Št. 9.
V Gorici, v sredo dne 1. februvarja 1905.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in 'soboto
ob 1'. uri predpoldue ter stane z izaodnimi prilogami ter a » Kažipotom« ob novem letu vred po posti pre-jemana ali v (jnrici na dom nušiljana:                            '
vse leto    .......13 K 30 h. nli kR G-iid
pol lota........(J   ¦> m   ¦>   »     ¦¦>    S-:i()
četrt leta.......:\   ¦¦¦ m   -   ->     -    l-7(»
1'osamiuii" številke stanejo 10 vin. Naročnino   sprejema  upra\iiišr\o   v  (i.^poski   uliei štev.   T. v  (joriei   v   .(.Soriški   Tiskarni-    A.   Cabr.scek vsak   dan od 8. ure zjutraj   do t>. zvečer: ul> nedeljah
pa od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi  in  poslanice.se   nu-unijo   po   perit-vr*tali   ee tiskano   l-krat 8 kr..  2-krat 7 kr..   H-krat  G kr. vsakih' vrsta.   Večkrat   p., d.^u.il.i. -     Večje črk.   p- prostoru.
Kekh.ne in ,pisi v uredniške,,, delu V, kr. vrsta. - Za ol.lik« m vsebino ogl.-isov odklanjan.o vsako od-r-tvornost.                                                             t   . •'
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K Lavrič.
_________Tečaj XX»V.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob "• nedeljah ii praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnist.vo so nahaja v Gosposki ulici Št. 7. v I. nudstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se poSiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvo.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »Soče« vsak petf": in stane vse leto 3 K «0 h ali gld. 1-60.
»Soča* in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici iu Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni T,avronči<Viia trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj I vafcriCavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Junaki na papirju.
Naši klerikalci so veliki junaki, pa le takrat, kadar pri gorki peči pišejo članke za ..Gorico": drugače pa jim zleze hitro srce v hlače, iu tam, kjer treba nastopiti ter krepko govoriti in delati, molčijo trdovratno, in „kir toliško-narodne" hlačke se jim tresejo, Y deželnem zboru so hlapčevali 1'ajerju, se mu klanjali do tal, odobrili njego kršenje opravil-uika ter mu rekli, da sme delati, kar hoče, končno pa so ga še občudovali ter mu izrekli' li\aležnost. Tako je bilo v zbornici. Po obeh farovških listih so pisali o zasedanju takoten-(lencijozno. daje človek, če je čital ta poročila, moral misliti, da se držijo dobro v zbornici ti ..katoliško-narodni" poslanci ter da krepko hranijo koristi svojih volilcev. V resnici pa ni bilo tako. Takrat so seveda kričali, kake uspehe da so dosegli, koliko podpor so pridobili, iarbali so prek in prek — sedaj pa pi-šo jo, daje pozicija slov o'n s k i h poslancev taka, da v sedanjih razan e-rah jo. edini lok za laško objestnost o h s t r u k c i j a a 1 i p a a h s t i n o n c a.
Postavili pa so se pri splošni presoji razmer na stališče, da ker smo v manj S i u i, ne dosežemo nič češ, tako so tudi drugi govorili! Jako komodno stališče, pa dosti zvitarij in lenobe je pri tem stališču. Ce se je kje povdarjalo, kaki so Lahi nasproti nam, se je pa tudi vedno kazalo, da morajo Slovenci ubrati druga pota. ako hočejo kaj doseči. Samo z rameni migati pa vzdihovati: smo v manjšini!         to  ne pomaga nič.   Ali
tako delajo klerikalci.
Dokler ni buknil na dan med nami kleri-kalizem, so bili vsi za to. da se treba energično bojevati proti laški samovolji, in to v deželnemu zboru in odboru. Narodno - napredna stranka je hotela tako delo začeti z vso ener-žijo, ali ker so bili izvoljeni po večini klerikalni poslanci, ni prišlo do takega nameravanega dela, marveč zgodil se je nečuven škandal : k 1 o r i k a 1 n i p o s 1 a n c i s o se o d-r e k 1 i v s a k e m u u p o r u proti laški oholosti ter se u d a 1 i s 1 e v v 1 a š k e-m u 11 b o r a 1 c u  d r. 1' a j o r j u.   S pomočjo
cerkve in vere izvoljeni „ katoliško - narodni" poslanci si) šli hlapčevat liberalcu! Mož jih plačuje ter vtika razne ničle v razne korpo-racije, kjer služijo z večnim molkom svitle kronice, za naše narodne boje, za boje za naš napredek pa se menijo toliko, kolikor za lanski sneg. Taka je resnica! Taki so ,,katoliško-narodni" prodanci!
Sedaj ko sedijo na varnem, pa sleparijo svet z obstrukcijo in abstinenco! To je taka sleparija, tako predrzna, da zasluži člankar, da se ga „laputne po gobcu", kakor bi rekel č. g._ pevmski kurat. Abstinenca je že bila, pa ni prinesla nikakega dobrega sadu, ker je Missia pognal Gregorčiča v deželno zbornico praznili rok : če si sedaj zopet želijo abstinence, si jo želijo le zategadel, da bi sploh nič več ne delali, marveč samo potegovali svitle kronice. Ce govorijo o obstrukciji, pa se le smešijo. Smejati se mora vsakdo, kdor čuje o tem ter preudari, kako „obstrukcijo" so delali v ininolem zasedanju! Tako še niso imeli svojih volil c e v z a n o r c a, k a k o r s e d a j, ko p i š e j o o o h str u k-ciji in abstinenci. Klerikalna politika na Goriškem sloni le na prodanstru in sleparstvu. Ne delajo nič, niti s prstom ne mignejo, ali vseeno se drznejo govoriti kadar jim kaže o uspehih ; kadar kaže drugače, pa pravijo : sn.o v manjšini, zategadel ne moremo ničesar doseči, včasih zopet kadar kaže pa pridigajo celo o obstrukciji! Sedaj pojejo najrajši pesem o „manjšini", kakor da bi imeli res tako manjšino, da bi se ne dalo prav nič doseči. Ali ko pojejo to pesem po „Gorici", se jim je zaletelo, ker so potrdili našo trditev, če šteje desetorica c e 1 e može, se more priti do uspehov, kajti v „Gorici1' št. 7. pišejo... ..Z a t o {»a s e p o p o 1 n o m a stri n j a m o s ..Sočo", ki že zdaj poživlja v o-1 i 1 c e, naj p r i prihodnjih volit v a h vole celo deset o rit" o poslancev, ki bo e n o g a d u h a, enega s r c a, i n ki bo z n n1 a nam i z b o j e v a t i z m a g o nad laško oholostjo."
S tem so obsodili sami sebe in vso tisto svojo nedelavnost, ki donaša toliko škodo goriškim Slovencem po eni strani, po drugi pa jih stane drag denar. Delati, delati je treba, pridobiti  si ugled, biti na  mestu,  po-
znati razmero, brigati se za vse, in biti mož, kadar je treba varovati koristi volilcev - potem se brez dvoma pride do uspehov. Ne zahtevamo čudežev od nikogar, ali zahtevamo pa d e 1 o, iu sicer energično delo. Za tako delo pa so sposobni le možje čistih rok in čistega srca, preveti našega svetega narodnega boja, ne pa klaverne postave, nevedneži in koristolovci.
Stališče : ,,smo v manjšini" mora izginiti, ker je nevredno vsakega, ki hoče biti mož, na njega mesto mora stopiti eneržija, znanje in trdna volja: potem kaj dosežemo, drugače nič.    -
Zahrbtni junaki, junaki na papirju iu taki sleparji, ki se drznejo čvekati o obstrukciji, pa zaslužijo le to, da se jih z bičem iz-žone iz zbornice ter zapodi v kot. Škoda, katero delajo klerikalci s svojo brezvestno politiko, je še sedaj strašanska, kaj še le bo, če ostanejo že kaj časa na krmilu. Zato pa, vo-lilci, odprite oči!
Nova železnica
in nje pomen za našo detek
Takozvana bohinjska železnica bo izročena javnemu prometu bržčas proti koncu tekočega leta; to se pravi: črta iz Trsta do Jesenic se otvori letos, spomladi prihodnjega leta pa začne promet tudi po ostali progi proti severu.
Ker stojimo vsi pod vtisom, da nam prinese nova železnica v marsikakeni pogledu nove čase, ostane leto 11105. jako važno v zgodovini naše dežele.
Do zadnjega časa je bila naša dežela malo poznana, na čemur je pač glavna krivda okolnost, da ni bilo primernih železniških zvez. Začelo pa se je počasi delati tudi na to stran ter preskrbelo najprvo Furlanijo tako, kakor ni tak mal košček zemlje nikjeri v Avstriji preskrbljen z železniškimi zvezami. Po velikem trudu in pehanju smo prišli konečno do Vipavske železnice, ki uspeva imenitno, pa bo vspevala še lepše, kadar dobi primerno zvezo; sedaj pa se  gradi velika železnica, ki
pride v Podbrdu iz tunela v našo deželo ter jo preleti po Soški dolini mimo Gorice, deloma po Vipavski dolini, čez Kras in skonča v Trstu, S to zvezo imamo železnice po celi deželi, izvzemši Brda, katerih jeden del pa gravituje v Plavi, kjer se bodo lahko posluževali nove zveze.
Do zadnjega časa torej skoro nič, sedaj pa velike zveze na vse strani. Umevno, da bo to vplivalo na našo deželo v jako veliki meri, še toliko bolj, ker stojimo v bližnji dotiki s Trstom, kjer se razvije po novih zvezah trgovina vse drugače nego je razvita sedaj.
Trgovske in obrtne zbornice v severnih nemških deželah se najživeje zanimajo nanovo zvezo ter že delajo z vso močjo mi to, da si pridobijo aubička z novo železnico ter vstvu-rijo položaj, po katerem zagotovijo svoji trgovini in olirti lepo prihodnjost. Za novo železniško zvezo se pa zanimajo živo tudi v sosednem kraljevstvu, v Italiji, kjer delajo načrte, kako bi se okoristili ž njo. Iu južna železnica! Doji se nevarne konkurentinjo,zato pa že pripravlja nove vlake, ki bi paralizivali pot po novi zvezi do Trsta, ali ga celo prekosili.
Od vseh strani torej se povdarju velikanska važnost nove železnice. Ni dvomu, da del te važnosti pripade naši deželi. Spremeni se marsikaj v gorah, na Vipavskem, na Kras«, pred vsem pa v Gorici. Veliki sejmi ponehajo, težki vozovi ne bodo več hodili iz gor v Gorico, vse se bo dobilo lahko hitro po železnici. Pa ne le iz Gorice, ampak naravnost iz Trsta! Kaj pa bo n. pr. naročiti v Sv. Luciji kako reč iz Trsta V Danes naroči, drugi dan ima naročevalec blago že lahko v rokah, ker zveza pač ni dolga. In če se postavi recimo pri Sv. Luciji dobra trgovina, ki bo imela prve trgovske zveze, oddaja lahko najraznovrstuejše blago po taki ceni, da ž njo ne more konkurirati Gorica, ter da se odjemniku ne splača naročati naravnost iz Trsta. Promet po naših gorah se v takem oziru korenito spremeni, in kadar se popolni zveza do Kobarida ter do Idrije, bo takorekoč osredotočen ves na prometne ceste nove železnice.
Pritisk od vseh stranij v trgovskem oziru, bo velik •-- zato pa se moramo vprašati: ali pa   bomo   znali  izkoristiti   ta  novi
Brez dogme.
Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Day<s.)
Od druge strani pa v tej obojestranski razdružbi vidim nekako neprostovoljno priznanje, da se Angelica neprostovoljno strinja s tem, da^imam pravico ljubiti jo. Ako namreč ona priznava razžaljenje, izvirajoče iz ljubezni, pa mora priznati tudi ljubezen. To so prava, preminljiva kakor sen, ne imajoča niti krvi niti telesa — toda jaz se zdravim ž njimi pred popolno apatijo in od njih živim.
Dne 2. velikega srpana.
Prejel sem znovič pismo od Klare. Ona M bržkone kaj domiiljuje, zakaj v njenih besedah je toliko pomilovanja, toliko sočutja, kakor bi si domišljevala, kako slabo mi je. Ne vem in nočem zasledovati, ali me ljubi kot sestra, ali drugače, toda čutim, da me ima zelo rada. Odpisal sem ji tako prisrčno, kakor zna zgolj nesrečen človek, ki piše edini prijazni in sočutni duši. Klara se odpravlja v Berolhi in na začetek j;ime v Varšavo. Prigovarja mi, naj dospem vsaj za par dnij v Berolhi. Ne pojdem, ne odtrgam se od svoje nad-toge, toda veselilo me bo videti Klaro v Varšavi.
Z Angelico se razgovarjava zgolj o tekočih rečeh, da no obrnem pozornosti starejših gospa na svajo, ki naju loči. Kadar se nahajava .a trenutek sama, molčiva. Videl sem ze nekolikokrat, da hoče nekaj reči,
toda bojazen ji zapre usta — jaz pa ji imam povedati samo eno besedo: »ljubim«, katera pa je vspričo tega, kar čutim, tako neprimeren izraz, da ne povej ničesar. Sedaj namreč tiči žalost v moji ljubezni. Neprestano me tlači misel, da je njej dal Bog majhno srce in da v tem leži vsa tajnost njene neupogljivosti. Da-i nes, ko mislim na vse mirnejše, se mi vriva prepričanje, da Angelica more ter ima do mene nekake ob-i čutke, obstoječe iz hvaležnosti, pomilovanja, spominov, toda to čutilo nima nobene dejanske moči, ni sposobno si ničesar pridobiti ter niti ne priznava tega, I da obstoji.iOna nima spoštovanja do sebe, smatra sel za nekaj [hudega, sramuje se sebe in taji, a v primeri z mojo nadlogo je tako, kakor gorčičino zrno pri teh gorah, ki nas obkoljujejo. Od Angelice je mogoče pričakovati, da stori rajše vse za omejitev, nego kaj za podžigo občutkov. Jaz se od njega ničesar ne nadejam, ničesar ne pričakujem, in s tem prepričanjem se počutim tako slabo!
Dne *. velikega srpana. Nekaj časa sem gojil na dnu srca nadejo, da Angelica, pod vplivom mržnje do moža, pride nekega dne kameni ter mi reče: »Ker si me plačpi, tu me imaš!« Nova prevara. Morda bi tako postopaio dokaj navdušenih žensk, vzgojenih po navodilu francoskih romanov; ravnala bi tako brezdvomno vsaka, katera bi gojila v sebi; skrito voljo, vreči se v naročje ljubčku, ter le iskala za to primerne prilike. Ne! Angelica tega ne stori, in ako mi je mogla priti podobna misel v glavo, zgodilo se je to zgolj radi tega, ker sem se tudi jaz hranil s čitanjem teh psevdodram, ki se odigravajo v dušah Žensk, katere imajo pred vsem dru-
gim neprevarljivo voljo, orositi svoje čednosti z vodo. Angelico bi moglo potisniti v moje naročje zgolj srce, ne pa umetna drama, ne fraza, ne napačni patos. Torej se tudi ni bati, da bi se to zgodilo.
Velika izguba je to za človeka, zaljubiti se isti-nito in globoko v tujo ženo, najsi bi bila to žena povsem vsakdanjega in najbolj preprostega človeka — toda nesreča brez mere je: zaljubiti se.v čednostno žensko. V mojih odnošajih do Angelice je nekaj takega, o čemur še nikdar nisem slišal niti čital; nahaja se nekaka r°mogočost izhodišča in konca. Razvozlja-nje, najsi je že katastrofa, ali ovenčanje želj, je zmerom nekaj — tu pa je mučni blodnjak. Ako namreč ona ostane taka, kakoršna je, ter jaz ne neham, ljubiti jo, pa mi ostane samo muka — nič več. V svojem obupu vem, da ona vzdrži, in jaz istotako.
Njo, ako ima majhno srce, to ne stane mnogo. Jaz bi hotel večkrat iz vse svoje duše odvreči ta jarem, toda ne morem. Večkrat pravim sam sebi, da je to potrebno; večkrat delam in se trudim na vso moč, kakor se trudi-rešiti se človek, ki bi imel vtoniti; več-' krat se mi zdi, da sem že do nečesa dospel, ali potem naj jo zagledam skozi okno, naj jo objamem z očmi, pa začutim tak pretres srca, da se mi vsa neizmerna globel moje duše nakrat odkrije, povsem tako, kakor se po noči odkrijejo ob Času nevihte globoki oblaki, kadar blisk razsvetli temo.
O! kaka muka je to, imeti opraviti, z neisprosno čednostjo, uladno nalik črki postave.
Toda najsi bi Angelica bila tudi povsem brez jsrca, vendar bi jo ljubil tako, kakor bi ljubil svoje [edino dete, najsi bi tudi bilo pohabljeno.
položaj mi tako, da se ne bo redil za naše denarje le tujec-trgovec in obrtnik? Ali bomo znali pridobiti v tem trgovskem vrvenju tla, na katerijh se bo lahko razvijala slovenska trgovina?
To so pač težka vprašanja in danes ne vemo odgovora na ista. Vemo pa, da je sedaj ob novi železnici vse tuje. Tuji inženirji, tuji podjetniki, tuji delavci nemščina in laščina se šopirita že sedaj po čisti slovenski zemlji... in tam tiste branjarije, žganjarne itd., ali niso po večini v tujih rokah? Da celo rokodelci kdo ve odkod so prišli ter delajo in delajo ob novi progi; domačinu se delajo ovire na celi črti, in če je še tako podjeten, se mu lahko pripeti,, da ga na njega lastni grudi prekosi ali celo prežene protežiranitujec. Tjakaj bi imela dosti posla goriška trgovska in obrtna zbornica, ako bi bila pravična Slovencem — toda za Slovence se zanima le toliko, da pobira od njih zakonite doklade na davke.
DOPISI.
I Migi. —• Že dolgo časa pričakujem, da bi kedc spretnejših sporočil v javnost mno-gokatere novice iz našega okraja; ker se pa ni nihče oglasil, hočem pa jaz kolikor mogoče na kratko iste sporočiti, ?as, gosp. urednik, pa prosim, da blagovolite te vrstice ponatisniti v cenj. listu „Sočaa:
Torej n$j začnem po vrsti: 1. V Bovcu je poštar neki „Murschetz". Pustimo razne malenkosti, katere zakrivi pač vsak vsak človek, ter naj omenim le eno: Ka večer sv. Štefana p. 1. se je peljal prej omenj. gosp. poštar na Serpenico v družbi nekih prijateljev, kjer se je, kakor pripovedujejo, spozabil tako daleč, da je v neki gostilni t. j. v javnem lokalu streljal z revolverjem (tu naj opomnim, da gosp. poštar ni imel niti orož. lista) in sicer brez najmanjšega povoda, ter s tem stavil v nevarnost življenje mirnih gostov, katerih je bilo menda jako veliko, ter se je komaj posrečilo'nekaterim osebam, da so mu, posta-vivši lastno življenje v smrtno nevarnost, odvzeli revolver, v katerem ste menda bili še 2 celi patrom, 4 je pa izstrelil, in sploh so je ta gosp. tako izzivalno obnašal, da se je le veliki mirnosti, katera je ljudstvu v našem kraju že prirojena, zahvaliti, da se ni kaj hujšega zgodilo. Sicer se vrši o vsem tem sod-nijska preiskava, a to jako počasi,, med tem pa gosp. poštar uganja svoje Bšpase" veselo naprej. Ljudstvo pa pravi, ko bi bil kedo nas kaj takega napravil, bi bil že davno pod ključem. Na primer naj omenim le eno. Pred dvema letoma je bil v neM tukajšnji občini nekdo obdolžen, da je neke fantine nagovoril, da so šli njegovemu nasprotniku nekaj demonstrirat, nasprptstvo je izviralo od občinskih volitev, radi tega, kar se lahko v primeri z zgoraj omenj. imenuje malenkost, je bil prizadeti cel mesec v .preiskovalnem zaporu a i okrožni sodniji oproščen. Radi tega
dogodka je < postal  gosp.  poštar na Bovškem pač nemogoč.
2. Že par let sem so dobivali prodajalci tobaka, našega okraja dobavne knjige neniško-slovenske, a letos je slavna c. kr. tab. uprava osrečila trafikante našega okraja, kateri dobivajo tobak iz zaloge v Kobaridu, z nemško-ita-lijanskimi knjigami (kako je po drugih okrajih, ne vem.) Ali se je to zgodilo vedoma ali po pomoti, tega ne vem, vem pa, da ako bi se bilo to zgodilo Nemcem ali Italijanom, da bi ne molčali, ter da bi bil vik in krik na vseh straneh. Slovence pa gospodje poznajo, zatorej si pri takih zadevah ne belgo glave. Pač slabo spričevalo za nas.
3. Kot posebnost moram omeniti, da ima občina Žaga 300„/° občinske doklade na vino; kako so občinski očetje računili in kaj so s lem mislili, je pač; uganka, ^ič manj čudno pa tudi od dež. odb., da kaj takega potrdi in to tembolj, ko na izjavo županstva, da starešinstvo ni mislilo postaviti tako visoke doklade in da je tu pomota, je isto vendar novic potrdilo; tako bodo sedaj gostilničarji p-i siijeni opustiti izvrševanje obrti, ker da bi ljudje večinoma delavci plačevali vino po 50—52 kr. liter, je pač nemdgoče, seveda bo trpelo sedaj pa toliko bolj Žganje, ta ljudska kuga.
Kot 4. točko naj omenim, da po novem letu, odkar je prijela finančna uprava pobiranje užitnine v svojo režijo, imajo obrtniki, posebno oni, ki stanujejo izven finančne postaje, mnogo sitnosti in zamaje časa, ko morajo posebno mesarji ter trgovci s teleti za vsakega jančka in telico hoditi prej naznanjat, potem zopet plačevat in kaj vem kaj še vse sploh. Zatorej je le želeti, da ker že drugače ni mogoče, da bodo vsaj dotični organi uljudno in postrežljivo postopali, ter ne preveč strogo, kajti ubogi obrtnik, ki ima skrbeti za se, za družino, plačevati davek in sploh prenašati vsa bremena, ki se mu naložijo, pač ne more imeti ur tako razdeljenih kot uradnik, ter velikokrat pri najboljši volji ne more postopati, kakor bi moral, in bi tudi rad.
Domače in razne nouice.
Veselica » Št. AndrOŽU, — Preteklo nedeljo se je vršila veselica „Pevskega in bralnega društva v Št. Andrežu". Mnogobrojui udeleženci iz sosednje in daljne okolice kakor tudi lepo število meščanov so pričali društvu o simpatijah, katere uživa daleč okrog. Prišli so iz Vrtojbe, Mirna, Sovodenj, prišli pa tudi iz oddaljenega Opatjegasela; iz Gorice je došlo vse polno inteligencije; menda so bili vsi popolnoma zadovoljni z društvom, in gotovo si je želel vsakdo po končanem vsporedu, da bi bilo več tako neumorno delavnih društev ob periferiji našega mesta.
Koj v začetku veselice je pojasnil mlad gospodar, g. Alojzij B raj ni k, nalogo in namen društva, njegove hude boje pri izvršitvi programa, in zagotovil  udeležence,  da ostane
društvo trdna skala, pa naj še tako pljuskajo valovi, besni valovi sovraštva, nasprotstva ob njene stene. Pevske točke so bile lepo izbrane, pa tudi lepo so bile proizvajane, bo\je celo nego se je pričakovalo z vaškega odra. Posebno je ugajal vsem venec narodnih pesnij, kateri se je zelo priljubil vaškemu zboru, tako, da bode prepeval ob vsaki priliki lepe naše narodne pesmi, s čemur iztrebi zadnje ostanke — ako jih je še kaj — laških popevank. Ako pomislimo, kako je bila laška pesem udomačena še pred nedavnim časom po vseh vaseh naše okolice, uvidimo koj prvi namen vaških zborov, ki se prično izobraževati s tem, da se zavedajo svoje slovenske krvi ne samo v govorjenju ampak tudi v j.jtju. Komični prizor „BarabaB, kateri seje prostovoljno dodal programu, je vzbudil mnogo smeha. Igral ga je g. M o h o r č v splošno zadovoljnost in žel na nekaterih bolj drastičnih mestih živahno pohvalo. Igra je isto tako uspela, čudili smo se kretanju igralcev, ki so se na nekaterih mestih vedli, kakor bi jim bil oder edino torišče njihovega .'>ek rcmja.
Splošen utis je bil izboren. Hvala pevskemu društvu za užitek in zabavo, katero je nudilo udeležencem. Le po tej poti naprej, in društvo ostane res trdna skala, v katero se zaman zaganjajo ne samo neslovenski, ampak celo »slovenski" valov;. Hvala pa tudi g. E. Komelu, dntštvemu pevovodji, ki je pola- j goma iz malega začetka napravil res lep, im- j ponujoč pevski zbor.                                        I
Če nekaj ! Zelo smo se čudili, ko nismo slišali niti enega slovenskega komada od vojaške godbe. Za denar se pač lahko zahteva, in menda se prihodnjič nam ne bo treba čuditi.
Umrla j6 gospodična Pavlina Slokar, kandidatinja III, tečaja na tukajšnjem ženskem učiteljišču. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8'-, iz ulice Treh Kraljev št. 17. Zemske ostanke preneso na domače pokopališče v Lokavcu pri Ajdovščini. Preostalim naše sožalje!
Novačenj0. —- Letos se bo vršilo novačenje v naši deželi tako-Ie: v Gorici (za mesto) 13. in 14. marca; za goriško okolico 15., KJ-, 17,, 18. in 20. marca; v Gradišču 8. in i), marca; v Krminu 10. in 11. marca; v Ajdovščini 24. in 27. marca; v Kanalu 22. in 23. marca; v Tolminu 29. in 30. marca; v Cerknem 3. aprila; v Kobaridu 31. marca; v Bovcu 1. aprila; v Komnu 1. in 2. marca; v Sežani 4. in G. marca; v Tržiču 10. in U. aprila; v Červinjami 13. 14. in 15. aprila.
Izuanredno veliko posfnr je vioviio te dni
oskrbništvo veleposestva I. Bizjak v Dornbergu na svojem lovu v Vipavi. 5 kg težki postrvi se je z lahkoto utaknilo v usta  moško pest.
Društvo za podpore laških podanikov. — v Gorici obstoji tako ;»-uštvo ter deluje prav iz-borno. Lani so dali podpore 293 osebam v znesku K 731*21 ; železniški listek do Vidma so kupili 121 osebam; jestvin, mesa, zdravil itd. so razdelili med 109 družin v vrednosti K 58693. Dr. Aron  Luzzatto jih zdravi za-
stonj, istotako dr. Bresca in dr. Fratnik, v lekarnah Cristofoletti in Kttrner dobivajo zdravila po jako znižani ceni, in tudi pravno pomoč imajo brezplačno, deli jim jo dr. Rajmondo Luzzatto, ki pa za to pošilja Bricem toliko težje ekspenzarje. Kakor se vidi, ni bas" slabo biti laški podanik v Gorici!
Škoda, katero je napravil požar v soboto tvrdki Redlich & Berger, o katerem smo poročali, znaša okoli 10.000 K. Večji del cementa ni za nobeno rabo več. O vzroku požara se poroča, da je ponočni čuvaj Iv. Ko-vačič zakuril peč v pisarni, ker je bil v ma-gazhu neznosen mraz. Peč je bila baje preveč segreta, in ogenj se je prijel desk, iz katerih sestoji magazin, na kar je nastal velik požar.
JatOVi. — Neznani tatovi so udrli v neko stanovanje na Goriščeku ter odnesli uro-budilko. Prebrskali so po sobah vse, ali ker niso našli ničesar, kar bi jim prijalo, so jo pobrali neopaženi.
Vinarsko in sad. društvo v Vel. Žabljah vabi
svoje člene k letnemu občnemu zboru, ki bode v nedeljo dne 12. svečan.; ob 3. uri pop. v društveni sobi. Dnevni red: Poročilo tajnika in blagajnika. Volitev društvenega vodstva. Volitev 2 preg. letnih računov. Vpisovanje raznih kmet. potrebščin.
Narodno izobraževalno društvo ..Bodočnost" v Vel,
Mljah priredi plesni venček s petjem dne 5. marca t. 1. Sodelovali  bodo pevci  iz  Šmarij.
„KnaJpOV6C". - Danes je izšla druga številka in sicer s sledečo vsebino : Z v e čen j e i n prebava, H i g i j e n a starosti, Mozoljčki in sojedci, Pitje med j e d j o, U b r a n i te v p r e d k r a t k o v i d-nostjo, Post -•¦ zdravilo, Zdravljenje s citrono, Kako ravnati z mrzlico do prihoda zdravnika, Hripa, O moderen, Zdravstvena uravnava zimskih zabav, Sveži zrak pri oslovskem kašlju, O zračni vlažnosti v zakurjeni sobi, B a z no te ros t i in Z a kuhinj o in hišo.
List stane tri krone na leto, in si pridobiva zbog svoje poučne in zanimive vsebine vedno več naročnikov po slovenskih deželah.
Današnjo številko se pošlje starim naročnikom, ki niso še plačali za 1. .1905., tretje številke pa ne več.
Naročnino je plačati npravništvu „Kn«j-povea" v Gorici.
Tujcev je umrlo lani v Gorici 249, iu sicer 132 v bolnišnici usmiljenih bratov, 80 v Ženski mestni bolnišnici in 31 v privatnih hišah.
UmrljiVOSt v Gorici je bila lani v %n 17*76, dočim smo imeli leta 1903. v %0 19.09. — Mrličev je bilo lani 725.
Izpred SOdnije, — V. Podgornik, trgovec na Št. Peterski cesti, je dobil radi kride 14 dnij strogega zapora.
Sedem dnij zapora presedeti in plačati 10 K globe mora neki Josip Kastelic s Kranj-(Dalje u prilogi.)
človek  ima   takrat  ie  več   pomilovanja in  še bolj trpi.
Dne 5. velikega srpana.
Kako borna in revna mera je pamet, kadar je treba ž njo meriti ali reči zelo velike, ali genij alne, ali grozepolne. Ta razum, ki dobro služi v navadnih pogojih življenja postane takrat star bedak, nalik Poloniju. Zdi se mi tudi, da takisto navadna meščanska etika ne more biti mera za velike strasti. Videti v tako izključnem, v tako ogromnem čutilu, kakoršnoje moje, zgolj prestopek takšnih in takšnih rečij — ter ne videti ničesar več, da je to prvotna snov, da je to del te moči, ki je višja nego so vsi puhli predpisi, ; moči božje, tvorilna, neizmerna, ob katero se opira vsebitstvo — to je slepota in malenkost svoje vrste... Gorjč! Angelica zna zroti tako na mojo ljubezen I Dopuščam, da se ji mora večkrat dozdevati, da jo moram radi tega spoštovati in jaz, Bog vidi, ne govorim to radi tega, ker gre tu zame, marveč, sode najefektivnejše, moram se pogostoma braniti, da je ne preziram, in pogostoma ji govorim v duhu: »Imej ti kakor hočeš drugo mero, zakaj ta te ni vredna U Spoštoval bi jo in častil stokrt** bolj, ko bi znala zreti, ako ne na najin odnošaj, r^ vsaj na ljubezen sploh.
Dne 6. velikega srpana. Ta Gastein prinaša vendar ljudem zdravje. Danes sem zapazil, da so Angelico dobro obrili tukajšnji gorski vetrovi in da je zdrava, kar je tem bolj čudno, ker je tudi ona imela nemalo skrbij in razžalitev. Njene žalitve so bile njeno nesporazumljenje z možem; njen ponos je trpel pri tem, da je on stopil v denarne od-nošaje z menoj; pa tudi moja ljubezen donaša v njeno dušo razpor in kali njeni mir. Navzlic temu njen nežni obraz razodeva zdravje. Njeno lice ima živejSo
barvo, nego jo je imelo pred prihodom semkaj. Spominjam se, kako je prav vidno ginila v začetku leta — spominjam se, kako so mi vstajali lasje po koncu na glavi, ko sem si mislil, da njenemu zdravju in nemara celo Življenju grozi nevarnost. Danes je vsaj ta bojazen minila. Ko bi bil vedel, da bo v bodočnosti imela še manj pomilovanja do mene, da bo še manj jemala v poštev mene in moje občutke, da bo pa za to zdrava, pa bi bil dejal: naj me ne čisla, naj nima pomilovanja, samo da je zdrava U V sklad pravih čutil spada tudi želja sreče, spada pa tudi skrb in velika naklonjenost.
Včeraj je oblekla Angelica eno svojih dekliških kril, ali eno povsem podobno. Zapazil sem to takoj — in vsa prihodnost mi je stala kakor živa pred očmi. Bog ve, kaj se je godilo z menoj!...
Dne ?. velikega srpana.
Tetina jeza na Angelico se je shladila že davno. Ona jo ima tako rada, da ko bi jaz umrl, bi teta še imela na kaj navezati življenje, samo da bi Angelica ostala pri njej. Danes je moja poštena teta tarnala, da se Angelica dolgočasi, da presedava neprestano doma in da ni poznala tu ničesar drugega nego pot iz VVildbada v Hofgastein.
»Ko bi mi noge bolje služile,« je dejala, »šla bi povsod s teboj; toda kdor bi bil dolžan te bližje seznaniti z okolico, to je tvoj mož, ki je letal naokrog od jutra do večera.«
Angelica je začela zagotavljati, da se počuti dobro doma in da ne potrebuje več gibanja. Ko sem slišal to, se oglasim z malomarnim glasom:
»Jaz nimam nikdar kaj delati, zato pa hodim mnogo, torej lahko Angelico povsod spremljam in ji pokažem, kar je zanimivega vsaj v* obližju.
Črez trenutek dodam še malomarnejše:
»Ne vidim v tem nič takega, kar bi ne bilo splošno v navadi. V toplicah celo navadni znanci hodijo skupaj na sprehod, a kaj šele sorodniki.«
Angelica ni odgovorila, toda obe starejši gospe sta mi priznali, da imam prav, zakaj v ostalem je bilo tudi v resnici tako, kakor sem dejal.
Jutri namerava iti skupaj v Schreckbriicke.
Dne 8. velikega srpana.
Pogodba je nastala med nama in odslej se ima pričeti za naju oba novo življenje. Ima sicer drugo obliko, ne pa take, kakor sem si jo predstavljal, toda moja bodočnost se mora v njo uteloviti. Odslej bo vse jasno in določno. Sedaj se ne pripeti nič novega, ničesar ne morem pričakovati, toda ne bom več kakor človek 1)rez strehe nad glavo...
Dne 9. velikega srpana.
Včeraj sva bila pred večerom r Schreckbriicke.
Starejši gospi sta nama iz potaika delali družbo, toda takoj za slapovi sta se vsedli na prvo klop, midva pa sva šla dalje. Zdi se mi, da sva oba razumela, da mora nastopiti med nama važen razgovor. Hotel sem takoj pokazati Angelici različne kraje in naštevati njih imena, toda komaj sem izrekel besedo Schareck, se mi je zdel razgovor o tem, kar mi je ležalo na srcu, tako čuden, tako neskladen z najinim razpoložajem, da sem rajše umolknil. Mogla sva govoriti samo o sebi, ali pa molčati. In šla sva dosti dolgo molče dalje, kar mi je bilo v ostalem potrebno in koristno. Med tem časom sem se zavedel, kakor sem zna), premagal ta živčni nemir, kakoršen se po-laščuje Človeka pred važnimi trenutki življenja, in prizadeval sem si ohraniti hladno kri. Pridobil sem jo za toliko, da sem sklenil premišljeno govoriti o svoji lju-
Priloga Jjože" it. 1.1 dne 1. februvarja 1905.
skega, katerega so prijeli v Krminu, ko se je hotel odpeljati v Ameriko, ne da je zadostil vojaški dolžnosti,
0 psOVkafl piše zopet „Gorica", pa jako prefrigano. V prvi notici včeraj se je spravila uad dr. Treota, kjer zabavljam p s uj e, kar se da. Farbal, ostuden način, klobasarije, nesramno zavijanje, čvekal, ostudne neresnice, tepec, neumnosti, itd. — Tako je v prvi notici,5 v drugi pa so gospodje strašno svetoblinski ter pišejo o psovkah „Soče". Ne povedo pa nič, le proti koncu omenjajo, da smo rekli član-karju v „Goriciu, da je njegov članek pridiga predpustne seme, namreč tistemu člankarjt^kr je napovedal obstrukcijo Berbuča, Lapanjeitd. v deželnem zboru. Ja, kako pa naj imenujemo takega.„špavogelnau ? S
Kfak usta!« lalOt41. - Tako je pisala „Gorica" v soboto, hote" slepariti z nova z občinskim redom. Ali to pot ji je korenito izpodletelo, ker »a „falotarijoil v Gorici je sledil odgovor s shoda v Sežani, odgovor, ki je živo zadel dr. Gregorčiča. Bog ga je kaz-ntnal, da je prav tisti dan bil zopi* iavno razkrinkan, ko je poslal v svet notico ,. alot ostane falot". Torej nam ni treba pisati nika-kega komentarja, ie pribijamo dejstvo, da se zatekajo klerikalci v svoji onemoglosti, tičoči do grla v narodnih grehih, k psovkam — potem pa pišejo, da „Soča" psuje. To so tiči. Oni so vrgli nam v obraz psovko falot, čez H dnij pa bodo pisali, da smo jih mi tako ozme-jalii         Čitatelji,  poznate jih   sedaj   menda
dovolj!                                                 ¦   ,    .,.
Goriški krbjafii priredijo dne 2i">. febr. svoj vsakoleten veliki ples v dvorani hotela ..Central".
tega nazionale ima drevi ples. Dobile so se •loslej slovenske duše, ki so pohajale Legine prireditve ¦-- pač v svojo veliko sramoto! Ali se dobijo tudi letos taki „Slovenci", ki pojdejo za ^ego" plesat ali pa za ,.Schul-verein", ki ima menda tudi danes ples V! Bomo videli.
MeSO Za VOjake IZ Trsta. --O. Al. Kogar v Gorici je dajal dolgo časa meso vsemu vojaštvu v Gorici. DajH jim je po f>S v kg; ker pa baje ni pri njih nič zaslužil, jim je preskrbovale mesa odpovedal. Zdaj prejemajo vojaki meso od neke tvrdke iz Trsta, katera jim pošilja meso vsak dan po železnici po isti ceni t. j. 58 v kg in še 3% popusta franko Gorica.
ŠOlSki ObiSk PO Zimi. Te dni smo čitali, tla se je bil župan v Zagrebu obrnil do ravnateljev šol v ta namen, da naj vsled hude zime ne hodijo otroci v šolo zjutraj že ob 8. uri, marveč kasneje ob 9. ali 10. dop. Gotovo je ravnal zagrebški župan pametno. Pri nas pa se nikdo ne zmeni za take eči. Letos imamo izredno hudo zimo, katero zlasti v Gorici močno občutimo, ker nismo navajeni takega mraza Šolski obisk pa se vrši kakor navadno. Ubogi otroci morajo skozi celo zimo biti ob 8. v šoli. Ali bi ne bilo pametneje, da se je določil obisk za  9.   uro V  Če poleti
radi vročine celo vrsto dnij ni pouka popolu-dne, bi bilo pač tudi prav, da se je določil obisk šole dop. v tej hudi zimi za učence na vseh šolah za 9. uro. Tudi učiteljem bi bilo to prav prišlo.
Zadušil se je na Trnovem 74 letni" Tomaž Vovk. Našli so ga v sobi mrtvega, gorela je slama v „matracuu blizu postelje. Baje- je stari V6v^a1l,^^ti^adar»f»*-je beStes^iz pipe nastal ogenj, in dim je zadušil starčka.
. Prijeli SO nekega francoskega črkostavca Troneu Denis, ker je bil brez sredstev ter je beračil.
•*¦""¦¦ Popihal jO fi, ne" da bi plačal. Včeraj zvečer je prišel v krčmo „Pri petelinu" mladenič, ki je bil videti nekoliko „v rožcali". Bil je lačen. Zahteval je pozno zvečer gorko večerjo. Zadovoljil seje z mrzlo svinjsktr pečenko, ki mu je šla v tek. Toda kmalu jo je popihal in le še urni koraki po Kaštelju so pričali, da ne bi prišel rad v dotiko s policijo. Pravil je prej, da je iz Benč.
Samomor, V Ogleju se je obesil okoli 4f> Jet stari Evgen Andrian. Oblekel se je v svojo nedeljsko obleko, vzel štrik, ga pritrdil na stropu za kljuko, stopil na tla, ga spodmaknil ter ostal mrtev. Nekoč si je hotel že vzeti življenje; hotel si je prerezati vrat, pa so ga rešili ob -pravem času.
Zastopstvo in zalogo valjčnega milna Vinkota Majdiča v Kranju je prevzela za Gorico in okolico tvrdka C. Sicheile & C.o v Gorici, Gledališka ulica št.  18.
Dve kobili breji ima na prodaj Čibej Josip, gostilničar na Ajševici pri Gorici.
Veselica bralnega društva na Ponikvah se ho
vršila v prostorih gostilničarja in trgovca Petra Mraka št. 7., kamor se je preložila, ker prostori v prej določenem poslopju še niso pripravljeni.
Soba Z dobro hrano se odda takoj. Separaten uhod. Poizve se v našem uredništvu.
Proti n revmatične bolečine
?
Zoltanovo mazilo
toli priznano kot najbolje mazilo se dobiva   v vsaki večji  lekarni,   steklenica K 2*— Razpošilja po pošti lekarna Zoltan, Budimpešta,
V. Szabadsagter.
V vladivostoškem vojnem okrožju.
se nahaja po podatkih, ki so doslej znani, 52000 vojakov, topov G8.
Ruska ofenziva v Mandžuriji.
General Saharov je sporočal o podrobnostih bojev, ki so se vršili pri Sandepu. Dne 20. p. m. so Japonci pri Sandepu koncentro-vali znatne vojne sile v svrho ofenzive. Dne \ 27. p. m. je ruski oddelek levegn-Ha-ihv napadel dve vasi južno od Sandepu ter ju zasedel Siunapu po trdovratnem boju, ki je trajal ves dan. Dne 26. p. m. je drug ruski oddelek zasedel veči del Sandepu, moral se je pa umakniti iz vasi, ki je medtem pričela goreti, ker ni bilo mogoče zavzeti močnih utrdeb brez obstreljevanja.
Južno od Sandepu je rusko konjeništvo skoro popolnoma uničilo eno japonsko stotnijo ter je vjelo sto vojakov.
Koliko ladij je izgubila Japonska?
„Morning Post" poroča, da je japonsko vojno ministerstvo napravilo izkaz pred Port-Arturjem izgubljenih ladij. Potopilo se je 17 raznih vojnih ladij in 9 transportnih parnikov. Parniki, s katerimi so poizkušali zapreti vhod v luko, tu niso všteti. Dve torpedovki so zadele ruske granate, druge ladje so se pa potopile. Tekom enega leta so Japonci zaplenili 23 parnikov.
Japonska ojafcenja.     Izgube.
„Dally Telegraph" poroča iz Tokia: Japonska vlada namerava izvršiti velik načrt za novo brodovje. Dne 25. decembra m. 1. so bile končane poprave iti vsem japonskem brodovju. Križarica drugega razreda „Tokosago" je najbrže izgubi,, ?;.\ ker so vsa imena cele posadke naznanjena med izgubami. Sestavi se 5. annadni voj. Koncem tega meseca se cela Nogijeva armada združi z armado maršala Ojame. Čete so v najboljšem položaju. Vsi možje pod 40 leti se urijo v orožju. V Tokiu leži .'50.000 ranjencev. Šef Nogijevega generalnega štaba ceni japonske izgube pri osvojitvi „203 m griča" na. 25.00(» mrtvili in ranjenih.
O bojih
v Mandžuriji se poroča še, da so sibirski polki vzeli vas Sunapu ter so konjeniki pregnali Japonce iz okraja med rekama liunho in Čenso.
Zadnje vesti.
Po   poročilih z japonske strani so izgubili Itusi v dneh od 25. do 28. pr. m. 10.000 vojakov,   Ojama  pa pravi,  da jih je padlo 1200V! Iz poročil Kuropatkiuovih se razvidi, i da se Itusi bojuje uspešno.
lojna med Rusi in Japonci.
General Steselj
je odpotoval s svojim spremstvom na parniku »Avstralija" iz 8angaja dne 20. p. m. V Mar-siljo pride bržčas dne 20. t. m. Iz Port-Saida prepelje ruske častnike v Adeso posebna ladja.
Razgled po suetu. Dogodki na Ruskem.
Oni častniki, ki so zapovedali v Petro-gradu streljati dne 22. p. m., so dobila pisma, v katerih se jim preti s smrtjo.
Brzojavke z dne 29. p. m. poročajo, da v Petrogradu je pričelo delati okoli 0000 de-
lavcev. Delavci v Putilovih. tovarnah se tudi kmalu vrnejo na delo.                   *
Iz Moskve se 29. p. m. poroča, da je storila policija vse mogoče korake, da se-vzdrži red in mir.- Delavci so pričeli delati,.le šest tovarn je- še praznih.
V  Varšavi so bili veliki nemiri. Poročila od :29. p. m. pravijo, da promet na tramvaju je skoro ves ustavljen. Delavci so celo prisilili tramvajske vozove, da so morali nazaj v reinise. Štrajk je narasel tudi na delavnice na železnicah. Aretirali so 70 oseb. Prodajalne so zaprte, istotako šole. Štrajk na železnici hočejo orgauizovati baje še po drugih mestih.
Deputacijo delavcev iz Putilovih fužin v Petrogradu je sprejel general Trepov. Delavci so rekli, da so bili zapeljani ter da- hočejo začeti zopet redno delati.Trepov jim-je 710-— vedalvda želi sam car, da se postopa ž njimi velikodušno ter da se jih podpira. 350 ranjenih, ki leže po bolnišnicah, se bo zd>uvilo na javr«! troške doma.
V  Varšavi je gibauje najnevnrnejšc. Iz-gredniki so naskočili in oropali pekarije in vinske zaloge. Po celi Ruski Poljski je brez dela 300.000 delavcev. Zato pa ima tudi sama Varšava 30*000 ruskih vojakov,
V   Smolensku je vrgel nekdo bombo v guvernerjevo hišo. Hiša je razrušena, guvernerja ni bilo doma.
V  Moskvi se je vrnilo nad 10.000 delavcev na delo. Občinski svet je izbral komisijo 15 članov, ki se bo bavila z delavskim vprašanjem.
O pisatelju Gorkem' se trdi; da jo zaprt, pa zopet se čuje, da se mu ni nič zgodilo. „Berliner Tngblatt" je priobčil poziv »Refiito Gorkega," v katerem se poteguje za-to, da pride Gorki zopet na svobodo - kajti baje se ga hoče usmrtiti. Preko Londona in Bero-lina se raznašajo v svot pač najrazličnejše neverjetne reči, pač v glafnom v to svrho, da bi se moglo napraviti kako zmešnjavo v Mandžuriji.
V Varšavi so bili 29. pr. in. na več immtik ljuti boji. Vojaštvo je streljalo na delavce. V tovarnah počiva vse delo. Izgrednlkl so pogasili v noči na 30. pr. m. vse plinove luči ter oplenili več prodajalnic. Šole in gledališča so zaprta.
V    Petrogradu baje obesijo 140 oseb, katere so dobili pri plenjenju.
Poljaki. -—V Varšavi so razne poljske stranke že nekaj časa sem izdelovale spom niče na ministrstvo, ki so v njih vsaka s sv jega stališča opisovale razmere in pojasnovale svoje želje in zahteve. — Odkar so se pojavili nemiri, se je to delo še bolj razširilo. Ni ga dne\, ne noči, da bi se ne zbirali ljudje večinoma v zasebnih stanovanjih in ne izdelovali spomenic. Gotovo jih je sedaj šd izdelanih 40; nekateri pravijo, da jih ima knez Mirski že 120 v rokah. Kaj se vse zahteva pjih! Dijaki, ženske -— vse jih dela!! Obnovitev poljske države na temelju splošne volivne pravice se tudi med drugimi  stvarni polaga
bežni, s takim mirom, tako naravno, kakor o stvari, ki je že znana, potrjena in priznana. Izkušnje so me naučile, da v odnošajih z ženskami je mogoče vstva-riti poljuben razpoložaj. Nič tako ne upliva na žensko, kakor glas razgovora in ako mož, snubeč nevesto, dela to tako, kakor bi se potem imel podreti svet, torej z ganutjem, osupnelostjo in prepričanjem, da dela nekaj nezaslišanega, da se tega strahu in tega prepričanja navzame tudi ženska. V protivnem slučaju se godi nasprotno; izpoved ljubezni izgubi takrat svoj veliki značaj, pa tudi prekorači gladko svojo pot ter vibuia manjši upor.
V ostalem jaz sem že snubil; treba mi je bilo samo pobriniti se za to, da se Angelica ne bi vpirala na mojo prvo besedo v ljubezni. V ostalem, ko bi imelo zmerom biti tako, pa bi ves razgovor postal nemogoč, a vendar je bilo nama potrebno razgovoriti se, ker treba je bilo vravnati najine odnošaje. Ker sem se vsega tega spominjal, sem dejal mirno:
»Ti se nemara niti ne zavedaš tega, Angelica, kako si me ti ranila s svojo nakano odhoda. Dobro mi je znano, da razlogi, katere nayajaš, so samo navidezni in da sem le jaz vzrok te namere. Samo na »no stvar si pozabila, namreč kaj se zgodi z menoj brez tebe. Tega povsem nisi vzela v poštev. Ali mar veš, da bi me tvoj odhod ne bil toliko zbodel, kakor! prav ta misel> da nikdar.in v ničemur ne računaš z; menoj. Nemara porečeš, da si hotela f.o storiti v moj blagor, radi tega, da me ozdraviš. Ne! daj mi mir! Ne zdravi me na ta način, ker mi tako zdravilo more prinesti več zlega nego si misliš.
Angeličino lice se nakrat pokrije s pegami. Oči-vidno so jo moje besede zbodle do živega. Ne vem, M bi mi bilo hipoma odgovorila, ko bi se ne bil pripetil   slučaj,   ki   je prav v tem   hipu   raztrgal   za-
grinjalo njenih ni i sli j. Evo, ob potu se je dvignil eden! takih kretinov, kakoršnih je polno v okolici Gasteina, z veliko glavo, s krofom na vratu in z živalskim pogledom — ter migaje s prsti, jel prositi miloščine. Skočil je z visoke trave tako nepričakovano, da je Angelica prestrašena zakričala Predno se je zavedla in našla denar, katerega jaz nisem imel pri sebi, je preteklo nekoliko minut. Med tem časom je vtis mojih besed za toliko oslabel v njej, da ko sva končno odšla dalje, mi je odvrnila črez trenutek molčanja z žalostjo, toda ob enem tudi sladko:
»Ti pogostoma nisi bil pravičen do mene, toda nikdar bolj nego sedaj. Ti si misliš, .da mi je vse to lahko in da mi nedostaja srca, toda mer1 se ne godi bolje nego tebi,.«
Tu ji je zmanjkalo glasu, meni pa so vse žile jele vtripati. Zdelo se mi je, da še en napor od moje strani, na kar prevabim iz njenih ust odkritosrčno izpoved ljubezni.
»Pri vsem, kar ti je drago,« ji odvrnem, »povej mi, kaj misliš s tem?«
»Mislim, da mi do voliš, ker sem nesrečna, da smem ostati vsaj poštena. Moj dragi Leon, prosim te, imej usmiljenje z menoj! Jaz sem pripravljena vse žrtvovati, razun poštenja. Ne hoti, da bi ti oddala to poslednjo rešilno desko; ker tega ni mogoče, tega ni dovoljeno žrtvovati! Moj Leon, Moj Leon!...
In sklenivši roke, me je zrla tresoča se kakor list, s prošnjo in solzami, ki so se ji nabirale v očeh. Ne vem... ko bi jo bil v tem hipu objel z rokami, ne-, mara bi potem umrla od sramote in bede, toda verjetno je, da ne bi našla v sebi moči za upor...
Toda jaz sem postopal tako, kakor človek, kateri ljubi nad vse — to je pozabil sem n se in videl samo
njo. In vrgel sem ji v tem hipu podnogemoja čustva, mojo strast, moj egoizem.
Kaj je značilo vse to vspričo nje? Ljubljena ženska, ki se brani o solzami, katere teko ne;na videz, marveč; iz globeli prave bolesti, je nepremagljiva. Prijel sem jo za obe roki, in poljubivši jo s častjo in s ponosom, sem dejal:
»Vse bode, kakor ti hočeš, to ti prisegam pri tej ljubezni, kakoršno gojim do tebel«
Nekaj časa nisva mogla govoriti. Ako imam; priznati vso resnico, priznam, da sem.bil,v tem hipu boljši in plemenitejši, nego ked a j poprej. Bil sem človek, kateri prebivši krizo \v težki bolezni, čuti veliko slabost, a obenem tudi radostno vrnitev v življenje, črez trenuteki sem jel govoriti in govoril sem mirno in nežno, ne tako kot ljubček, ali kot najbližji prijatelj, kateri ima. pred vsem drugim obzir na srečo dragega bitja.
»Nočeš kreniti na kriva pota,« sem dejal, »tudi jaz si ne bom prizadeval odpeljati te s tvoje poti. Ti si se mi izneverila in vse te muke, ki so me doletele, so me povsem prerodile. Po tebi sem. razumel, da je. nokaj drugega, poželeti in spet kaj drugega* ljubiti Nisem ti obljubil, da te neham ljubiti, ker tega > ne morem, in lagal bi takisto tebi kakor,sebi, ko bi ti to obljuboval. V tebi počiva moje< življenje. Ne govorim ti to kot človek, ki zna zreti v sebe in kateri dobro ve\ kaj je prevara in kaj resnica. Toda, ljubil te bom tako, kakor bi bila že umrla in; kakor bi ljubil tvojo dušo. Ali se strinjaš s tem, moja Angelica?
To<je sicer ljubezen jako otožna, toda angelska.. Tako ljubezen že smeš sprejeti in< mi jo vračati. Jaz tL jo v tem hipu obljubujem.' in ta prisega je zame prav tako sveta, kakor bi jo govoril pred oltarjem. Nikdar se ne oženim s kako drugo- žensko* živel bom samo z&te
ruski vladi na srce. Nekaj jih je razumnih. Sedaj sta dve taki v delu, ki se imata izročiti Witteju. Eno sestavlja Spasovič v imenu Rusiji prijaznih Poljakov, drugo pa svobodomiselni varšavski naprednjaki. Policija ve za mnogobrojne sestanke v tem oziru, pa nič ne nasprotuje. Samo en socijalistiški shod je raz-gnala; nekaj demonstrantov je- zaprla, a kmalu zopet izpustila. Vlada in njena policija ne vesta, kaj naj storita.
Poljaki za enakopravnost.— Porodila se glase: Na Ruskem Poljskem je velika akcija, da se uvede poljski uradni jezik v upravo vaških občin. Občinske seje so to odločnor zahtevale in na nekaterih krajih so s sestavljanjem poljskih zapisnikov kar pričeli, ne oziraje se na rohnenje vodje glavarstva
Državni Z&or. — Min. predsedaik je v seji 30. pr. m. odgovori' na tnegerjevo interpelacijo glede* sramoteirja Najsvetejšega po nekem dunajskem listu. Rekel je, da jje uvedena preiskava ter ds» vlada se ne bo nikdar bala vporabiti zakon, ker le neprelondjivo uve^av-Ijanje zakona je pogoj za prospeh države in družbe ter za zaupanje v državno oblast. Na interpelacijo gled6 govoric, da je -Avstrija spo-razumljena z Rusijo, da v slučaju potrebe z oboroženo silo napravi red v sosednih ruskih gubernijah, je rekel min. predsednik, da je taka govorica povsem neosnovana. Zbornica je nadaljevala debato o predlogi glede lajšanja bede. Finančni minister Kosel je naglašal, da se je finančna uprava trudila, da gre na roko bednemu prebivalstvu v mejah zakona, čemur je dokaz okolnost, da bodo dohodki iz zem-ljiščnega davka za lansko leto za 5 milijonov manji nego je bilo proračunjeno.
Govoril je Berger o smrti duhovnika Petama v Mitterbergu v duhovniški kaznilnici, češ, da je umrl nenaravne smrti, ter napadal linškega škofa. Vlada preiskuje. Min. predsednik je predložil neki načrt zakona o obrti. Na dnevnem redu današnje aeje je že tudi prvo branje zakona o rekrutih in prvo branje proračuna.
DfHŠtVO „Zwzla° na Duniju priredi v nedelo 5. febmarija t. 1. s?oj 0. občni zbor v dvorani nZum Senator" Dunaj, I. Bciehsratstrasse 19. i/hod Felderstrasse 2.) Vspored: Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, blagajnika, pre-gledovalcev, poročilo o Vegovi slavnosti, volitev častnega Člana, odbora, slučajni predlogi. Ps občnem zboru zabava s petjem, igro na gla-sovir, dražba Preširnovih razglednic, podarjenih po prof. Al. Ganglu v korist podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju, po končanem vsporedu ples. Prijatelji društva dobro došli:
Slov. akad. društvo Sioienija na Dunaju priredi
v 'oboto 4. febr. t. 1. svoj V. redni občni zbor v Spod. Bujejevički pivnici Alserstrasse 7. z običajnim vsporedum. Začetek ob7» 8. Slovanski gostje dobro došli!
Ak. društvo »Ilirija"» Pragi priredi svoj in.
(redni) občni zbor dne 3. svečana t. L v re-
stavraciji v Pokornych, Ječna ul. 14. Gostje dobro došli!
»Delavsko podporno društvo" i Trstu vabi na
veliki ples, kateri bo v soboto, dne 4. febru-varja 1905. v koncertni dvoiani »Narodnega doma" in v dvorani »Tržaškega Sokola11, čisti prebitek velikega plesa je namenjen v podporo bivšim članom in revnim udovam bivših članov tega društva.
Pred SVOjiin pragOM naj bi pometali Italijani tu in v kraljevstvu. Ravno te dni smo po-vdarjali mi, kako more na Ruskem jeden Tolstoj svobodne propagirati ideje, ki so v diametralnem navskrižju z uredbo ruske države. Kako paTdai so v^^voboiflnr konstitucijonelni Italiji obsodili znanega odličnjaka sodjalue demokracije Enrico Ferrija na H mesecev ječe. Sedaj, pa čitamo po listih vest, ki še drastič-neje ilustrira svobodo v konstitucijonelni Italiji. Celo pri nas v Avstriji se redkokedaj dogaja, da bi parlament koga izročil v sodno proganjanje radi političnih deliktov. Sedaj pa čitamo po listih, da se itahjanska komora, torej faktor, ki pooseblja bistvo konstitucijonalizma, izrekla za aretacije Ferri-ja. Halo, kar vas je v Trstu italijauskih svobodoljubov in obsojevalcev rusle nesvobode, bodite vendar enkrat dosledno liberalni in dvignite se pred italijanski konzulat s protestom proti tej italijanski — nesvobodi. nEdin."
Predor skozi Karavanke bo dogotovijen meseca
marca t. 1., ako ne nastopijo kake nepričako-] vane ovire. Proga Celovec-Rožek bo gotova d.o 1. oktobra t. 1. Glede konečne otvoritve nove proge se čuje, da bo otvorjena iz Trsta do Jesenic letos jeseni, cela pa na spomlad prih. leta.
Pobožen Slepar je bil advokat dr. vit. Orlovski, goreč vojščak v Luegerjevih vrstah na Dunaju. Imel je več papeževih redov. Sedaj pa je bil obsojen na Dunaju na 4 leta ječe radi 14 sleparij. Izgubi plemstvo in naslov doktor papeževi redi pa mu ostanejo:
BertOlija, ki je defravdira! na Reki 300.000 K, so prijeli v Glasgo\vu.
TO SO SOCilaiiSti. —- V Trstu so sklicali so-cijalisti shod, na katerem so imeli izreči svoje simpatije ruskim delavcem, ki se borijo proti absolutizmu. Na shodu v gledališču je govoril Pittoni, ki je zmerjal ruskega carja na sramotilen način, kar pa je vladni zastopnik vse mirno poslušal, ko pa je zahteval nekdo, naj se govori tudi slovenski, so začeli Lahi kričati — Fora i ščavi! — in tam je bila vendar cela masa slovanskih socijalistov! Da ne bi prišlo do slovenskega govora, so Lahi zapuščali hitro  gledališče.  Resolucija  Pittonijeva
. niti na glasovanje ni prišla. To so socijalisti.
< Taki shodi so pač žalosten pojav za laško soc.
, demokracijo I!
Občni zbor pol. društva ..Edinost" v Trstu se je
vršil v nedeljo ob mnogobrojni udeležbi. Ker je odstopil dosedanji predsednik prof. Matko Mandič, je bil izvoljen predsednikom Ivan Gorjup. Na zborovanju se je  govorilo tudi o
vseučiliškem vprašanju in o polemiki, ki je bila nastala radi tega z »Edin.".
Kakšia je bila lanska letina? — Poljedelsko
ministrstvo objavlja sedaj poročilo o letini 1. 1904, iz katerega je razvidno, da seje lanjsko leto v Avstriji pridelalo 140 milijonov metri-čidh centov pšenice, torej za 2 milijona met. centov več kakor L 1903. Na jugu in v su-detskih deželah se je sicer pridelalo manj žita, za to pa v Bukovim* in na Nižjem Avstrijskem je bila izvrstna letina. — Vkup se je pridelalo na Avstrijskem 23-3 milijonov metr. centtfv rži, 2-7 mil. metr. centov več kakor lani; krme se je pridelalo za 1 — 2 odstotka manj nego 1. 1903., koruze se je pridelalo prav malo; vendar pa povprečno se je leta 1904. pridelalo več žita nego v navadnih letih. |          01 furlaisU železnici  napravijo po  načrtu
I ravnateljstva  drž. železnic v Trstu  na levi strani Soče pri železniškem  mostu v Pierisu pri km 9%   bramben  nasip.   Ogledovanje na licu mesta se bo vršilo dne 10. febr. t. 1. !           Draga krava. — Neki berolinski mlekarski
list poroča, da so v Ameriki prodali neko kravo za 900 dolarjev, kar iznaša 4500 kron. Krava je bila šest mesecev na poskušnji, a tekom tega časa je pojedla 1888 kilogramov najrazličneje krme in dala je 2544 litrov mleka, iz katerega so izdelali okolo 100 kilogramov masla.
Železniški Štrajk preti izbruhniti zopet v Italiji, kei vlada še doslej ni odgovorila na spomenico železničarjev. Baje pa je med železničarji stranka, ki je proti vsakemu štrajku.
Demonstracija v gledališču v Spljet«. -<- v gledališču v Spljetu so se koncem p. m. prigodile
> burne demonstracije. Neka pevka je zapela pesem, v kateri se slave Japonci, na kar so Lahi jeli ploskati, Hrvatje pa žvižgati in razgrajati. Končno so morali Lahi zapustiti gledališče, k čemur jih je prisilila policija.
1          Vrednost človeškega dela. To predo-
| dočuje vse polno lepih primerov, ki so vsi dobro poznati,   kakor   izpreminjane vrednosti
! skoraj popolnoma brezvrednega železa v jekleno urino spiralo, katero je treba skoraj z zlatom
l plačevati. Enako drastičen in iz kemije vzet je primer, ki se bavi z izpremembo koščeka lesu v umetno svilo. Izdelovanje umetne Žide igra namreč že dandanes veliko uiogo v tehniki; do sedaj so  že tri tovarne za to, namreč v
! Frankobiodu, Elberfeldu in Stettinu. V zadnjem času sta dobila Cross in Bevan neko spojilo kisove kisline v lesu nahajajoče [se celuloze, katero se da preparirati in dobi se prav dobro žido. Dr. MUller je napravil glede na to tabelo, po kateri nastane iz en m3 lesa, ki je vreden v gozdu le kake tri marke, potom mehaničnega in duševnega človeškega dela, umotvor, ki stane sedaj približno 2000 krat toliko, kar je veljal le surov les, in pri tem ima zaslužek še sto in sto pridnih rok.
Kemija ostrige. Večkrat se pojavljajo slučaji, da se zastrupe ljudje vsled zauživanja ostrig, kar se je prej pripisovalo bakreni vsebini ostrig. Da hranijo ostrige v sebi baker, če tudi v malih odstotkih, je dognana stvar, toda bakrena količina ne zadostuje v zastrupljen je; pač
in moja duša bode tvoja. Pa tudi ti me ljubi tako, kakor bi bil že umrl. Za nič več te ne prosim, toda tega mi ne odteguj, ker to ni greh. Ako dvomiš, pa povprašaj pri spovedi. Saj si čitala Danteja? Spomni se, da je bil oženjen, a vendar je ljubil Beatrico s tako ljubeznijo, kakoršno si želim jaz od tebe; spo-poznaval je ta občutek glasno, a vendar smatra cerkev njegovo pesem skoro za sveto. Ako gojiš v dušj do mene take občute, pa mi podaj svojo roko, in odslej naj bo med nama večni mir in večna sloga.«
Angelica mi poda čez  trenutek  molčanja roko.
»Jaz sem tako prijaznost,« je dejala, »gojila že davno do tebe in obljubujem ti jo iz vse duše in iz vsega srca.«
Mene, odkritosrčno rečeno, je zabolel ta izraz : j prijaznost. Zame ~<* bil premalenkosten, in zdelo se mi je, da je premajhen tudi v tem hipu. Vendar pa sem molčal. Izraz: »ljubezen«, sem si mislil, ji povzroča strah, mora se ga privaditi, ker pa je pomen eden in isti, ali se splača, da bi radi imena razdiral! to slogo in to srečo, kakoršno sva končno izvlekla iz celih skladov nesporazumljenj grenkobe, muk in nadlog ? Oba sva že tako vtrujena in tako potrebna počitka, da se splača marsikaj žrtvovati zanj.«                 I
Bila je to v ostalem senca, ki se je razpršila v svetlobi te misli da to ljubljeno bitje pripada meni in da je to po duhu moja zvesta in ljubljena žena. Bil bi dal ne vem kaj za to, ko bi bil mogel na razločno vprašanje: »Ali si moja?« zaslišati njen pritrjevalen odgovor. In vprašal bi jo stokrat na dan in nikdar bi ne bilo dovolj odgovorov, — toda v tem hipu sem se bal prestrašiti jo. Jaz, ki morem vse'razumeti, bi morda ne imel razumeti tega, da se nahajajo besede, katere dasi izražajo obstoječo istraitost, vendar le i težavo prehajajo ženski preko ust, zlasti Še taki žen
ski, kakor je Angelica. Vsaj je vse to, kar je govorila, bilo priznanje, da me ljubi, saj se je strinjala s tem, naj najine duše pripadajo druga drugi — česa sem si mogel želeti še več ?
Dospevši do Schreckbrucke, sva se vrnila domu. Potoma sva se ozirala naokrog po novem najinem stališču tako, kakor si ogledujejo ljudje novo hišo, in skušala sva se mu prilagoditi. To je naju stalo precej napora, ki je vezal nekoliko najino svobodo. Toda mene je tudi to veselilo, ker se mi je zdelo, da je temu tako, kakor je prve ure po poroki, ko novo-poročenca sicei čutita, da sta na veke zvezana drug z drugim, vsekako pa še nista'seznanjena med seboj. Govoril pa sem mnogo vendar o naju obema ž njo. Pojasnjeval sem ji. vso čistost in svetost takega stališča, kakoršno bi imelo biti najino. Prizadeval sem si navdahniti jo z zaupanjem in z mirom. Ona me je tudi poslušala z licem vedrim in jasnim, obračaje vsaki hip k meni svoje zale oči. Lepo vreme so je k^j dobro" strinjalo z razpoloženjem najinih duš. Solnce je že zašlo. Gore so se pokrile z navadnim svojim večernim bagrom, čegar blesk se je odbijal na njenem licu.
Podal sem ji roko, katero je sprejela, in šla sva skupaj.
Nakrat sem zapazil, da se ona obotavlja iti tako, kakor bi se česa bala — in da je pri tem obledela kakor platno. To je trajalo le trenutek, toda bilo je tako očividno, da sem se močno prestrašil za njo in jel izpraševati, kaj ji je?
Iz početka mi ni hotela ničesar povedati; ker pa sem le jel močno siliti vanjo, mi je priznala, da ji je oni nesrečni kretin prišel na misel in da je črez trenutek bila gotova, da se znovič prikaže nepričakovano.
pa so organična telesa in njihovi razkrojni produkti provzročevalci zastrupljenja. Analiza sveže ostrige je podala sledeče sestavine: 80 odstotkov vode, dva odstotka neorganičnih in drugo organičnih snovij. Mineralični deli so navadno raztopajoči fosfati in sol, nadalje nemnogo kalcijskega in magnezijskega fosfata, kakor tudi nekaj bakra. Organične snovi obstoje iz približno 45 odstotkov'telesc, z dušikom ali pa brez njega, vse drugo je glikogen in mast. Iz teh številk je razvideti, da hranijo ostrige mnogo hranil za nas, da je pa bolje jih žvečiti, kot pa oele požreti, kakor je navada, ker jih hranilne Movi lažje in v večji meri raztope.
Zažiganje mrličev. Gibanje v prid za-žiganju mrličev, ki sega na Nemškem do leta 1860, napreduje. Na prvem mestu je Badensko, kjer so že v Heidelbergu iz leta 1891, Mann-heimu, Karlsruhe in Durlachu krematoriji (za-žigalne peči) in kjer se sezida enak krematorij tudi v Kehl-u, in sicer za Štrasburg - Kehl. Hesenska ima take peči v Offenbachu in Mo-gunciji, in v kratkem dobi še mesto Darm-stadt. Zraven tega so krematoriji še v Goti (iz leta 1878,) Hamburg-u, Jeni in Eisenach-ti. Na Virtemberškem napravijo v kratkem v Stutt-gartu, Heilbronu in Ulmu, ker je v zadnjem času dovolila vlada zažiganje mrličev.
O spanju. Velika napaka je, ako se ne gleda dovolj na spanje. Za ohranitev zdravja je zadostno spanje brezpogojna zahteva. Vsakdanji napori človeškega življenja zahtevajo primerno uporabo močij, in gotovo ne smemo brez posledic prekoračiti meje svoje delavnosti, ako nočemo, da obolimo vsled prevelikega napora. Stem, da se čutimo trudne, nas opominja na-j rava, kdaj je prišel čas, da ležemo, da privoščimo trudnemu telesu zaslužen počitek; zato je pa tudi zelo nevarna ona navada modernega življenja, ko si ljudje napravljajo iz noči dan in iz dne noč. Ako se ta navada ponavlja brez presledka, se nazadnje pojavi brezspalnost vsled razdraženih živcev.
Telo spečega človeka se nahaja v popolnem miru, možgani ne delujejo, samo srce in dihalni organi »še delujejo; med spanjem se vrši prebava bolj počasi. Malim otrokom treba pustiti, da spe toliko časa, kolikor sami hočejo, pri večjih otrocih je potrebno 10 — 9 tir trajajoče spanje, odrasenim osebam pa zadostuje 7 — 8 ur spanja.
Kotcavica (kolcanje). Kolcanje ni dru-zega kot ponujajoči se krč prečne mrene, ki se hipno in hitro giblje navzdol, pri tem pa pusti za sabo v prsih prostor z razredčenim zrakom, kamor sili takoj zunanji zrak. Ker udere zunanji zrak hipno v omenjen prostor, nastane znani, glasni glas, kateri provzroča hipno sklepanje glasilk, in momentno zadevanje glasotvornic druge ob drugo, po drugem mnenju pa nastane glas že v ustih, ker se pomakne hipno jezik od nebnega oboka in ker udere zunanji zrak v tako napravljen prazni prostor
Zadušljivo (krdihanjeatko) . Kratko dihanje je znamenje mnogih hudih in lahkih boleznij; omenimo le kot primere: srčno hibo, unetje ledvic, debelušnost, bledico, nosni polipi, i. t. d. Iz tega se razvidi, da ni sredstva proti zadušljivemu dihanju, ampak treba se je zdraviti po njegovem vzroku. Kadarkoli se je spoznal pravi vzrok zadušljivosti, se lahko razsodi, je H zadušljivost ozdravljiva ali ne.
Nesrečna Šievilka 13. — Kak vpliv ima številka Hi na marsikogar, je dobro znano. Dr. Graf, profesor na bernski univerzi, je spisal neko razpra <> o  „ nesrečni številki  13."   On
»Sama ne vem, radi česa,« je dejala, »toda napravil je name grozen vtis in sram me je, priznati, da imam take slabe Živce. Ne morem ga pozabiti in za nič na svetu bi ga ne hotela znovič videti.
Pomiril sem jo, Češ, da ji pri meni ne grozi nevarnost. Ona je že zrla nekaj časa nemirno okrog sebe, kmalu pa je vendar najin razgovor zatrl v njej ta nadležni vtis. Mračilo se je že, ko sva dospela k slapu, toda večer je bil izjemno topel. Na trgu pred Straubingerjčm je množica ljudi j poslušala neke popotne pljunkarice. Ne vem radi česa, ta globoki gorski jarek je debal name tak vtis sličen Italiji. Spomnil sem se kako sem nekoč, hode* zvečer po Pincio v Rimu, si mislil, kako bi bil srečen, ko bi bil imel poleg sebe Angelico. Sedaj sem čutil njeno roko, oprto ob mojo ramo, in še bolj sem čutil njeno dušo poleg Bvoje.
V slogi, polni tolažbe in sladkosti, smo šli domov. Dne 10. velikega srpana.
Danes sem premišljeval ves dan besede, ki mi jih je povedala Angelica pri Schreckbrucke. V srce mi je segel posebno klic, ki se ji je izviliz ust: »Ti ne veš, kako sem jaz nesrečna!« Koliko *e bflo v tem bolesti in pritožbe, kakšno neprostovoljno priznanje, da ona ne ljubi moža, da ga ne more ljubiti in da njeno srce navzlic vsem naporom volje pripada meni. Ako je temu tako, pa je bila ona enako nesrečna, kakor jaz. Pravim: »bila«, zakaj danes že ni ved. Danes more reči sama sebi: »Ohranim mu zvestobo, ostanem zmerom poštena« — ostalo pa prepustimo vse božji volji.
(Dalje pride.)
je mnenja, da je praznoverstvo v 13. poznejši produkt srednjeveške cerkve, ker temelji na tem, da znaša število aposteljev Kristusa z učiteljem vred ravno 13, in da je izdal eden 13, ki so bili zbrani pri zadnji večerji, Kristusa in se potem še sam obesil. Dr. Graf se bojuje proti temu praznoverstvu. Omenja, da se je vrnil Nansen in njegovih dvanajst spremljevalcev srečno domov? da se je zazpustil „klub trinajstih" v Berlinu dne 13. julija 1903. po trinajstletnem obstoju in sicer po obedu, na katerem je bilo 13 jedil in v restavraciji št. 13. v ulici „Unter den Linden".
Riehard Wagner se je zelo bal št. 13., ker je štelo njegovo ime 13 črk in ker je bil" 1813. rojen. Toda zanj ni bilo nesrečno, saj so vprizorfli njegovega „Tannhauser-ju" ravno 13. marca 1861. in sicer z velikanskim vspe-hom.
Najstarejši Časnik je kitajski list „Kin-Pantt, ki je začel izhajati leta 911. Tednik je postal ta list leta 1301., vsak dan je začel izhajati leta 1800. Sedaj izhaja vsak dan v treh izdajah. Zjutranja izdaja je tiskana na rinenem papirja ter se peča le s trgovskimi rečmi; opoldanska izdaja je bela ter prinaša uradne vesti, večerna izdaja pa je tiskana na temnem papirju ter prinaša razne novice.
Nazaj Y Evropo. - S parniki. kateri so od-pluli 14. t. m. iz Ne\vjorka v Evropo, je poslal naseluiški urad 408 naseljencev nazaj, od kjer so prišli, Tolikega števila naseljencev na jeden dan ellisislandski urad še ni poslal nazaj v Evropo. Večina deportiranih naseljencev so mladi ruski čifiiti, kateri so tjekaj pribežali, da se izognejo vojaški službi. Vzrokom de-portacije navajajo v naselniškem uradu siro-niašnost došlecev. Med deportiranimi je tudi dvanajst Arabkinj, katere so prišle tjekaj kot ..plesalke."
SreČOlOVCf. —- San Francisco, Cal., 14. jan. Ko je semkaj došli pnrnik City of Panama na svojem potu dospel v iuko Punta Arenas, Costa Itica, je bila tamkaj tudi vsidrana yachta Rose Marine, katera je nam njena k otoku Coeos. O imenovanem otoku se namreč govori, da so tamkaj pml mnogimi leti pomorski roparji zakopali svoj bogati plen v zlatu in srebru, ne da bi hneii kasneje priliko svoje bogastvo zopet odnesti. Mnogo ljudij je na imenovanem otoku že zaman iskalo korzarskih zakladov, vendar se pa kljub temu povsod na jugu zatrjuje, da zakladi obstoje in so še vedno nedotaknjeni. Imenovana vadita se je vsidrala v Punta Arenas, da dobi od vlade republike Costa Itica, katera poseduje imenovani, otok, dpvoljenje pričeti s kopanjem zakladov. V panamsko luko je dospela še jedna angležka vachta imenom Veroniime. Na njej je Earl Fitz\viiliams z desetimi tovariši, ki tudi odpotujejo na otok Cocos, da poiščejo roparske zaklade. Zopet drugi zatrjujejo, daje angleški Earl s svojimi tovariši že bil na otoku, kjer so velik del otoka zaman prekopali. Sedaj bodo pluli baje v San Francisco.
Trpinčenje otrok po samostanih, -- Razkritje
samostanskega življenja na Francoskem je privedlo tudi Angleže, da so pričeli preiskavati, kaj se godi za samostanskim zidovjem. „Rey-nolds Nevvspaper" piše, da se posebno brutalno postopa v nunskih samostanih z mladoletnimi deklicami. Po 12 let stare deklice se pretepava s smiico po prstih. V kopalni sobi se morajo sleči do nagega, potem jim pa zlijejo več škafov mrzle vode preko glave. Deklice so bile od nog do glave polne uši. Hrana je slaba in nezadostna. Od dolgotrajnega klečanja na trdih, mrzlih in kamenitih tleh so imele deklice lišaje in hraste na kolenih. Otroci so bili tako prestrašeni, da se niso »pali odgovarjati na stavljena vprašanja. Na Irskem je pa še hujše. Poleg beneških in t^lfrijskih čipk so prav znamenite irske čipke. I" te čipke izdelujejo pridne ročice malih otrok. Farški vpliv na Irskem je tako velik, da se nihče ne upa teh lopovstev izza samostanskih zidov spraviti na svetlo, ker bi ga farji gospodarsko uničili. Poročevalec ..Reynolds New-spapei-a" pravi: „Radoveden sem, ako bi bogate dame nosile čipke, kojih težo mon!?> , skoro odvagati z zlatom, ako bi vedele, koliko malih, otrok mora delati za njih lišp, mesto ('a bi obiskovali šolo." „llod za rodom," tako piše isti poročevalec ..se izmozgava in vničuje. Kako strašno je to izkoriščanje, doku-dje to, (Ia se nobena deklica noče baviti s kleklanjem ftpk, ko je zapustila samostan, ako se je te umetnosti naučila v samostanu. Poročevalec, ki Mi, da je prepričan katolik, pravi, da bi se morali odstraniti vsi samostani, ki se bavijo s tvorniškim delom. On piše, ako hočejo imeti v samostanih tvornice, potem naj menihi in uune sami delajo, mesto da igrajo vlogo delo-
dajalcev. „Moli in delaj" ne pomeni, da se nedolžne otroke okrade za njih mladost ter se jih pusti delati za se.
Razmerje med Avstrijo in Ogrsko, — Na Ogrskem je bila vladna stranka pri novih volitvah tako poražena, da poda sedanje minister-stvo demisijo. Zmagali so Košutovci v taki meri, da bo treba misliti, kako se utrdi v bo-^če^ta^^r^med^Avstrijo in Ogrsko. Poslanec F. Kossuth je izjliviFdo^sniku"^i5ajske „Neue Freie Presse", da so sedanje volitve na Ogrskem pokazale, da se je dualistični sistem v monarhiji Že preživel. V Avstriji je zbudila svoboda aspiracije tistih narodov, v ki imajo" narodno preteklost, dočim se Nemci nočejo odpovedati navladi, ki so jo uživali stoletja, tako da je v Avstriji nastal nerazrešljiv položaj, ker se nobena narodnost noče drugi podvreči. ,.Po mojem mnenjn% je rekel Kossuth, ..se v Avstriji ne more napraviti mir toliko časa, dokler Avstrija ne preide k federaciji, in ravno v tem vidim bodočnost Avstrije. S konfederirano Avstrijo pa more biti Ogrska zvezana le na temelj«, •-.personalne unije/ Nadalje, je rekel, da nima niti Avstrija niti dinastija vzroka, se protiviti programu neodvisne stranke. Kavno vsled tega programa se napravi prijateljstvo in dobro razmerje med avstrijskimi narodi. Ustava iz leta 18(i7. ne odgovarja sedanjim razmeram, ker n. pr. kvoto že več desetletij določuje cesar sani. Zato. bo treba to ustavo nadomestiti z novo, ki bo bolje odgovarjala ogrski pragmatični sankciji.
Največji dosedaj znani dijamant      so našli
te dni v nekem rudniku blizu Johannes-burga, Dijamant baje tehta 2023 karatov.
Moderni državni pravdnik.      v st. Calaisu
(Francija) je bila nedavno obtožena neka 23-letna služkinja detomora. Državni pravdnik je dokazal, da je svoje nezakonsko dete mirno in premišljeno zadavila, toda izjavil je vendar, da nima nič proti milostni kazni. Rekel je: „Ako hočemo ta slučaj dobro presoditi, moramo si predstaviti duševno stanje mladega dekleta, ki se boji izgubiti službo, boji se jeze in zaničevanja, boji se hudobnosti in predsodkov ljudstva, kar je vse taki materi za petami. In dokler so ti predsodki in se isti ne odpravijo s sveta, vedno se bodo našle matere, ki bodo raj še umorile svoje otroke nego jih redile". — ^odišče je obsodilo deklico samo v dvomesečno ječo.
Program nove francoske vlade.     Miuisterski
predsednik Rouvier je prečkal v zbornici vladno izjavo, v kateri pravi, da si je novo ministerstvo zastavilo dvojno nalogo: pomiriti duhove ter napraviti sporazumljenje med republikanci, nadalje pa tudi čimpreje izvesti reforme, ki jih je proglasila zbornica z veliko večino za nujne, med njimi ločitev cerkve od države. --- Nato se je začela debata o vladni izjavi, ki je bila zelo burna.
Revolucija v San Domlngu, — v republiki San
Domingo je izbruhnila" revolucija. Po ulicah so hudi boji. Ameriška križarka je brž odšla z več sto vojaki iz Colona v San Domingo.
Pečeni labodi. --¦ Angležka kraljeva rodbina je prebila božične praznike v svojem gradu v Sandringhaimu pri običajnih pojedinah. Med raznimi izbranimi jedili je bila letos na kraljevski mizi tudi novost, ki se že več stoletij ni prirejala. Kralj Edvard je namreč že v je-, seni zaukazal, da se mora pitati primerno število mladih labodov, ki so jih »pekli sedaj za skupni obed, pa tudi ministrom in drugim najvišje odlikovanim jih je kralj podani za božično pečenko. Enega je dobil tudi nemški cesar v zameno za svojo prešičjo glavo.
Hrvatsko trgovsko brodovje v Ameriki. — Največje trgovsko brodovje v južni Ameriki ima Hrvat Nikola vitez Mihanovič. V zadnjem času je Mihanovič pomnožil svoje brodovje za 8 najmodernejših parobrodov.
Z žganjem se da zamorec najbolje podjarmiti,
Zamorec je len in ne ljubi dela, ali alkohol ima nanj toliko vpliva, ,da se loti najtežjega dela, ako se mu obljubi šnops! Anglež" izkoriščajo to okolnost na kar mogoče največji način. V angleško-afrikanski koloniji Lagos se je -sijalo v letu 1902./03. žganja 5,722.147 litrov, in sicer najslabšega. Dve tretjini dohodkov dobi kolonij« iz alkohola.
©lasba.
Tri pesmi za en glas s spremljevaivjem klavirja zložil Anton Lajovic. Cena K .2*50, po pošti K 2'GO. Izšlo v založbi L. Schwent-herja v Ljubljani.
Med. univ. dr. E. Dereani
,. Plj.čne s -=^ 1. februarjem ^^-
zviševati sploino zdravniško
Brezplačno zdravljenje za uboge bolne na očeh in ušesih, tudi nadalje od* TO,~TL ure dopoludne.
• • • •   polni h-S št. g. J. i)adstpopje.   • • • •
$aznai)ilo.
Valjčni mlin Vinkota Majdiča v Kranja naznanja svojim cenjenim odjemalcem iu ostalemu občinstvu, da je oddal zastopstvo in zalogo lastnih izdelkov za (iorico in okolico tvrdki
C. Sidierle & O o Gorici.
Nadaljni naklonjenosti se toplo priporoča.
Zaloga
Gledališka ulica St. 18.
Pfaff-ovi, šivalni stroji
¦W» to najboljl. "*WB
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve kako se upeljo nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naii več kot 20-letni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res PfsMovI šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pf»ffovlm.
Kalfcvi šivalni stroji JSsA*0 lole,nl dohi 8e vednc ffaffovi šivalni stroji SrBESff 2a domaeo rab0 in.
1    Ifaffnui iiualni tfoflii   so posebno pripravni za umetno vezenje *   FlallUVI IIValNI lllUjI   (recamirenje) ter se poučuje brezplačno.
0 ffaffovi šivalni stroji fist "ioST11 V8akolovarno
J$ ffaffovi iivahi stroji 5±t
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati PfaRoYe šivalne stroje.
i&loga Ifaffovih šivalnih in drugih strojev v Gorici via ftunicipio štev. l
SAUNIG & DEKLEVA.
Popravljalniea šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14
trgovsko obrtno društvo za teniško
vabi na
občni zbor
ki bode
v četrtek  dn<j 9. febr. i305 ob 2. url popoluiine
v hotriu ,.pri zlatem jelenu" (stranska soha pri keljišču).
K obilni udeležbi vabi
odbor.
Išče se
učenca =
za knjigarno in trgovino z muzikalijami ""                  in umetninami.   ZIZZZZZ
Ponudbe na:
Goriška Tiskarna fl. Gabršček.
Službe išče
inteligentna in pridna dama, popolnoma zanesljiva in zmerna, bodisi kot družabnica, čita-te^jica ali oskrbnica v kaki družini; tudi kot kasirka ali uradnica v pisarni, trgovini, društvu ali podjetju ker zmožna stenografije in pisalnega stroja.
Nastop takoj oziroma 1. aprila. Natančneje se izve" pod E, fl, pri upravništvu tega lista.
Hiša na prodaj
v spodnjem prometnem delu mesta, pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. Cena 9000 gld. Naslov pove" npravništvo.
ca« M
Bi tž tiTli II ži iž fflfU
H
MfttafflM
činov pesek za ribanje posodjr
najnouejše sredstuo za čiščenje
posameznih kuhinjskih posod in VSefl kovinskih predmetov iz bakra, čina, kopalno posodo itd.
Neverjeten uspeh! Pripoznanla iz vseh krogov. Jako
v ceno, ker se raba peska ponavlja. Prosimo poskusiti! Dobiva se zfnavodilom vporabe v Goiici pri Koiljedlcu & Zajcu, pred nadškolljo št. 5.
A. vd. Berini - Gorica
Šolska ulica št. 12
vela zaloga oljčnega olja
prvo vrst« najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Kilfstte, Bari in Nif.;
s prodajo na drobno in debelo. Prodajana drobno: K -«72. --80, --88, --96, tO»,
t-18, 120, 1'3«, 144, t (JO, !•»>. -------    Na debelo cene ugodne.     -------
PoMIja poštnine prosto na dom. Posodo ne puifa kupcu do popolne vporalie olja;  po vpoiabi se spet zameni s polno
Pravi vinski kis in navaden. Zalaga mila in sveč. Cene zmerne.
l^arol praščiK,
pekovski mojster in  sladčiča* v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolafie za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se slavnemu  občinstvu   za
unogobrojna naroČila  ter obljublja solidn.
postrežbo po jako zmernih eenab.
j\nton 3vanov pečenko - Gorica
TFKAL1SČE JOSIPA VERDIJA it. 26.
Velika zaloga
pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih prignanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 I naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
„Selniike družbe združenih pivo-varen Zalee-Zašit Jrg in plzenjskega piva .prazdroj" iz sloveče češke „7tlc-ššanske pivovarne".
Zaloga ledu, karerega se oddaja i" na debelo od IGO kg naprej.
m
Tn|o\/5ko-obrtqa re^ijtrotfarja zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorlel.
V svojem   »Trgovskem Domu."
Hranila« vlaga obrestuje po -i1,*, — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru - Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama.
Posojila daje na poroštvo ali zastavo na u-ietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varSčine tudi na 10-letno odpla- »vanje I vp'ačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 2«u kron v petih letih. Po zaključku petletja znaSa vrednost deleža 300 kron.
Stanje 30. junija 1904:
Dalail: a) podpisani.........K 1,174800
b) vplačani.........>    376.103-—
Daaa pošalila...........>  1,930.929'—
Vlefla.................» 1,828.591-—
Slicno  dunajskim  tvrdkam   sem   znižal  tudi jaz
radi
pozne zimske sezone
jako občutno eene vsega zimskega blaga
in sicer: Raznovrstne pletenine za dame fn gospo '» kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-perilo, volnene rute, šerpe, dalr     '^'ihovne ovratnike, svileno blago,
raznovrstne okra^o za obleke itd.
Dalje priporočam svojo veliko zalogo krasnih ovratnic za gospode, belega
perila, dišav, mila, glavnikov, pasov, predpasnikov, modercev, dežnikov, žepnih
robcev, galoš, domačih čevljev, hlačnikov itd.
J. ZORNIK sedaj   Gosposka
- Gorica
ulica   štv. 10.
Lekarna   Cristofolett   v EoriGi na fravniku. I
Trskino (Stokfižcvo) jetrno olje.      | Posebno sredstvo proti prsnim bolez
nim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K 1*40, bele barve K 2,
Trskino železnato .jetrno olje.       |
Raba tega olju jo sosobno prijtovoč-  I ljiva otrokom   in dečkom,  ki so nor-  I vozni iti nežne naravo. Trskino jetrno olje se železnim jodecem.   S tem oljem se ozdravijo v k nit kom času in z gotovostjo vse kostno Imlezni, zložni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.
Cena ene steklen ee je 1 krono 40 vinarjev.         —-- ~
Opomba.  Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije,  preišče se vedno v mojem  kom, laboratoriju prodno se napolnijo steklenice. Zato zumorem jamčiti svojim če, odjemalcem glede eistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
4K   Cristofolettijeva pijnča iz kine in železa   }9»
najboljši pripomoček pri /'lravljonju s Irsknim oljem.                                  ¦
• - •-".....-     Ena steklenica stane 1 krono GO vinarjev.      -----—-----
ZLATAR
= DRAGOTIN  VEKJET =
fC. VECCHIET) --------    Corso 47 - TRST - Corso 47   ==
Priporoča   svojo   prodajal«ico   zlatanino,   srebrnine   tar   žepnih, zlatih in srebrnih ur.
Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Velika izber srebrnine za darila.
Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro.
z=n=zr   Cene zmerne.   rz==
Nova trgovina v Gorici.
Olvorili smo novo trgovino, ki ima:
knjige, Časopise (slovenske, hrvatske, ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniško in šolske potrebščine (peresa, svinčniki^ročniki, črnilo,fradirke itd. itd.)
^Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi^vse rmožne slovanske, narodne aH izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-cem velik popust.
Slike: zgodovinske,*'posvetne in nabožne, slovanskih umetnikov z ^umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka.
Kipi* P^širen, Vodnik, Vega, Jurčič, Kesnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Petar II. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd.
V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to niodertl vseskozi slovanski zarod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanstvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujali za vse to med rojaki smisel in čut.
Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo
Jsriska Tiskarna" A. Gabršček.