noč pa je med tem postala tako temna, da se jim pot ni več zdela varna.
Imela sta svojo naj boljšo praz-niško obleko, ki je pričala od njune pridnosti.
Na obrazu se mu je videlo, da je moral biti pošten vojak.
§ 6. Če je odvisni stavek spredej, in sta vezana po kaki vezi, stopi e n k 1 i t i k a v obeh precej za vez, ali vsaj kmali za njo, in sicer pred glagol. — Taki stavki so večidel medsobni (korelatiyni), in vezi so ali nanašavni in kazavni zaimki ali pa nanašavni in kazavni prislovi (adverb), kot: kdor — ta; kjer — tam; kedar — tedaj; čeravno — vendar; kolikor — toliko; kakor — tako; da (celi stavek) — to. Napačno.	Pravo.
Kdor videl je gerške Tempe, ta Kdor je videl gerške Tempe, ta si lahko misli, kako lepo je Moravje. si lahko misli, kako lepo je Moravje.
Čeravno sami niso veliko gle-štali, vendar so pridne šolce radi obdarovali.
Kolikor bliže nas je tiral hlapon proti mestu, toliko več smo dobivali tovaršev na postajah.
čeravno niso sami veliko gle-štali, so vendar pridne šolce radi obdarovali.
Akoravno bili so imenitnega stanu, so vendar s priprostimi kmeti pohlevno ravnali.
Karkoli je mogoče iztirjati iz sedanjega časa, si moramo vse pridobiti.
Akoravno so bili imenitnega stanu, vendar so pohlevno ravnali s prostimi kmeti.
Kjer si ga pnstil, ondi ga išči. — Kakor se posojuje, tako se po-vračuje. Kedar mi prineseš tega nazaj, takrat ti dam druzega. — Da bi me učil tak človek, to me serdi.
Ako nam kdo sega v naše temeljne pravice, tak nam je dolžnost, v bran postaviti se na vso moč.
Karkoli je mogoče iztirjati iz sedanjega časa, vse si moramo pridobiti.
§ 7. Kedar pa je stavkov pomen tak, da bi morala biti enklitika na pervem mestu glavnega stavka, to je, če ima zaimek tehten povdarek, takrat se vzeme dalja oblika in pričenja stavek. Osebni zaimek v Nom. se izrazi.
Napačno.
Kdor se slovenski govoriti sramuje, se mu bo jezik gerdo zapletal, kedar bo po domače govoriti potreba.
Kdor preveč gode, se ga hitro poslušati nevolimo.
Kdor ni mož beseda, ga nikdo nemara.
Pravo.
Kdor se sramuje slovenski govoriti, njemu se bo jezik gerdo zapletal, kedar bo potreba po domače govoriti.
Kdor preveč gode, njega se hitro poslušati nevolimo.
Kdor ni mož beseda, tega nikdo nemara.
Kdor se tega ne upa, njemu ne dajte pečenke, ker še kaše ne zasluži.
Kdor ima meni kaj dati, na mene se jezi; konnir sem jaz kaj dolžan, plačati mu moram. (Do-lenski kmet.)
Njemu bo spadal venec zmage, kdor do konca zvest ostme.
§ 8. Če je odvisni stavek spredej in nista vezana po nobeni vezi, rabi se enklitika v odvisnem po pravilih
odvisnega stavka (§ 5), v glavnem pa stopi na pervo mesto naj važniša beseda, večidel glagol, ker je subjekt že omenjen, nikdar pa enklitika ne sme biti perva beseda. — To velja o stavkih vseh verst, nanašavnih, časovnih, vzročnih, pogojnih idr.
Napačno.
Kar je kuga pustila, je pobrala lakot»; kar je lakoti ušlo, je turški meč zaterl.
Kdor ga je osebno razžalil, je bil gotov posebne milosti.
Kdor zgodovino le malo prebira, se kmali prepriča, da idr.
Ko smo na odločeni kraj prišli, smo ličen šotor naredili in si malo odehnili.
Predno se kokoni v košaro na-ložč, se morajo slabeji odbrati.
Kakor se čuje, so se res dobre duše tega dela poprijele.
če pa tudi mora pred sodbo iti, si vč in zna hitro s pomočjo omikanih dušnih zmožnosti pomagati.
Ako bi se živini krompir brez vsega druzega dajal, bi ga, da bi se nasitila, veliko potrebovala, ne zredila pa bi se vendar ne.
In če pojde tako, nas bo tako deleč ta kolobocija pripravila, da ne bomo znali ne slovenskega ne nemškega.
Pravo.
Kar je kuga pustila, pobrala je lakota; kar je ušlo lakoti, zaterl je turški meč.
Kdor ga je osebno razžalil, gotov je bil posebne milosti.
Kdor zgodovino le malo prebira, kmali se prepriča, da idr.
Ko smo prišli na odločeni kraj, naredeli smo ličen šotor, ter si malo odehnili.
Predno se kokoni naložč v košaro, morajo se slabeji odbrati.
Kakor se čuje, res so 6e poprijele dobre duše tega dela (poprijele so se res — dobre duše so se res).
Ce pa tudi mora iti pred sodbo, vč in zna si hitro pomagati s pomočjo omikanih dušnih zmožnosti (h>tro si ve in zna pomagati).
Ako bi se krompir dajal živini brez vsega druzega, potrebovala bi ga veliko, da bi se nasitila, pa vendar ne bi se zredila.
In če pojde tako, ta kolobocija nas bo pripravila tako deleč, da ne bomo znali niti slovenskega niti nemškega.
§9. Opomba. V pogojnih stavkih utegne odpasti vez: le, ako, ko, in takrat sme enklitika pričeti pervi člen stavka, v drugem pa se stavijo besede kakor je bilo pred razloženo.
So jele biti na jesen po vročih dnevih hladne noči, so Volkmar posvarili ljudi, rekoč: Ne poležavajte zunaj in po noči nerazodevajte se, da se ne prehladite in se vas griža ne prime.
Je bila poletni čas vročina silna, g« skerbni oče po naukn ljudi opomnili. na vročino ne hitro ne hladno piti.
So jele biti na jesen po vročih dnevih hladne noči, posvarili so Volkmar ljudi rekoč:
Je bila vročina silna, opomnili so skerbni oče ljudi idr.
Bi človek ne imel svobode, nebi mu mogel dati na izbiranje blagoslova in prekletstva.
Bi bil jas to vedel, drugače bi bil naredil, mlina bi ne bil zadjal.
Porazstava besedi.
§ J 0. Kedar se glavni stavek prekolje in ima v sebi odvisnega, takrat je zadnja beseda pervega oddelka tista, na ktero se naslanja odvisni, glagol le ondi, če se pričenja odvisni z besedo: da; drugi oddelek pa pričenja kaka tehtna beseda, večidel glagol, nikdar ne enklitika, tudi ne sme biti glagol na zadnjem koncu, niti sam v celem oddelku. Ko bi moralo to biti, bolje je stavka ne krojiti.
Napačno.
Misel, ktera ga je navduševala, je bila plodna.
Veliko takih, ki so se zadnje leta na Rusko preselili, se je zopet v svojo domovino vernilo.
Zastran Maribora, kjer smo precej dolgo ostali, mi je bilo žal, da prikrit je bil po temni noči mojim očem.
Pravo.
Misel, ktera ga je navduševala, bila je plodna.
Veliko takih, ki so se zadnje leta preselili na Rusko, vernilo se je zopet v svojo domovino.
Zastran Maribora, kjer smo precej dolgo ostali, bilo mi je žal, da je bil mojim očem prikrit po temni noči.
Na vse to ga nagnjenje serca, Na vse to ga vleče nagnenje kteremu pa gola telesnost gospo- serca, kteremu pa gospodari gola dari, vl«če.	telesnost.
Na mesto starih občin, kjer je Na mesto starih občin, kjer je starešinstvo pod lipo sodilo pravico, starešinstvo pod lipo sodilo pravico, se je ugnezdilo redarstvo.	ugnezdilo se je redarstvo.
Barvarji morejo iz sedem po- Barvarji morejo zlagati iz sedem glavitnih barev vse druge barve, poglavitnih barev vse druge, kar kar jih je, zlagati.	jih je.
Nada moja, da bo od tod naprej bolj mirno, splavala je bila hitro po vodi.
V kratkih trenutkih, kar sem bil zapustil vagon, gomizelo je zopet čuda novih popotnikov.
§ 11. Od prejšnega pravila je ločiti stavke, v kterih ste besedi so, je glavna glagola (verbum finitum), ne pa enklitiki, ter vezete predikat s subjektom. V takih stavkih pričenjate besedi so, je drugi oddelek glavnega stavka. Na primer:
Take šole, ki se ravnajo po teh mislih, so suhoparne učilnice. — Prilip sam pa, od kterega smo že pred nekaj povedali, je pravo sredo-točje za delovanje tega velikana. — Pervo kar povdaijajo je pragmatična sankcija. — Krajnska dežela, ki je bila nekdaj tako bogata gozdov, je zopet v nevarnosti, da etc. — Precej pri vratih, skozi ktere se pride v Rim iz severnih krajev, je krasni terg „piazza del popolo". — Pravi vzroki, zavoljo kterih nam kratijo sovražniki ravnopravnost, so povse drugi. — Vse to, kar je izrekel pisatelj, je gola resnica (gola je resnica). — Slovenec, kakor je znano sploh, je pobožen in rad moli. — Izmed vseh umetnij, kar jih slajša človeku življenje, je poezija naj lepša cvetica.
§ 12. Ravno tako je beseda je samostojen glagol, kjer je subjekt kak celi stavek, zatoraj stoji je med tistim celim stavkom in pa predikatom; kot:
Vsak pameten človek vč, da celino orati je težava. — Po cesti od zidanega mosta do Celja voziti se, je prava pokora. — Popotnim noge umivati, je bilo in je še današnega dne delo milostno na Jutro-vem. — Narodu svojemu koristiti in k sreči pomagati, je namen narodnih mož. — V potu obraza boš kruh jedel, je kmetu osodna beseda.
§ 13. Kratke opombice, kot: se ve da, mislim, menijo, pravijo, ki jih vtikamo včasi v stavke, dasi niso odvisni stavki, take opombice nimajo nobenega vpliva na konstrukcijo, zato pa sme enklitika stati precej za njimi. — To je tako, kakor tisti gerški o(>at, in latinski ironični eredo, ki nespreminjata konstrukcije. Primeri:
Strah, pravijo, jih je da nebi zgubili ustave. — Tako, mislimo, bi se marsikteri napačnosti prišli okom. — Oboje, se ve, je narejeno po nemški. — Pred vsem pa, poprijeli so gospod zopet besedo, bo duhovnemu učeniku na sercu, da razloži svojim učencem imenitnost te čednosti. — Večina, pametna večina, kričijo nasprotniki, se ne zmeni za take sanjarije. — Vaš stric, to dobro vem, bi bil štirdeset tisoč uterpel za kaj taeega, (ne pa: Vaš stric, to dobro vem, štirdeset tisoč bi bil uterpel za kaj tacega).
§ 14. Preklati se sme samo glavni stavek, odvisni pa ne; odvisnega utegne krojiti le kak nanašavnik. Odvisni se vverstijo drug zraven druzega, kakor so po pomenu zavisni eden od druzega, nikdar pa ne vpletati jih, kakor dela Latinščina. — Na nanašavni stavek obešati druzega nanašaynega, to ne gre v Slovenščini, tu govor zasukni drugače.
Napačno.
Spoznavši, da brez vertov, v kterih bi se drevesno seme sejalo, ni mogoče ničesar opraviti, je previdni deželni glavar vkazal, da se mora v vsaki soseski vert za od-gojevanje dreves narediti.
Vsak lahko vidi. kakošna, ako bi take pravila obveljale, bi bila po takem ravnopravnost.
Godne gosence se razun barve tudi po tem spoznajo, da se, ko se z lese pobirajo, ne opirajo.
Drugi, kteri so v sredi dežele, se tudi, kakor bom pozneje govoril, v obleki in govorjenji ločijo.
Ravana, naj višjih nočnih duhov, pred kterim, kjerkoli se je pri-
Pravo.
Spoznavši, da ni mogoče ničesar opraviti brez vertov, v kterih bi se drevesno seme sejalo, vkazal je previdni deželni glavar, da se mora narediti v vsaki soseski vert za od-gojevanje dreves
Vsak lahko vidi, kakošna ravnopravnost bi bila po tem, ako bi obveljale take pravila.
Godne gosenee se spoznajo razun barve tudi po tem, da se ne opirajo, ko se pobirajo z lese.
Drugi, kteri so v sredi dežele, ločijo se tudi po obleki in govorjenji, kar bom govoril pozneje.
Ravana, najvišjih nočnih duhov, pred kterim sta bežala eolnee in
kazal, sta bežala solnce in ogenj, je Kam a to, lepo ženo z imenom Sita, odpeljal.
Kazgled posavinski dolini je tak, da, ako bi nevošljivost ne bila greh, bi ga gotovo zavidal mestjanom.
Primerilo se je že tudi, da je moral marsikteri, ki se ni, ko se je gospod ob nedeljah k mas'i pripeljal, spodobno odkril, na Laško iti učit se omike.
Malo naprej je Hmelčiska gora, kjer je tudi naš vinograd, ki se mu pravi „V pesku", od kterega sem že nekoliko govoril.
V Mirnopeški fari ni nobenega znamenitega potoka, kakor Temenica, ki skozi Mirnopeč teče, ki se pol ure od vasi v zemljo steka in pri ljukenskem gradu zopet na dan pride.
Naj veči odgovor od tega bodo dajali zanikerni starši, kteri svojih odraženih sinov, ki jih na ponoče-vanju zasledijo, ostro ne posvari.
ogenj, kjerkoli se je prikazal, odpeljal je Ramato, lepo ženo z imenom Sita.
Razgled po savinski dolini je tak, da bi ga mestjanom zavidal, ko nebi nevošljivost'bila greh.
Zgodilo se je že tudi, da je moral marsikteri iti na Laško učit se omike, ako se ni spodobno odkril, ko se je ob nedeljah gospod pripeljal k maši.
Ko sem bil pregledal raz grička, o kterem sem govoril v zadnjem listu, mično dolinico in obširne nekdanje samostanske zidine, stopal sem naglo proti grajšinskemu vhodu, ki je na zapadni strani.
Malo naprej je Hmelčiska gora, kjer je tudi naš vinograd, „V pesku" po imenu; o njem sem že pred nekoliko govoril.
V Mirnopeški fari ni nobenega znamenitega potoka razun Temenice, ki teče skozi Mirnopeč. Ona se steka pol nre od vasi pod zemljo, pri ljukenskem gradu pa pride zopet na dan.
Naj veči odgovor od tega bodo dajali zanikerni starši, kteri ne-posvarč svojih odrašenih sinov, ako jih zasledijo na ponočevanju.
§ 15. Ce se odvisniki že sploh nesmejo krojiti, gledati je še bolj na to, da ne bo stala besedica da sama, po segi nemškega da&e, ona naj ho vselej pri svojem stavku, naj si je le-ta precej za glavnim, naj si je vtaknjen še dragi vmes.
Napačno.	prav0.
Le toliko vem, da, ko sem se Le toliko vem, daje stalo solnce «budil, Je stalo solnce že visoko 2e visoko na obsoiji, ko sem se "»««J*"	«budil.
Busini mislijo, da, če bi se Galicija razdelila na dva kosa, bilo bi konec vsem razpertijara.
Strah je bil tak, da, če je koga bolezen napadla, ni pomoči imel.
Porok so vsakemu, da, čeravno je še več domoljubnih možakov, ktere bi radi videli v zboru, bo-ljega ni nobenega.
Na Laškem so še veliko let potem rekli, da, kamor je Hun stopil, ni več trava rastla.
čudno se mora vsakemu človeku zdeti, da, ker je od drugih Slovencev zmiraj kaj govorjenja, se samo od Slovencev v Istrii tako malo govori.
Drugi menda bolj umno mislijo, da, ker ie solnce tako veliko, iz božjega stvarjenja dosti svitlobe na-se vleče.
In tako se je bati, da, ako bi se na pridige v stolnici z laškimi zainenile, bo govornik govoril praznim klopem.
Busini mislijo, da bi bilo konec vsem razpertijam, ako bi se Galicija razdelila na dva kosi.
Strah je bil tak, če je koga napadla bolezen, da ni imel pomoči.
Porok so vsakemu, da boljega ni nobenega, čeravno je še več možakov, ki bi jih radi videli v zboru.
Na Laškem so še veliko let potem rekli, da ni več rastla trava, kamor je stopil Hun.
Čudno se mora zdeti vsakemu človeku, ker je od drugih Slovencev zmiraj kaj govorjenja, da se samo od Slovencev v Istrii tako malo govori.
Drugi menda bolj umno mislijo, ker je solnce tako veliko, da vleče na-se iz božjega stvarienja dosti svitlobe.
Bati se je, ako se zamene . .. da bode govornik govoril praznim klopem.
§ 16. Besedico da je bolje celo opustiti v takih stavkih, kjer glavni izreče terditev ali pa prošnjo (verba affir-mandi, rogandi), ali tudi če ima odvisni v sebi kako splošno resnico ali izrek; zlasti pa je to treba, ako se nahaja v odvisnem stavku še drugi da. Tu se konstruira odvisnik kakor bi bil samostojen.
Napačno.
Zvest sem si, da niste kos, izpeljati to reč.
To pa vedite, da, ko bi hišni gospodar vedel, ktero uro bo tat prišel, bi gotovo 5ul.
Toliko pa moramo opomniti, d», kakor je bil govor od ene
Pravo.
Zvest sem si, vi niste kos, da bi izpeljali to reč.
To pa vedite, ko bi hišni gospodar vedel, ktero uro bo prišel tat, gotovo bi 5ul.
Toliko pa moramo opomniti, kakor je bil prof a venelje»
stranke z veseljem sprejet, ga druga posebno ljubiti ne more.
Molčal je babač in se pobral z dolgim nosom misleč, da, kdor išče, najde.
Verjemite mi, da z majhnimi stroški si zboljšate lahko ceno pridelkov toliko, da je boste veseli.
Toraj se pač lahko reče, da, kjer ni prave politike, tudi ne more blagostanja narodnega biti.
Samo to vas prosim, da, kedar moji sinovi odrastejo, ako bi po bogastvu bolj hrepeneli kot po čednosti, jih svarite, kakor sem jaz vas svaril.
Ali ne veš, da, kdor gode resnico, ga po peretih klepljejo?
sprejet od ene stranke, druga ga ne more posebno ljubiti.
Molčal je baliač in se pobral z dolgim nosom misle, kdor išče ta najde.
Verjen ite mi, z majhnimi stroški si lahko zboljšate ceno pridelkov tako, da je boste sami veseli.
Toraj se pač lahko reče, kjer ni prave politike, tam tudi ne more biti blagostanja narodnega.
Samo to vas prosim, kedar moji sinovi odrastejo, svarite jih, kakor sem jaz vas svaril, ako bi bolj hrepeneli po bogastvu nego po kreposti. (Sokrat.)
Ali ne veš, kdor gode resnico, njega klepljejo po perstih.
Opomba. Če pa tudi se vvede kak izrek z besedo da, rabi se vendar kot glavni ali samostojen stavek, ter nastopi beseda je za subjekt (ali pervo tehtno besedo), ne pa za da. Na primer: Resničen je pregovor, da lakomnost je korenina vseh pregreh. — Ravno tako drugi, ki pravi, da lakomnik je sovražnik vseh, naj bolj pa samega sebe. (Ne: da je lakomnost ... da je lakomnik — to bi bila subjektivna misel.)
§ 17. Nikar ne delaj preveč odvisnih stavkov, kjer ni treba, zlasti ne nanašavnih. Ali — glavna misel se ne sme izražati v obliki odvisnika, ali pa celo obesiti na odvisnika, marveč naredi raje več samostojnikov.
Napačno.	Pravo.
Kar si kmet žita prihrani, ga Kar si kmet žita prihrani, dA da spraviti v tako hranilnico, iz ga spraviti v hranilnico,
ktere ga zopet nazaj dobi, kar ga potrebuje, in iz ktere se pa tudi takim kmetom, kterim je semena «mankalo, proti temu lito pogoja, da ga koj po ietvi in t&košneg*
in dobi
ga zopet nazaj, kedar ga potrebuje. (a. A. B. b).
Pa tudi takim kmetom, kterim je zmankalo semena, posoja se žito proti temu, da ga vernejo koj po
Napačno.
kakoršnega je prejel, zopet nazaj verne. (a. A. b. «■ e. /S. d. 7.)
Po gričih zagledaš le kaki siv, černo opaljeni štempelj, ki je sercno ranjen in za svojimi brati, ki so nekdaj okoli njega stali, žalostno tuguje. (A. a. [a.] a.)
Pri zidanem mostu, ki je čez Savino ravno pred, ko se s Savo združi, razpet, je sedaj vse živo ljudi, ki kamenje za kolodvor in za most čez Savino pripravljajo, po kterem se bo železnica za Savo proti Ljubljani obrnila. (A. [a. b.] A. c. a.)
Da pa z deli dobrotnosti, po kterih bo sodil, ne samopridno ampak dobrotnost do bližnega naznanja, je iz tega očitno, ker vsake sorte ljudi: uboge, ptujce, bolnike, jetnike, in skoraj vse telesne dela milosti našteva, ktere vse in proti vsacemu le vesolna ne pa samo-pridna ljubezen skazati zamore. (a. [o.) a. A. b. c.)
Pravo.
žetvi in pa takošnega, kakoršnega so prejeli. (A. [a.] A. b.)
Po gričih zagledaš le kaki siv, černo opaljeni štempelj; on serčno ranjen žalostno tuguje za svojimi brati, ki so nekdaj stali okoli njega. (A. B. a.)
Pri zidanem mostu, ki je razpet čez Savino ravno pred, ko se združi ona s Savo, je sedaj vse živo ljudi. (A. [a. b.] A.) Oni pripravljajo kamenje za kolodvor in za most čez Savino, da se bo po njem železnica obernila za Savo proti Ljubljani. (A. a.)
Da pa naznanja z deli dobrotnosti, po kterih bo sodil, dobrotnost do bližnega ne pa samopridne, očitno je iz tega, ker našteva vsake verste ljudi, kot: uboge, tujce, bolnike, jetnike, in pa skoraj vse te= lesne dela milosti; kajti le-te vse in proti vsacemu more spolnovati le vesolna ljubezen, ne pa samo-
pridna. (a. [a.] a. A. b. A.)
§ 18. Kedar je strinjenih več stavkov, gledati je na to:
A)	Je li glavni prekrojen ali ni. Če ni preklan, uver-stijo se odvisniki po moči v svoji celoti okoli njega po njih pomenu, kakor so namreč zavisni drug od druzega. Večidel so časovni, vzročni spredej, posledični, doka-zayni, nanašavni, zapopadni pa za njim.
B)	Če pa je glavni preklan, paziti je 1.) da ne bode pomožnik „je" ločen po odvisniku od svojega participa, marveč naj bo po mogočosti z njim v enem oddelku. 2.) Ver-stijo se posamezni stavki med saboj tako, da je zadna beseda prednjega tista, na ktera se naslanja sledeči. 3.) Glagol naj bode v glavnem stavku kolikor more blizo subjekta, ali od konca ali v sredi, v prekrojenem večidel od konca druzega oddelka; y odvisnem naj nastopi kolikor more kmali za vezjo;
i
ne sme pa biti glagol zadnja beseda niti v glavnem niti v odvisnem stavku, razun če je stavek prav kratek ali pa če mu sledi odvisni uveden z besedo da, ki izraža glagolov zapopadek ali pa posledek. — Glagol staviti konec stavka je germanizem. — Na to pravilo smo imeli ozir pri popravi vseh prejšnih stavkov, nujte jih primeriti! Izgledi za 1, 2, 3, sledijo promiscué, ker imajo veliko medsobnosti.
Napačno.	Pravo.
Kedar človek na jesen ramen- Kedar pogleda človek na jesen kasto drevje pogleda, ktero je še rumenkasto drevje, ktero je malo
malo pred lepo zelenelo, ga navadno neka otožnost obhaja, brez da bi za njen vzrok vedel; ako pa o tem pomisli, se bode kmali prepričal, da ta otožnost od tod izvira, ker se svoje minljivosti spomni.
Včeraj sem vse «lice prehodil, karkoli jih naše mesto ima, in vendar nisem mogel ne enega človeka zagledati, kterega bi bil poznal.
Kmalo po tem, ko v svoje sta-niše pri Tisi pride, ga najdejo nekega jntra mertvega v postelji.
Ker knezinja to tukaj dela, kamor malokrat pride, se gotovo tudi enako v Parizi obnaša, kjer je njeno stanovališče.
Deželni odbor je na podlagi osnove, ki so jo skušeni zdravniki podali, izdelal statut, ki bi vsem potrebam tako zadostoval, kakor jih sedanji čas tirja.
Akoravno bi se bil rad precej po zali Gorici ozerl, sem to zavolj tega za nekaj časa odložil, ker mi je bila priložnost, z nekim gospodom odriniti v Oglej.
pred lepo zelenelo, obhaja ga navadno neka otožnost, in on sam si ne ve povedati zakaj; ako pa o tem pomisli, kmali se bode uveril, da ta otožnost izvira od tod, ker se spomni, da je tudi on minljiv. (2.) Cigale.
Včeraj sem prehodil vse ulice, karkoli jih je v našem mestu in vendar nisem naletel niti na enega človeka, kteri bi mi bil znan. (1. 2.) Cigale.
Kmali po tem, ko pride v sta-niše svoje pri Tisi, najdejo ga nekega jutra mertvega v postelji. (3.)
Ker dela knezinja to tukaj, kamor malokrat pride, gotovo se enako obnaša v Parizi, kjer je njeno stanovališče. (1. 3.)
Na podlagi osnove, ki so jo podali skušeni zdravniki, izdelal je deželni odbor statut, ki bi zadostoval vsem potrebam tako, kakor jih tirja sedanji čas. (1. 2.)
Čeravno bi se bil rad precej ozerl po zali Gorici, odložil sem to za nekaj časa zato, ker mi je bila priložnost, z nekim gospodom odriniti v Oglej. (1.)
Neverno je li res ali ne, kar čMopisi sedij pripovedujejo, da se
Ko bi se ne bal, da bi s svojim govorom vaše poterpežljivost ne utrudil, bi vam hotel nekoliko bolj razlagati, kaj bo učenik svoje učence učil.
Iz tega, kar smo doslej od ljubezni do bližnega rekli, se tudi lahko razume, zakaj zaterjuje Jezus, da bode le po delih ljubezni do bližnega sodil.
Samo to prosim Vaše veličanstvo, da, ker od nekterih ministrov, ki v angležki deržavi najviše časti vživajo, nikakošne milosti upati ne morem, da se samo od Vas in od nobenega druzega sledeče prošnje izpolnijo.
Pravo.
je vernilo veliko tisoč Bozqjakov zopet v Boznijo nazaj. (3.)
Kar na vrat na nos bi nobenemu ne svetovali, da bi se presilil.
Ko bi se ne bal, da ie bi utrudil vaše poterpežljivosti s svojim govorom, hotel bi vam nekoliko bolj natanko razlagati, kaj bo učil učenik svoje učence. (3.)
Iz tega, kar smo doslej rekli od ljubezni do bližnega, razume se tudi lahko, zakaj Jezus zaterjuje, da bo sodil le po delih ljubezni do bližnega.
Ker nemorem upati nobene milosti od nekterih ministrov, ki vživajo v angležki deržavi najviše časti, tak prosim Vaše veličanstvo samo to, da se samo od Vas in od nobenega druzega izpolnijo te-le prošnje. (Da se spolnijo samo od Vas in od nob. idr. (1. 3.)
Naj bi se pozneje tudi zgodilo, da se spozabi pobožni otrok in greši, oglasil se bo zopet božji strah, ki ga je pobožna mati zasadila v otroško serce.
§ 19. a) Nemški: nicht nur — sondern auch sloveni se tako: Če imata oba oddelka jeden praedikat (glagol), stopi glagol pred nikavnico, in nikavnica stoji pri svojem zanikaneu. — Tako se ognjemo genitivu pri zanikanem glagolu.
Pravo.
Zgodovina nam kaže ne le lepa in slavna dela, ampak tudi strasti in hudobije, ki so bile na škodo državi.
Take izglede najdemo ne samo pri ljudeh, ampak tudi pri živalih.
Napačno.
Zgodovina nam ne kaže le lepih in slavnih del, ampak tudi strasti in hudobije, ki so bile državi na škodo, Šk.
Takih izgledov ne najdemo samo pri ljudeh, ampak tudi živalih. Ber.
so
Napačno.	Pravo.
Ljudem niso zgoreli le poljski	Ljudem so zgoreii ne le poij.
pridelki, temveč tudi obleka in	gki prideiM, marveč tudi obleka in
orodje. „Nov."	orodje. (ali. Zg0reli so pridelki,
obleka in orodje.)
Kössler i/jjavlja, da potovanje	Rössler objavlja, da je poto-
po okuženih nogradih ni le koristno,	vanje po okuženih nogradih ko-
temuč celo potrebno. „Nov."	ristno, dä, celo potrebno.
Slavni možje ne pospešujejo le	Slavni možje pospešujejo blagor
z dejanjem, temuč tudi z izgledom	človeštva ne le z dejanjem, tudi
blagor človeštva. C. mat.	z izgledom.
Paglovec ni bil le zelo učen,	Paglovec je bil zelo učen mož,
ampak tudi vnet za čast božjo in	pa tudi vnet za čast božjo in blagor
blagor naroda. Dol.	naroda.
In tega ne bo veselo le dra-	In tega bo veselo ne samo dramatično društvo, marveč še bolj	matično društvo, še bolj pa občin-občinstvo slovensko.	stvo slovensko.
b) Nemški: nicht nur nicht — sondern nicht einmal; nicht einmal — geschweige denn, slo-veni se različno. Na pr.:
Ne da bi mu dal besedo, še pogledal ga ni. — Ne da bi sam kaj storil, še drugim nagaja. — To nič ne koristi, to še le škodi. — Nič nisem pridobil, še zapravil sem veliko. — Še bral ni, kaj še da bi se naučil (er hat nicht einmal gelesen, geschweige denn gelernt). — Še pravilno brati nežna, kaj se le lepo deklamovati. — Še doma ne-morem braniti se mrazu, kaj še le na moiji v viharji, (tem manj na moiji, — kamo li v viharju na moiji).
§ 20. Primerimo še Slovenščino z Latinščino. Stari klasični jeziki, latinski in gerški, vpletajo odvisne stavke v glavne, odvisne v odvisne, pa tudi glavne v odvisne. Id tako se strinja, kar je logično ločenega in različnega, formalno ali gramatično v plastično enojno celoto. Slovenščina pa tudi gramatično loči, kar je logično ločenega, ter stavi stavke druzega za drugim kakor so si medsobni. Tam pre-vaguje formalnost ali plastika, pri nas pa logika.
Na to različnost je gledati pri prestavah. Glavni stavek namreč se vzema po mogočosti skupaj v svojo celoto; odvisniki se tudi odlepijo od drugih odvisnih ter kolikor moč v svoji celoti vverstijo okoli glavnega; kaki
terdiven ali dokazovaven se mora večidel spremeniti v glavnega in pa postaviti na zadnji konec periode. To pravilo je splošno, v posameznih slučajih mora soditi razumnost prestavljavčeva.
Vzemimo si v pregled nekaj izgledov in na večo umev-nost naredimo oblike (formula), glavni stavki naj bodo obra-ženi z A, B, C, . . . njihovi odvisniki z a, b, c . . . in zopet od le-teh zavisni z a, /3, / . .. naprej z 1, 2, 3 . . . (to smo rabili § 18.) . . .
Latinski.
Cic. Cat. in. 2. Atqne ego, ut vidi, quos maxime furore et scelere esse inflammatos sciebam, eos nobiscum esse et Romae re-mansisse, in eo omnes dies noctes-que consumpsi, ut, quid agerent, quid molirentur, sentirem ae vide-rem, ut, quoniam auribus vestris propter incredibilem magnitudinem sceleris minorem iidem faceret oratio mea, rem ita comprehen-derem, ut tum demum animis sa-luti vestrae firovideretis, quum oculis maleficium ipsum videretis. (A a « b A c [ft c d ft] d <*.)
Caes. b. g. I. 23. Helvetii, seu quod timoré perterritos Romanos discedere a se existimarent, eo magis quod pridie superioribus locis occupatis proelium non commise-rant, sive eo, quod re frumentaria intercludi posse confiderent, com-mutato consilio atque itinere con-verso nostros a novissimo agmine insequi ac lacessere coeperunt. (A a a b A.)
Cic. Cat. III. 3. Quum summis ac clarissimis bujus civitatis vins, qui audita re fréquentes ad me mane convenerant, literas a me
Slovenski.
Eo sem videl, da so med nami v Rimu ostali oni, ki sem vedel, da so najbolj vneti besnosti in hudobije, obernil sem vse dneve in noči na to, da pozvem, in vidim, kaj delajo, kaj počno, naj bi zasačil stvar tako, da vi skerbite za svoj blagor še le po tem, ko vidite hudodelstvo «amo; kajti vašim ušesom bi bil moj govor premalo verjeten zavoljo prevelike hudobije, (a a b A c P d 1 B.)
Helvetje so spremenili svoj naklep, obernili se nazaj, ter jeli nase napadati od zadej in dražiti jih, bodi si ker so menili, da so se Rimljani straha preplašeni odmaknili od njih, tembolj ker se predni dan niso bojevali, čeravno so bili posedli verhunce, bodi si ker so se nadjali prekračiti Rimljanom pot do živeža. (A a a 1 b.)
Slavni možje tega mesta, ki so se obilno sežli k meni zjutraj za-slišavši ta dogodek, zahtevali so, naj odprem pisma predno jih pre-
mane convenerant, literas a me prius aperiri quam ad senatum de-ferri placeret, ne, si nihil esset inventum, temere a me tantus tu-multus iniectus civitati videretur, negavi me esse facturum ut de perioulo publico non ad consilium publicum rem integram deferrem. (a a a b [£] b A c.)
občim senatu, da nebi Obudil toliko hrupa po mestu, ako se ne najde nič; jaz pa sem rekel, da tega ne storim, da nebi naznanil o deržavni nevarnosti deržavnemu zboru cele stvari. (A a A b « 1 B c /?.)
(Tu je bolje narediti dva glavna stavka.)
§ 21. Pri prestavljanji nemškega „wovon — von dem wir wissen — meinen — denken — hören u. s. w." varovati se je germanizma. Tu ni treba rabiti: o k t er e m vemo, da... o čemur slišimo, da. . . Tu ima Slovenščina neko atrakcijo; kazavnik v stavku z da se opusti, nanašavnik pa stopi v njegov sklon (je nategnjen) ter je potem zavisen od glagola v stavku z da. Obliči se stavek tako, kakor ko bi ne bilo v njem „vem da". Na primer:
Slovanski.
Razodevaj se le onemu, kdor veš, da ti je vdan.
Ne dajej mu, čigar veš da ni.
Ne išči ga, kogar veš da nikdar ne dobiš doma.
Ne govori ž njim, komur veš da ni upati.
Le tega prosi, pri kterem veš da dobiš.
Išči ondi, kjer veš da dobiš.
Kaj nam praviš, česar vemo da sam ne veš.
Govoril sem vam, kar sem prepričan, da vam bode hasnilo.
Nikar ne govori, kar ne veš če je res.
Kar menim da je prav, storim sam, ni treba priganjati me.
Germanizem.
Von dem du überzeugt bist, dass er etc. — o kterem veä da .. . 0 kterem ves, da ni njegovo. Von dem du überzeugt bist, dass du ihn etc.
0 kterem ves, da mu ni upati.
O kterem veš, da dobiš pri njem.
Wovon wir überzeugt sind, dass du es nicht weisst.
Wovon ich überzeugt bin, dass es euch ect.
O čemur ne veš če je res.
Wovon ich meine, recht ist.
dass
§ 22. Dovršniki in nedovršniki. Za porabo dovršnikov y preasentu ob kratkem to le:
I.	Vzemi kot podlago za bistvo dejanja, dejanje samo na sebi, kot pojem. In to dejanje se godi v sedanjosti, in traja toliko in toliko časa, in to trajanje si značimo s črto
———— durativ. To se utegne ponavljati---
i t e r a t i v na pr.:
Hlapec pelje gnoj na njivo. - Hlapec vozi gnoj na njivo celi dan. — Dekla nese kosilo delavcem, ki gnoj nosijo po bregovih.
To vam je pravi praesens — praesens logi-cum in tega imajo sanio verba durativa in verba iterativa, to je nedovršniki.
II.	Mislimo si dejanje v hipu, momentan, v posameznih kratih, hipe značimo s pikami	pika se ne dá raztegniti. Posamezni hipi ne trajajo, pa so vendar sedaj v praesentu; hipi so sedaj, ali so bili, ali bodo hipi (praes. praeter. futur.) sem dal, dam, bom dal. In to so dovršniki. Oni kažejo začetek dejanja, ali konec, ali pa oboje skupaj, hipno, momentan. Na pr.:
Ob 10. sem zaspal, pa se nisem naspal, kar skočil sem na noge.
Dovršniki ne morejo imeti praesenta v pravem pomenu, pač pa se rabijo v obliki praesenta — praesens fórmale; tega jim ne more nihče odrekati.
Sedanjik imajo dovršniki:
а)	hipni, momentan: zinem, pljunem, kih-nem, brcnem, sunem, dregnem; dam, posodim, izročim idr. na pr.:
Dam ti tukajle v roko 6 kr. za češnje, unkrat sem dal jih 20, pa nimaš nič; nedam ti nič več.
б)	Toraj se rabijo v pomenu futura in futura exacta, na pr.:
Kedar prideš domov, še kaj dobiš — quando veneris, accipies. — Kedar mi vrneš, zbrišem ti dolg — quando solveris, delebo debitum.
c) Taki posamezni akti se godijo sedaj, so se že večkrat godili in se bodo še godili; pa vselej vsak záse, posamezno, j edenkrat, In to je grški aoristus gnomicus, in ta je v naših pregovorih. Na pr.;
Roka roko umije. — Vrana k vrani sede — simile simili gaudet. — Osla pošlji križem svet, uhat ti pride nazaj ket popred. — Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba. — Tepec si prišel, tepec pojdeš iz šole. -(Pogorele lenuhu.)
d) perfektivui, do vršni glagoli se rabijo tudi za praes. historicum, popisnem, napr.:
Dolgo smo imeli lepo vreme — kar na enkrat se za Hmelnikom oblaki prikažejo, hitro se stemni, začne v megli hruščati, blisek švigne, parkrat zabobni, toča se vsuje, dež se ulije, strah in groza popade vse".
Tako imamo v slovenščini pri treh glavnih časih po dva načina, toraj šest glavnih časov I. praes. emo — kupujem, kupim
emebam — kupoval sem, emi — kupil sem HI. fiitur. emam — kupoval bom, kupil bom, in kupim, fut. exact, cum emero — ko kupim, plusq. quando emeram — ko sem bil kupil. To je v narodu: in usus je gramatiki praeceptum, Das letzte Warum in der Sprache, wie in der Natur, lässt sich oft nicht erklären, rekel je Miklosich.
II. praeter