Naslovna stran druge knjige Svetega priročnika patra Janeza Krstnika Svetokriškega. Kakor prva knjiga je tudi druga izšla v Benetkah z letnico 1691, toda dejansko je izšla leta 1695. dr. Matija Ogrin PRIDIGA P . JANEZA KRSTNIKA SVETOKRIŠKEGA NA VELIKI PETEK Pridige, ki so jih baročni pisci pripravili za Veliki petek, so v več pogledih no- tranje povezane s pasijonskimi pobožnostmi, še posebej s križevim potom, sve- timi stopnicami pri romarskih cerkvah in, seveda, s pasijonskimi procesijami in igrami. Pridiga je pogosto bila tisto ozadje, ki je tem pobožnostim dajala globlji smisel z vsebino, ki jo je kristjan odkrival, ko se je poglabljal v skrivnosti Gospodo- vega trpljenja, kakor star baročni izraz poimenuje vsebino velikega petka. Resnično, to, kar se je nekoč v Jeruzalemu zgodilo na Veliki petek, so v stoletjih krščanske kulture skušali zajeti v meditacije in homilije neštevilni duhovni pisa- telji, pobožni učenjaki, klečeči in pišoči svetniki, celo mistiki – in morda smemo reči, da jim je najbolj uspelo takrat, ko je bralca ali poslušalca prevzelo občutje ali spoznanje, da je vsaka minuta dogajanja na Veliki petek napolnjena s skrivnostjo, da je to dogajanje nabito z nedostopnim in nedopovedljivim misterijem, ki ga imenujemo Jezusovo trpljenje in smrt na križu. Z živim občutkom strahu Božjega, ki ga je v besedilih nekdanjih stoletij občutiti bolj kakor danes, je vernik v vsakem od dejanj v veliki drami Jezusovega trpljenja lahko videl nekaj nepojmljivega in ne- znanskega: kako je mogoče, da se Jezusu, ki je Bog, to dogaja, da je moral prestati kaj takega? In to po rokah grešnikov? Kako je mogoče? Zato so v vsakem od teh dejanj, od Jezusove zadnje večerje, stiske v vrtu Getsemani in prijetja do sodbe in vsega, kar je sledilo, videli skrivnosti Gospodovega trpljenja. V te skrivnosti so se poglabljali tako veliki svetniki kakor učenjaki in duhovni pisci, ki so v njih odkri- vali čudotvorno moč za svoje duhovno življenje. Prvovrstno je to notranje delo- vanje izrazil že sv. Bernard v 12. stoletju s stavkom, ki so ga pogosto navajali. Kot motto je ta stavek na častno mesto uvrstil v svojo knjigo postnih pridig 1 že znani slovenski polihistor, Janez Ludvik Schönleben leta 1673. Stavek se v prevodu glasi: 1 J. L. Schönleben: Tractatus geminus de myſterijs Dominicæ paſſionis. – I. Sacra pyramis Christo agonizanti in Monte oliveti erecta. Salisburgi, 1673. Omenjeni stavek sv. Bernarda, sprejet kot motto te knjige, je vzet iz Govorov o Visoki pesmi, v izvirniku se pri Schönlebnu glasi: »Hæc meditari dico ſapientiam, quia in his ſuavis unctio conſolationis: hæc me reprimunt in proſperis, & erigunt in adverſis; & inter læta & triſtia tutum præbent. S. Bern. ſerm. 43. in Cant.« PASIJONSKI DONESKI 2019 14 24 »To [Jezusov pasijon] premišljevati imenujem modrost, ker je v njem milo ma- ziljenje tolažbe; to me brzda v sreči in dviga v nesreči ter me varuje v veselju in žalosti. (Sv. Bernard, Govori o Visoki pesmi, 43.) Med slovenskimi pisatelji, ki so pisali iz tega navdiha, je bil, gotovo ne prvi, vsekakor pa najbolj znan pater, ki se je podpisoval kot Jonannes Baptista a Sanc- ta Cruce Vippacensi – kar slovenimo kot Janez Krstnik iz Svetega Križa na Vi- pavskem, kratko Janez Svetokriški, avtor slovitega, za Slovence resnično monu- mentalnega dela Sacrum promptuarium ali Sveti priročnik v petih delih na skoraj 3.000 straneh. V tem velikem delu slovenske baročne homiletike in retorske proze je objavil tri pridige za premišljevanje Velikega petka. Tu se bomo posvetili prvi od njih, objavljena je bila v II. knjigi Svetega priročnika leta 1695. 2 Tudi drugi dve, objavljeni v IV. knjigi leta 1700, 3 bi bili nadvse vredni pozornosti Pasijonskih do- neskov; toda prva je brez dvoma najstarejša med tremi, napisana gotovo pred letom 1695, morda že več let poprej. To pomeni, da je nastala nekako v poznem 17. stoletju, v dobi, ko je v Ljubljani cvetela spokorna pobožnost s kapucinsko procesijo velikega petka, o kateri je pisal Valvasor in za katero p. Metod Benedik utemeljeno domneva, 4 da je služila tudi kot vir in predloga patru Romualdu iz Standreža pri Gorici, ko je besedilo pasijona priredil v Škofji Loki leta 1715 in pozneje. 5 Tri leta, nekako od 1684 do 1687, je preživel Svetokriški v Ljubljani kot predstojnik in kot pridigar, 6 kjer je najverjetneje pridigal tudi na Veliki petek, ko je potekala pasijonska procesija po ljubljanskih ulicah. Nobenih dokazov ni, da bi imela pridiga Svetokriškega na Veliki petek, ki jo tu objavljamo, v Ljubljani po- dobno vlogo kakor pridiga patra Ferdinanda Ljubljanskega na Veliki petek v Škofji Loki leta 1722, ko so neposredno po njej uprizorili Škofjeloški pasijon. 7 Vendar je kljub temu pomenljivo, da je to besedilo prva objavljena in zato verjetno najstarej- ša pridiga Svetokriškega na dan Gospodovega trpljenja. Retorično-homiletično kompozicijo pridig Svetokriškega so razčlenjevali že večkrat 8 in tudi v pridigi na Veliki petek lahko ugotovimo tridelno strukturo, toč- 2 Janez Svetokriški: Sacrum promptuarium II. Faksimile. Ur. J. Pogačnik et al., Ljubljana: SAZU, 1998, str. 546–565. 3 Janez Svetokriški: Sacrum promptuarium IV. Faksimile. Ur. J. Pogačnik et al., Ljubljana: SAZU, 1998, str. 442–466, 467–482. 4 Metod Benedik: Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Ane Škofja Loka. Celjska Mohorjeva družba, 2008, str. 171. 5 Prim. Monika Deželak Trojar: Listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona. V: Oče Romuald: Škofjeloški pasijon. Znanstvenokritična izdaja. ZRC SAZU, Celjska Mohorjeva družba, 2009. Prim. List 2, str. 274, 302, 376. 6 Štefan Kožuh, Angel Kralj: Janez Svetokriški (1647–1714): Curriculum vitae. V: Zbornik o Janezu Svetokriškem. Ur. M. Benedik, J. Faganel, ZRC SAZU, 2000, str. 156. 7 Prim. M. Ogrin: Pridiga p. Ferdinanda Ljubljanskega na veliki petek 1722 v Škofji Loki. Pasijonski doneski, št. 9, 2014, str. 94–108. 8 Prim. Alojzij Slavko Snoj: Zgradba pridig Janeza Svetokriškega – homiletični vidik. V: Zbornik dr. Matija Ogrin, PRIDIGA P . JANEZA KRSTNIKA SVETOKRIŠKEGA NA VELIKI PETEK 25 neje, petdelno – če namreč v osrednjem delu razberemo sestavo iz treh stopenj, kar ugotavlja Slavko Snoj kot splošno značilnost njegove homiletike. Ker je pridiga precej dolga, tu objavljamo uvod, daljši odlomek osrednjega dela in sklep v kritič- nem prepisu. Splošna značilnost te pridige je, – drugače kot denimo v omenjeni pridigi patra Ferdinanda Ljubljanskega, – da večidel ne opisuje Jezusovega trpljenja neposre- dno in se ne osredinja na posamezne pasijonske prizore (to pač v manjši meri proti koncu glavnega dela), temveč, nasprotno, meditira o različnih vidikih Jezu- sove nedolžnosti. Razni sestavni deli pridige tematizirajo razne aspekte Jezusove dobrote, njegove popolne brez-krivdnosti, ob njih pa postavljajo kot ostro naspro- tje zahtevo po njegovi obsodbi v trpljenje in smrt: »Križaj ga, križaj ga!« Iz tega notranjega antagonizma se poraja poglavitni zagon pridige in izjemno retorično bogastvo njenih brezštevilnih slikovitih nasprotij. Pilatovemu vprašanju, »Kaj je vendar slabega storil?«, postavlja Svetokriški nasproti Jezusova ozdravljenja in ču- deže, vpitju tožnikov »Mi vemo, da je ta človek grešnik!«, postavlja nasproti Jezu- sovo blagovest in dela usmiljenja. Iz mogočne grmade teh zaostrenih nasprotij se pred bralcem izoblikuje predstava o nevidni sili zla, ki ji je dopuščeno, da vsem pravičnim razlogom navkljub triumfira z obsodbo Kristusa na muke in smrt. Prav z dopuščenjem tega tako nepravičnega in skrajnega trpljenja, ki ga naše zlo pov- zroči Jezusu, je bralcu nakazano misterijsko ozadje velikega petka in Jezusovega pasijona. To razumu nedostopno ozadje vprašanja, kaj je in zakaj je moralo biti odreše- nje človeka plačano s tako nepojmljivo Jezusovo žrtvijo, Svetokriški nekoliko na- kaže med drugim z dvema navedkoma, oba se nahajata v tu objavljenem zadnjem delu, epilogu pridige. Prvi prihaja iz asketike sv. Lovrenca Giustinianija (1381– 1455), ki je bil rojen v Benetkah v znani plemiški družini, a je kljub dostojanstvu beneškega škofa in celo patriarha živel v askezi, dobrodelnosti, skrbi za revne in nenehnih spokornih vajah, kakor bi to bilo mogoče le v najstrožjih redovih, ob tem pa napisal znamenita asketična besedila in notranje prenovil svojo škofijo. 9 Svetokriški je uporabil njegovo misel: »Nullum ferrum eum in cruce tennisset, nisi charitas adfuisset. – Nobeno železje bi ga ne bilo obdržalo na križu, če bi ga tam ne držala ljubezen.« Drugo misel, ki meri v isto smer, vplete naš pisatelj v pridigo iz opusa sv. Bernarda iz 12. stoletja: »O amoris vim! Itane summus omnium vilissi- mus factus est omnium? Quis hoc fecit? Amor dignitatis nesciens. Quid violentius? Triumphat de Deo amor. – O sila ljubezni! Je potemtakem najvišji od vseh postal o Janezu Svetokriškem. Ur. M. Benedik, J. Faganel, ZRC SAZU, SAZU, 2000, str. 335–354 (zlasti str. 341–345). M. Ogrin: Retorska proza na Slovenskem na začetku 18. stoletja. V: Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani, 1707. Ur. Metod Benedik. Ljubljana, 2008, str. 124–147. 9 Prim. Leto svetnikov 1. Pripravil in uredil Marijan Smolik. Celje: Mohorjeva družba, 1999, str. 151. PASIJONSKI DONESKI 2019 14 26 najbolj ničen? Kdo je to naredil? Ljubezen, ki ne pozna ponosa. Kaj je bolj silnega? Ljubezen zmaguje nad Bogom!« V tej misli je sv. Bernard namenoma, paradoksno razločil Jezusovo božanstvo in njegovo ljubezen na dvoje in ju postavil v nasprotje, tako, kakor ju res doživlja človek kot telesno bitje, da bi mu s tem predstavil, po- navzočil nedostopni misterij Svetega Rešnjega Telesa, ki se uresničuje na križu in je uresničeno v vsakem obhajilu. Kakšnih 30 let po tej pridigi se je ta topos razvidno utelesil v odrskem prizoru Amorja ali Kupida pod križem v Škofjeloškem pasijonu, 10 – Kupida, ki je zvezal, ranil in premagal Kristusa. To so brez dvoma bili trenutki, ko je bila s slikovito- stjo ter lepoto podob in z veličastno vsebino njihove simbolne govorice slovenska kultura visoko na obnebju evropskega baroka, pridiga pa je tem podobam dajala teološko-duhovno globino in smisel: Kupido Kdo je bil vojšak le-ta, katerə je premagov Boga, Boga toko močno ranil? Nobeden ni toko močən bil, kokər ta lubezən velika; je zvezala brez vsega štrika, tega, kter na more ranen bitə, se je pustov od mene zvezatə jəno ranitə. Za ta greh zadostə strite, tega zvezanga odrešite. 11 10 In prav mogoče, celo verjetno je, da je ta prizor obstajal že v predlogi, po kateri je svoje besedilo prirejal ali dopolnjeval p. Romuald – namreč v predlogi izgubljenega Ljubljanskega pasijona. To je tembolj verjetno, ker je p. Romuald repliko Kupida uvrstil sprva neposredno po repliki Magdalene pod Križem, nato pa ga premaknil med dodane replike proti koncu 11 figure, verzi 814–823. Podobno kakor v Kapelskem pasijonu tudi dodatki na koncu Škofjeloškega izpričujejo obstoj obširnejše predloge, ki jo je p. Romuald krajšal, nekatere odlomke pa nato vendarle pripisal kot dodatke. 11 Oče Romuald: Škofjeloški pasijon. Znanstvenokritična izdaja (tudi elektronska izdaja: http:// nl.ijs.si/e-zrc/.), ZRC SAZU, 2009, verzi 814–823. dr. Matija Ogrin, PRIDIGA P . JANEZA KRSTNIKA SVETOKRIŠKEGA NA VELIKI PETEK 27 Janez Krstnik iz Svetega Križa na Vipavskem NA VELIK PETEK Dicunt omnes: Crucifigatur. Vsi vpijejo: Križaj ga! Matth. c. 27. Je tedaj mogoče, de danas vsij ludje so taku neusmileni inu nepravični ratali, de hočejo na križu perbito inu mrtvo vidit Nedolžnost Nebesko? Je tedaj mogoče, de danas vsi taistiga pregainajo, kateriga poprej vsi pravični so prosili, de bi k njim pre- bivat prišal, rekoč: »Veni Domine, & noli tardare« (pridi, Gospod, nikar se ne mudi). Inu dokler je odnašal priti, so želeli, de bi Nebesa se odprle, inu njega dol poslale: [Isa. c. 45.] »Rorate сeli desuper, & nubes pluant iustum« (Rosite ga, nebesa, od zgo- Začetek pridige na Veliki petek v drugi knjigi Svetega priročnika. Med tremi pridigami Svetokriškega o Velikem petku je najstarejša, napisana gotovo pred letom 1695. PASIJONSKI DONESKI 2019 14 28 raj, in oblaki, dežite pravičnost!). Inu kadar so li spumnili, de ima k njim priti, se so rezveselili inu potroštani bili. Zatoraj so djali: [Agg. c. 2.] »Veniet desideratus cunctis gentibus. Veniet, veniet, & non tardabit« (On, ki ga želijo vsa ljudstva, bo prišel. Pridi, pridi in ne odlašaj). Je tedaj mogoče, de taistiga savražio, od kateriga sam Bug je djal: [Matt. c. 3.] »Hic est filius meus dilectus, in quo mihi bene complacui?« (Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje). Je mogoče, de taistimu hočejo takoršen špot [sramoto] sturiti, kateri je ta nerlepši v mej ludmi? Taistiga tedaj hočeo križat, kateri nihdar obenimu se nej pregrešil? [2. Cor. c. 5.] Taistiga nemorio vidit, kateri je [sap. c. 7.] »Candor lucis aeternae, & speculum sine macula« (odsvit večne Luči, brezma- dežno ogledalo božje dejavnosti)? Taistiga n' hočejo per sebi trpeti, kateri jh taku lubi, de želi ž nimi ostati do konca tiga sveta. [Matth. c. 28.] »Ecce ego vobiscum sum omnibus diebus vsque ad consummationem sæculi« (In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta). Taistiga n' hočeo v svojm mesti imeti, skuzi kateriga je bil oblubil G. Bug nijh mestu pozidat inu iz jetja rešit. [Isa. c. 45.] »Ipse ædificabit ciuitatem meam, & captiuitatem meam dimittet et, non in pretio, neque in muneribus« (On bo pozidal moje mesto in odpustil moje izgnance, brez kupnine in brez odškodnine). Vsi prosijo, de bi taistiga križali, kateri za vse prosi Očeta Nebeskiga. [2. Io; c. 2.] »Aduocatum habuemus apud Patrem Iesum Christum iustum, & ipse est propitiatio pro peccatis nostris: non pro nostris autem tantum, sed etiam totius mundi« (Imamo zagovornika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravičnega. On je sprava za naše grehe; pa ne samo za naše, marveč tudi za ves svet). Inu vener: »Dicunt omnes: crucifigatur.« Oh strašni, grozovitni glas! Oh grešna, inu nepravična sodba! Zakaj kar svejt stoji, nej bilu takoršne nepravične sodbe. Je rejs, de nepravična sodba je bila Faraonava, kadar je bil zapovedal vse Izraelske fantiče v vodo vreči. [1. Reg. c. 22.] Je rejs, de nepravična sodba je bila krajla Savla, kadar po nedolžnem je bil zapovedal umorit 87 mašnikou, inu vse ludi, kateri so prebivali v tem mesti Nobe. [3. Reg. 21.] Je rejs, de nepravična sodba je bila krajlice Jezabel, kadar je bila sapovedala tiga nedolžnga Nabotha s kamejnam posuti. Je rejs, de nepravična sodba je bila Herodeža krajla, kadar je bil zapovedal vse otročiče v Bethleemi pomorit. [Matt. c. 2.] Ali vener le-ta današna sodba je ta ner nepravičniši, katera hoče na križu špotliu umorit Christusa Iesusa, sinu Božiga, per katerimu vsij [ludie] najdejo, karkuli poterbujejo, kakor pravi sv. Ambrož. [s. Ambr. in quod. ser.] »Omnia habemus in Chriſto, & omnia in nobis Chriſtus. Si à vulnerе curari deſiderat, medicus eſt. Si febribus æſtuas, font eſt. Si gra- uaris iniquitate, iuſtitia eſt. Si indiges auxilio, uirtus eſt; Si mortem times, uita eſt. Si tenebras fugis, lux eſt. Si coelum deſideras via eſt: Si cibum quæris, alimentum eſt.« (V Kristusu imamo vse, in v nas ima vse Kristus. Če si želiš pozdraviti svoje rane, je on zdravnik; če te žge vročina, je on izvir vode; če se bojiš smrti, je on življenje; če bežiš pred temo, je on luč; če si želiš v nebo, je on pot; če iščeš jed, je on tvoja hrana.) Ter vi, hudobni ludje, vpijete: »Crucifigatur?« Ah, joh! tedaj ti, o moj sladki Jezus, dr. Matija Ogrin, PRIDIGA P . JANEZA KRSTNIKA SVETOKRIŠKEGA NA VELIKI PETEK 29 kir tulikajn dobriga si ludem sturil, boš križan? »Dicunt omnes: crucifigatur.« Ah, je še preveč rejs, de ta nedolžni Iesus bo križan! Ti nevošlivi inu hudobni Judje so uže folš priča našli, tožbe krivične so uže zmislili ter uže so zapovedali debele štrike splesti, klejše, kladova, žeble, bodeče trnje prpravit; križ uže cimprajo, žauč z jesi- ham mejšejo, špotlivo [sramotno] smrt žugajo, martvašku Christusa savražijo inu na vus glas vpijejo: »Crucifigatur!« O žalostni glas! Kateri vse veselje tiga sveta v žalost preobrneš inu vse stvarij milu se jokat inu žalovati prsiliš. Pogledajte okuli sebe, N. N., ter povejte mi: kaj pomenio tij nagi inu obrupani altarij? Žalost. Kaj pomeni, de sgonovij inu orgle se ne poste šlišat? Žalost. Kaj pomeni, de mašniki maše ne pojejo, temuč milu klagujeio? Žalost. Kaj pomeni, da lampe inu sveče so ugasnile? Žalost. Kaj pomeni tu rumplaine [ropot] teh tabelc? Žalost. Oh žalost, žalost! Dokler danas se šliši ta žalostni glas: »Crucifigatur!« Taku de od velike žalosti zemla se strese, son- ce krivavu rata, te skale se rezpokajo, ti grobi se odprejo, Marija Divica milu se joka inu ti Angeli Nebeski Marij se pomagajo jokat. [Isa. c. 33.] »Angeli pacis amare fle- bant« (Bridko jokajo poslanci miru). Inu de bi ti tudi verni folk se imel jokat, videoč de tvojga nedolžniga Gospuda Christusa Iesusa hočejo križat, sv. Duh tebe opomina rekoč: [Ier. c. 6.] »Deduc quasi torrentem lachijmas per diem & noctem, luctum vni- geniti fac tibi planctum amarum« (Moje oči točijo solze noč in dan in ne preneha- jo! Žaluj kakor po edincu z bridko žalostjo). Inu gvišnu ne bo mogoče, de bi se vi, verne duše, ne jokali, aku bote andohtliu premišlovali inu pošlušali, de naš cartani Christus Iesus je bil po nedolžnem križan, inu neusmilenu martran, kir obeniga nej režalil ali kriviga sturil, temuč vsem pomagal, vse potroštal inu podučil. Premišlujte inu pošlušajte tedaj, kar vam bom jest naprej postavil, ter bote uržoh imeli, nikar li žalovati, ampak tudi to nezgruntano [nepojmljivo] lubezan Božjo poznat, kakor pravi s. Laurentius Iustinianus. [s. Laur Iust.: ser. de Pass. Domin.] »Nulla salubrior ad mentis excitandam compassionem cogitatio reperitur, quam Passionis Christi; per ipsam quippe humanaæ salutis restauratio, & ineffabilis Dei ad homines agnoscitur summa dilectio. Nemo aliunde diuina charitatii æternum fontem degustat melius, quam in huiusmodi attenta, sedulaque meditatione.« (Ničesar bolj zdravilnega ni za človeško dušo kakor je obuditev sočutja ob premišljevanju Kristusovega trpljenja; po njem se obnavlja rešitev človeka in po njem nezmotljivo spoznavamo nedosežno božjo ljubezen do človeka. Nihče ne okuša bolje večnega izvira božanske ljubezni nikoder drugod kakor v takšni pozorni in zbrani meditaciji.) Pošlušajte inu začnem: »Dicunt omnes: crucifigatur!« 12 […] 12 Na tem mestu se končuje uvodni del pridige. Stavek, kot je »Pošlušajte inu začnem,« je značilno retorično sredstvo za vzbuditev pozornosti poslušalcev, hkrati pa viden mejnik med uvodom in glavnim delom v novoveški pridigi in še globoko v 19. stoletje, vsaj do Slomška. Objava se tu nadaljuje z odlomkom osrednjega dela pridige. PASIJONSKI DONESKI 2019 14 30 Šlišim, de pravio: »Hunc inuenimus prohibentem tributa dari Cæsari« (Tega smo našli, da brani cesarju dajati davke). Je rejs, de se nej tulikajn tožil inu iokal uni ajdovski mož Micha, kadar mu so bili njegovi maliki ukradeni, ni tulikajn so preklinali skrinjo Božjo mašniki tiga malika Dagona, kadar so vidili, de z altarja je bila Dagona vergla inu resbila, [kulikajn] se tožio vsij maliki, de so njih ofer zgubili skuzi vuk inu zapuvid Christusa Jezusa. Je rejs de Christus je prepovedal ofrouati Mercuriusu tu zgolufanu inu ukradenu blagu, ter je zapovedal lastnu blagu pre- dati inu ubozem dati: »Vendite, qua possidetis, & date elemosijnam« (Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme.) Prepovedal je ofrovati bogini Venus čistost tih zakonskih inu divištvu tih dekličau ter je vučil za nebesku krajlevstu divištvu hranit. »Et sunt Eunuchi, qui se castrauerunt propter regnum сęlorum.« (Neka- teri pa so se sami skopili zaradi nebeškega kraljestva.) Je prepovedal ofer bogu Mars tiga [poboja] inu savraštva ter je zapovedal savražnikom dobru sturiti inu Bogu jih prporočiti. »Bene facite his, qui vos oderunt. Orat pro саlumniantibus, & persequentibus vos.« (Delajte dobro tem, ki vas črtijo, molite za tiste, ki vas obre- kujejo.) Je prepovedal Jupitru inu drugem bogovam ofer tiga serza, kakor so bili navajeni ludje ofrovati. [Ez. c. 20.] »Post Idola enim cor eorum gradiebatur.« (Njih srce se je oklepalo njihovih malikov.) Ter je zapovedal taistu Bogu ofrat, »Diliges Dominum Deum tuum ex toto corde tuo«. (Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem.) Prepavedal je Bachusu ofer tiga pijanstva inu požrešnosti, rekoč: »Attendite ne corda vestra graventur crapula, vel ebrieta- te.« (Varujte se pa, da vam srca ne bodo obtežena s požrešnostjo in pijanostjo.) Kir jest ne naidem, de bi obene krivice bil sturil, temuč pravico Bogu inu ludem: inu vener, »Dicunt omnes: Crucifigatur.« Ali povejte mi: »Quid enim mali fecit?« Le-ta Christus, pravijo, ima križan biti, sakaj on je [Ma. c. 11.] »Amicus pu- blicanorum, & peccatorum. & peccatores recipit« (prijatelj cestninarjev in gre- šnikov, sprejema grešnike). Je rejs inu sam spozna, de je z nebes prišal iskati inu izveličat te zgublene grešnike. [Luc. c. 19.] »Venit enim filius hominis quarere, & saluum facere, quod parierat.« (Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.) On ima križan biti. »Quoniam contrarius est operibus nostris, & tamquam nugaces æstimati sumus ab illo, & absinet se a viis nostris tamquam ab imunditiis.« (Kajti nasprotuje našim delom. Za pokvarjence nas ima in se ogiblje naših potov kakor nesnage.) [Ti. 2. v. 18.] Je rejs, Christus je vučil, de se imamo odpovedati vsi boganarodnosti [nevernosti], inu posvetnim žejlom, de poštenu inu pravičnu živimo na letim svejtu, inu de čakamo na tu izveličansku upajne inu izkazajne te časti tiga velika Boga … On ima križan biti, zakaj drugem je vzel, kar jim je šlišalu [pripadalo]. Je rejs, de hudičom je vzel Mario Magdaleno, katera je uže taistem šlišala, Mattheusha, Zacheusa, Samaritano, uno cananersko ženo inu taužent drugih ženskih inu mo- dr. Matija Ogrin, PRIDIGA P . JANEZA KRSTNIKA SVETOKRIŠKEGA NA VELIKI PETEK 31 ških peršon, čez katere so hudiči oblast imeli; tudi ’z teh človeskih trupel je izgnal hudiče, v katerih zmirom veliku lejt so prebivali; smrti je vzel v Bethani tiga mr- tviga Lazerusa, v Capharni sinu ene uduve, v Nazareti hčer eniga Firšta. On je vzel proč te nagnusne rane tem gobastom, slepom to temo, bolnem te bolezni, grešnikom te grehe; ah, ta nej obena krivica ali škoda, аmpak velika dobruta inu gnada, zakaj tedaj: »Dicunt omnes: Crucifigatur«? Povejte tedaj: »Quid enim mali fecit?« Jest ne najdem obeniga uržoha, de bi on imel križan biti, sam Pilatus je tudi letu sposnal, kir k vam pravi, de vse vaše tožbe naprej prnesene je šlišal inu dobru premislil, vener pravi: [Ioa. c. 19.] »Ego enim non invenio in eo causam« (Jaz ne najdem na njem nobene krivde). Povejte, povejte, aku še kaj čez Christusa vejste ali znate, zakaj Christus vam oblast da, rekoč: »Popule meus quid feci tibi? aut in quo contristavi te? responde mihi.« (Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalil? odgovori mi.) Ah, šlišem, de ti hudobni ludje ne vedo neč več čez Christusa naprej prnesti, temuč pravijo: »Si non esset hic malefactor, non tibi tradidissemus eum.« (Ko bi ta ne bil hudodelec, bi ti ga ne bili izročili.) Ah, grešne prekleta usta, de se smejste podsto- pit reči, de Christus je en pregrešni človik? Ja ja, pravijo ti hudobni: [Isa. c. 6.] »Nos scimus, quia hic homo peccator est.« (Mi vemo, da je ta človek grešnik.) Koku more mogoče biti, de Christus je grešnik, dokler z nebes je prišal na zemlo, de bi greh iz zemle pregnal, inu vseskuzi je pridgoval čez greh, inu de bi nas od greha rejšil, je perpraulen svojo kri preliti. [1. Io. c. 3. v. 5.] »Et scitis. quia ille apparuit, ut peccata nostra tolleret, & peccatum in eo non est, & omnis, qui in eo manet, non peecat.« (In veste, da je on prišel, da bi grehe odvzel, in greha na njem ni.) Oh gre- šna usta! koku tedaj pravite: »Nos scimus, quia hic homo peccator est?« Ne veste li vi, de vsi Preroki, inu s. pisma pravijo, de je svet? Angel Gabriel ga je imenoval svetiga poprej, kakor je bil spočet. [Lu. c. 2.] »Quod enim ex te nascetur sanctum vocabitur filius Dei.« (Zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin.) Angeli so ga bili oznanili za odrešnika tiga svejta. »Annuncio vobis gaudium ma- gnum, quia natus est vobis salvator mundi« (oznanjam vam veliko veselje, kajti ro- dil se vam je zveličar sveta). S. Karsnik Ioannes pravi, de je tu Jagnje Božje, kateru odvzame grehe tiga svejta. »Ecce Agnus Dei, ecce qui tollit peccata mundi.« Peter pravi, de cilu njega besede so svete. »Domine, ad quem ibimus, vеrba vitæ æternæ habes?« (Gospod, h komu pojdemo, besede večnega življenja imaš.) Marta рak spozna, de je pravi Sin Božij: »Tu es Christus filius Dei, viui, qui in hunc mundum venisti.« (Ti si Božji Sin, ki si prišel na svet.) Ta gmain folk ga spozna za preroka božiga. »Hic est Iesus Propheta.« Ter spo- znajo, de nihdar nej hudiga sturil. »Bene omnia fecit.« (Vse prav dela.) Tij nedol- ženi otročiči ga časte inu hvalijo, kakor od Boga poslaniga. »Osanna filio Dauid, benedictus, qui uenit in nomine Domini.« (Hozana, Davidov sin, blagoslovljen, ki PASIJONSKI DONESKI 2019 14 32 prihaja v Gospodovem imenu.) Vsi se čudijo nad njegova svetustjo, kateri vejter inu morje so pokorni. »Qualis est hic, quia mare, & uenti obediunt ei.« Rihtni hla- pzij spoznajo z njegoviga govorjenja, de je več kakor Prerok: »Nunquam sic locutus est homo.« (Nikoli ni noben človek govoril tako, kakor govori ta človek.) Pilatušava žena pošle reči možu: »Nihil tibi, & iusto illi.« (Nič ne imej s tem pravičnim.) Fa- ratar Iškariot spozna, de je nedolžen. »Peccavi tradens sanguinem iustum.« (Gre- šil sem, ker sem izdal nedolžno kri.) Inu cilu hudič ga za svetiga pridigavojo inu glasijo. [Luc. c. 4.] »Quid nobis, & tibi Iesu Nazarene? Venisti perdere nos? Scio te, qui sis, sanctus Dei.« (Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: svetnik Božji.) Inu vi huši kakor hudičij, pravite: »Nos scimus, quia hic homo peccator est? Crucifigatur.« (Mi vemo, da je ta človek grešnik. Križaj ga!) Povejte, kaj ste vidili, ali šlišali od Christusa, de bi ne bilu svetu, čednu inu bogudopadeče delu? »Quid non cæleste, quod Domini Christi est?«, vupraša vas ta vučeni Tertullianus. Kaj se more želejti ali umislit per enimu svetniku, de bi per Christusu se ne našlu? Lubezan? Ali gdu je imel vekši lubezan pruti svojmu bližnimu kakor Christus? On 33 lejt veliku trplejna je prestal za svoje nehvaležne bližne. Poterpežlivost? Niega vednu so pregajnali inu umorit ijskali, ter nihdar se nej tožil. Pohlevnost? Gdu na vej, de je hotel v eni štalici rojen biti? Krotkust? Gdu na vej, de nigove besede so bile kakor med inu mleku? Aifer? Gdu na vej, koku močnu se je potil per šterni Sichen, v T empelni, na placu, na gasi, v hiši, na rajži za izveličajne teh duš? Pokoršina? Gdu na vej, koku pokoren je bil Marij Divici svoj materi, inu Iosephu svojmu Varihu? Usmilenost? Gdu na vej, de čez pogoblejne tiga grešniga mesta Jeruzalem milu se je jokal? Molitva? Gdu na vej, de je bil »Per- noctans in oratione Dei« (in je noč prečul v molitvi k Bogu)? Dobruta? Gdu ne vej, de je bil taku dobrutliu, de svoje svetu Telu je bil za špižo ludem dal? Radovolnu buštvu? Gdu ne vej, de je bil taku vbužic, de nej imel kam svojo glavo naslonit. »Fi- lius autem hominis non habet vbi caput suum reclinet?« (Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.) Žiher tedaj rečem [s. Basil. in Const. monast. c. 4.] s sv. Basiliusam: »Ille quantuscunque erat, nil nisi virtus erat.« (Kakršen koli je kdaj bil, ni bil drugega kakor sama krepost.) Kaj tedaj je hudiga sturil, dokler pravite, »Nos scimus, quia hic homo peccator est?« Nej rejs, nej rejss, de bi Christus grešnik bil, zakaj sv. Dionisius od Christusa pravi, de je. [Ec. Hier. c. 4.] »Apex totius sanctitatis est Christus.« (Vrh vseh sve- tosti je Kristus.) Sv. Ierenæus [l. 3. c. 18. con. Ari. l. 4. de. fid. ca. 44. in vit. Mois.] pak pravi: »Iesus est recapitulatio omnium bonorum, quæ à Deo facta sunt.« (V Jezusu so povzete vse dobrote, kar jih je Bog storil.) Sv. Damascenus perložj: »Et virtus Diuina in corpore inclusa.« (Tu je božanska krepost zaobsežena v telo.) Aku hočete vejdit, gdu je Christus, vam bo povedal Tertullianus rekoč: »Quid est Christus? Est caro portans Deum. Est fons diuinarum suauitatum, & emana- dr. Matija Ogrin, PRIDIGA P . JANEZA KRSTNIKA SVETOKRIŠKEGA NA VELIKI PETEK 33 tionum in nos.« (Kdo je Kristus? Je meso, ki nosi Boga. Je vir božanske lepote in emanacij v nas.) Sv. Hieronymus tudi vam povej: »Est excellentia Dei Patris.« Sv. Anselmus odgovorij: »Est Pater misericordiarum, & Deus totius consolationis.« (Je Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe.) Zakaj tedaj hočete, de bi ta Nedolžnost Božja, Iesus, križan bil? Nešlišite, de vsi rihtari so spoznali, de on je nedolžen, kakor očitnu pred celem svejtu Pilatus je spoznal, rekoč: [Lu. c. 23.] »Obtulistis mihi hunc hominem, quasi auertentem populum, & ecce ego coram vobis inter- rogans, nullam causam inuenio in homine istо ex his, in quibus eum accusatis: sed neque Herodes: nam remisi vos ad illum, & ecce nihil dignum morte actum est ei.« (Pripeljali ste mi tega človeka, češ da hujska narod; a glejte, jaz sem ga vpričo vas izprašal in v tem, česar ga tožite, nisem našel na njem nobene krivde. Pa tudi Herod ne; zakaj poslal ga je nazaj k nam. Glejte, nič smrti vrednega ni storil.) T edaj nima križan biti, dokler nima pregrehe. Pontifikalni protokoli ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, kapucinski kompleks, Nadškofijski arhiv Ljubljana (risba iz 1628–1629). Ana Lavrič, »Kapucinska cerkev sv. Janeza Evangelista«, Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov, april 2012, URN: http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/janez (datum dostopa: 4.3.2019 13:09). PASIJONSKI DONESKI 2019 14 34 Ah moji andohtlivi pošlušavici! Jest sim prsilen rezodeti eno veliko pregreho Christusavo, za katero ti hudobni Judje nejso vejdli, inu kadar ta greh nad sabo Christus ne [bi] bil imel, bi ne bil križan inu taku mi bi ne bili nihdar se troštali obličja Božiga vidit. Hočete vejdit, kaj z’ ena velika pregreha je le-ta, katero Chri- stus ima? Leto pregreho sv. Paulus je zamerkal v Lystu na Korintherje v peti posta- vi, kir stoji zapisanu: »Eum enim, qui non nouerat peccatum, pro nobis peccatum fecit, vt nos efficeremur iustita Dei in ipso.« (Njega, ki ni poznal greha, je za nas storil nosilca greha, da bi mi po njem postali božja pravičnost.) Inu veliku časa poprej Isaias prerok je govuril od te vehke pregrehe Christusave, rekoč: [Isa. c. 53. v. 6. v. 12.] »Posuit Dominus in eo Iniquitatem omnium nostrum. Et ipse peccata multorum tulit.« (Gospod pa je naložil nanj krivdo nas vseh; medtem ko je nosil grehe mnogih.) Ima nad sabo ta nedolžni Iesus nepokorsčina našiga očeta Adama, inu naše matere Eve. Ima poboj Caina, kir brata Abelna je bil ubil. Ima te velike grehe, kateri se so našli na zemli, kadar Pravica Nebeska je bila prsilena ta gmain potup poslati inu vse glatku potopiti. Ima prevzetnost faraona, malikovajne teh Israelitarjou, prešoštu Davida, lotrio Salamana, nehvaležnost Absolonovo, neči- sto lubezan Sampsana, savraštvu Esava, ohernie Acaba, nesramožlivost Iezabele, neusmilenost Manassa, offert Nabukadonosoria, fratario Iudeža Iskariota, zataj- bo Petra, nevero Thomasa, pregajnenie teh Judou. Ima nad sabo vse grehe naše, katere z mislijo, z besedo inu z djajnom smo dopernesli, nikar li samu naše, te- muč celiga svejta. »Omnes nos quasi oues errauimus, vnusquosque in viam suam declinauit, & posuit Dominus in eo iniquitatem omnium nostrum.« (Mi vsi smo tavali kakor ovce, vsak je krenil po svojem potu. Gospod pa je naložil nanj nas vseh pregrehe.) V tej viži žiher smemo reči: »Nos scimus quia hic homo peccator est.« Zakaj vse grehe naše nad sabo ima, kakor sam spozna, rekoč: [Psl. 188.] »Supra dorsum meum fabricauerunt peccatores, prolongauerunt iniquitatem suam.« (Po mojem hrbtu so orali orači, rezali so dolge brazde.) T edaj, moj slatki, cartani Iesus, imaš križan biti. »Crucifigatur!« Zdaj spumnim, kaj se je nekadaj godilu timu nedolžnimu Beniaminu, v kate- riga žakil skrivaj so bili hlapci egipterskiga firšta Iosepha en zlat pekar postavili, inu kakor de bi ga on bil ukradil, so za njim tekli, inu djali: per katerimu ta tatvina se najde, on ima umrejti. [Ge. c. 44.] »Apud quemcunque fuerit inuentum, mori- atur« (pri katerem izmed tvojih hlapcev se najde, ta naj umrje), ti drugi pak živi postati, »Vos autem eritis innoxij.« Glihi viži Christusu se godj, zakaj to tatvino, katero Adam inu Eua sta bila v paradiži sturila, inu vse druge tatvine, katere mij Adamavi otroci smo dopernesli, tu je, vse naše grehe, zakaj greh je tatvinstvu, dokler G. Bogu ukrade čast inu pokorsčino: lete tatvine je Oča Nebeski postavil v žakil tiga cartaniga Beniamina, Christusa Iesusa, zatoraj ima križan biti. »Apud quemcunque fuerit inuentum, moriatur.« Per tebi se najde tatvinstvu tijh grehou dr. Matija Ogrin, PRIDIGA P . JANEZA KRSTNIKA SVETOKRIŠKEGA NA VELIKI PETEK 35 naših. »Posuit Dominus in eo iniquitatem omnium nostrum.« О sladki moj Iesus, tedaj imaš umrejti; »Nos autem innoxij erimus.« Inu ravnu le-tu nam je hotel dati zastopit sv. Paulus (kakor se meni zdi), kadar je djal: [2. Corint. c. 8.] »Scitis grati- am Domini nostri Iesu Christi, quoniam propter vos egenus factus est, cum esset dives, vt illius inopià vos diuites essetis.« (Saj poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa, kako je zaradi vas postal ubog, dasi je bil bogat, da bi po njego- vem uboštvu vi obogateli.) Kakor bi hotel reči: taku velika je bila milost Christusa Iesusa, de za nas je hotel grešnik ratat, kir sicer je bil poln gnade Božje, de bi mi nas z gnado Božjo napolnil; dokler [v] drugi viži mi nejsmo mogli drugači v gnado Božjo priti, katero resnico potrdi sv. Paulus rekoč: [Heb. c. 2.] »Unde debuit per omnia frætribus assimilari, vt misericors fieret, & fidelis Pontifex apud Deum, vt repropitiaret delicta populi.« (Zato se je moral v vsem izenačiti z brati, da je postal usmiljen in zvest veliki duhovnik pred Bogom v spravo za grehe ljudstva.) Inu gvišnu, de Christus Iesus za volo naših nagnusneh grehou, katere je bil na sebe postavil, je bil taku spačen ratal, de nej bil timu prvimu podoben, temuč timu ner negnusnimu grešniku. [Isa. 53.] »Nos putauimus eum quasi leprosum, & percus- sum à Deo, & humiliatum. Ipse autem uulneratus est propter iniquitates nostras, attritus est propter sсеlera nostra.« (Mi pa smo ga imeli za udarjenega, od Boga zadetega in mučenega. A zaradi naših grehov je bil ranjen, potrt zaradi naših hu- dobij.) Zatoraj ima umrejti, ima križan biti: »Moriatur. Crucifigatur!« Ah de se Bogu stutauženkrat smili! Tedaj ta nedolžni za tiha dolžniga, ta pra- vičini za tiga nepravičniga, ta sveti za tiga grešniga, sin Božij za človeka bo mogal vmrejti? Letu nej po pravici; ta, kateri je dolžan, nej plača; ta, kateri je pregrešil, nej bo štrajfan; ta, kateri je gauge zašlušil, nej bo križan. Nej li rejs, N. N., de sledna pravična sodba taku zapovej? Rejs je, rejs je. Ali kadar bi Christus za nas ne umrl, mi bi pogubleni bili: zatoraj ta Milost Božja, vedeoč, de mi, revni grešniki inu gre- šnice, v drugi viži ne morimo izveličajne doseči, ’zreče to ostro sodbo čez Christu- sa Iesusa. »Vos nescitis quicquam, nес соgitatis quia expedit vobis, vt vnus moria- tur homo pro populo, & non totagens pereat.« (Vi nič ne veste in ne pomislite, da je za vas bolje, da eden umrje za ljudstvo in ne propade ves narod.) Oh prevelika, nezrečena inu nezgruntana milost Božja! Nad katero vus volni svejt se ima čuditi. [src. c. 2.] »Obstupescite cęli desuper hoc, & portæ eius desolamini vehementer.« (Osupnite nad tem, nebesa, in silno se zgrozite, govori Gospod.) De ta nedolžni sin Božij Christus Iesus za nas nehvaležne grešnike bo martran inu križan. […] 13 Ah usmileni moj Iesus! Jest, jest sam si zašlužim takoršno martro, nikar ti, nedolžnost nebeska, nad katerem cilu satan nej mogal obeniga tadla si zmislit … 13 Tu se v naši objavi konča osrednji del pridige in začne sklepni del, epilog. V izvirniku je osrednji del nekoliko daljši, izpust je predstavljen s tropičjem. PASIJONSKI DONESKI 2019 14 36 Ali vener Iesus za volo svoie velike lubezni prutu človeku je hotel križan biti, za- kaj pravi sv. Laurentius Iustinianus: »Nullum ferrum eum in cruce tennisset, nisi charitas adfuisset.« (Nobeno železo bi ga ne bilo držalo na križu, če bi ga tam ne držala ljubezen.) Inu sv. Augustinus pravi: »Amore vulneratus est propter delicta nostra.« (Ljubezen ga je ranila zaradi na- ših pregreh.) Naša ohernija, prevzetnost, nečistost &c je imela na gaugah paklen- skih do vekoma viseti, inu za nas Christus je hotel na gauge tiga križa perbit biti … Popolnama je Christus naše dolge pravici Božji plačal, dokler vso svojo Sv. Rešno kri zа nas je prelil, de bi naše duše od pakla rešil. »Conſumatum eſt.« (Dopolnjeno je.) Ah! Joh! Naš lubeznivi, cartani, nebeski, inu usmileni Iesus je umerl … Ah gdu je vidil ali šlišal, de bi Gospud za hlapca vmrl? De hlapec za gospuda svojga je umrl, sim bral od Agrippa, kateri je bil hlapec tiga gospuda Menenia, inu leta se je bil Rimski gospodi zameril, zatoraj so bili zapovedali beričom inu rabelnom Menenia precej, kakor ga bodo našli, na drobne kosice resekat; zvej ta hlapec, prosi svojga gospuda, de bi gvant preminila, gre rihtnom hlapcom napruti, le-ti so menili, de je Menenia, zatoraj so ga bili na drobne kosice resekali, inu v tej viži hlapec je bil svojga Gospuda od smeti rešil; ali le-tukaj Gospud naš Jesus Christus je gvant naše nature oblekil inu za tiga nahvaležniga hlapca človeka martran inu križan bil. Oh lubezan brez vse glihe! Menenia kadarkuli je spomnil dobruto inu lubezan svojga hlapca Agrippa, milu se je jokal, koku tedaj ti duša boš taku terda, de se neboš jokala premišleoč, de ta nedolžin Gospud Jesus je za tvojo volo umerli. Ah! [Ier. Thr. c. 2.] » Deduc quasi torrentem lachrijmas per diem & noctem, luctum vnigeniti fac tibi planctum amarum.« Inu dokler videm, de šje vselej ti duša si trda, kakor kamen, spumnim de kadar Jacob je vidil to krijvavo sukenco svojga lubiga sinu Josepha [Gen. 38.] »Scissis vestibus indutus est cilicio, lugens filium multo tempore.« (In Jakob je pretrgal oblačila, si ogrnil z raševino ledja ter žaloval za si- nom dolgo časa.) Polè, vam hočem pokazat nikar sukenco, temuč tu krijvavu telu Jesusa, Sinu Božjiga, za vas taku rezmartraniga. Pogledaite N. N. [Thre. c. 1.] (hic ostende Crucifixum): »O vos omnes, qui transitis per viam, attendtite & videte, si est dolor, sicut dolor meus.« (O vi vsi, ki mimo greste po potu, poglejte in vidite, je li katera bolečina kakor moja bolečina.) Je mogoče, de se ne bote omečili inu zjokali? Kadar so tovarši Jobavi njega polniga ran na gnoju ležat vidli, nejso mogli od velike žalosti govorit. Ah, jest počutem nezgruntano žalost, o Iesus! Kir videm de [Isa. c. 1.] »A planta pedis usque ad verticem capitis non est sanitas in te.« (Od podplatov do glave ni nič zdravega na njem.) Inu sim prsilen s sv. Bernardam zavpiti: »O bone Jesu! quid tibi est? mori nos debuimus, & tu soluis? nos peccavi- mus, & tu soluis? О charitas sine modo! O amor affectu potens.« (O dobri Jezus, kaj je tebi, ko bi mi morali umreti in nas ti rešuješ, mi smo grešili in nas ti rešiš?) Inu dergi pravi. [s. Bern. ser. 64. in Cant. 6] O amoris vim! Itane summus omnium dr. Matija Ogrin, PRIDIGA P . JANEZA KRSTNIKA SVETOKRIŠKEGA NA VELIKI PETEK 37 vilissimus factus est omnium? Quis hoc fecit? Amor dignitatis nesciens. Quid vio- lentius? Triumphat de Deo amor.« (O sila ljubezni! Je potemtakem najvišji od vseh postal najbolj ničen? Kdo je to naredil? Ljubezen, ki ne pozna ponosa. Kaj je bolj silnega? Ljubezen zmaguje nad Bogom!) Ah, kateri ne bo taku usmileniga Iesusa lubil, panan bodi. [corint. 116.] »Si quis non amat Dominum Iesum Christum, sit amethema.« Ta, kateri ne bo greh savražil, bodi do vekoma pogoblen. Zakaj kadar Marcus Antonius je bil pokazal srajco tiga dobrutliviga cesarja Augusta Iudiusa rimskimu folku, se so bili taku močnu čez njega savražnike resardili, de vse gladku so bili pobili. Pogledaj, moj kršeni folk, nikar srajče, temuč tu krivavu, rezbodenu telu cesarja nebeskiga, Christusa Iesusa, kateriga tvoji grehi so umorili, inu taku neusmilenu ubilij. Kakor le tukaj s teh velikijh puštobou moreš brati, Iesus Naza- renus Rex Iudaorum: I, iniquitates. N, nostræ. R, redemptorem. I, interfecerunt. 14 Ah prekleti tedaj bodite grehi, kateri ste bili uržoh, de taku neusmilenu je bil ubit Odrešenik naš, Christus Iesus. &c. Ah nikar več ne ponovite, N. N., vaše grehe, nikar več ne martrajte Iesusa. Nikar več hudiču se ne podajte, od kateriga vas je rešil sin Božji, kateriga jest v imenu tiga folka pohleunu sa le-to nezgruntano gna- do zahvalem inu za milost inu odpuščaine prosem. O sladki inu rezmartrani Iesus! O svete Rane, studenici milosti Božje! Jest želim tukaj moje dnij sklenit. Ah, svete krivave rane! Spodobnu bi bilu, de bi jest s solzami vas spral, dokler za izveličajne moje duše ste taku krivave. Oh svete roke, prebodene z žeblij mojh grehou! O sve- te noge, prbite z mojo nehvaležnostjo. O sveta usta, polne žauča moje hudobije! O ti prebodenu usmilenu serce! Iz kateriga zvera milost. Milost, milost, milost mi prosimo, inu tvojo bridko martro za odpusčejne našijh grehou Očetu nebeskimu oframo: »Respice in faciem Christi tui,« (poglej v obraz svojega Kristusa), inu po- gledaj na le-ta žalostni inu zgrevani folk. »Respice quæsumus Domine super hanc familiam tuam, pro qua Dominus Noster Iesus Christus non dubitauit manibus tradi nocentium, & crucis subire tormentum.« (Ozri se, prosimo, Gospod, na to tvojo družino, za katero se naš Gospod Jezus Kristus ni obotavljal izročiti v roke hudodelcev in pretrpeti muke na križu.) Inu ti, o dobrutlivi usmileni Iesus, kir že rezpete držiš tvoje svete roke, žegnaj nas, kateri pred tvojo milostjo klečimo inu čez tvojo bridko martro inu naše grehe se jokamo inu za milost prosimo. Je prvolil Iesus, de ž njegovo sveto Rešno Krivio vas žegnam, In nomine Patris, & Filij, & spiritus sancti. Amen. 14 Naše krivice so pokončale odrešenika.