Poštnina plačana v gotovfaL
Leto XIX., št. 255



Ljubljana, četrtek 3. novembra 1938
Cena 2 Ifi
Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 6
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št, 2455. Podružnica Celje: Kocaaova ulica 2.
—	Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček. zahodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina grmAn mesečno Din 25.—« Za inozemstvo Din 40.—_
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 1. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo
Madžari dobijo Košice in Užhorod
Zunanja ministra Ciano in Rihbentrop sta kot razsodnika včeraj na Dunaju določila novo mejo med ČSR in Madžarsko
Dunaj, 2. novembra, h. Danes se je sestala v gradiču Belvedere na Duanju arbitražna komisija pod vodstvom nemškega in italijanskega zunanjega ministra, da odloča v sporu med Češkoslovaško in Madžarsko. Kakor znano, določa monakovski sporazum, da se morata Češkoslovaška in Madžarska z direktnimi pogajanji v roku treh mesecev sporazumeti glede ureditve položaja madžarske narodne manjšine v ČSR. Tozadevna pogajnja, ki so se pričela v Komarnu, pa so ostala brezuspešna ker so Madžari postavili pretirane zahteve. Poleg odcepitve skoro polovice Slovaške, so zahtevali plebiscit v vsej Slovaški in v Fodkarpaski Rusiji, nazadnje pa tudi razdelitev Podkarpatske Rusije med Poljsko in Madžarsko, da bi tako Poljska in Madžarska dobili skupno mejo. Ker je madžarska vlada zavrnila vse ponudbe Češkoslovaške, sta se naposled tako ČSR kakor Madžarska obrnili na Nemčijo in Italijo s prošnjo, naj prevzameta vlogo razsodnika. Nemška in italijanska vlada sta pristali na to ponudbo in sta se nemški zunanji minister Ribbentrop in italijanski zunanja minister grof Ciano sestala danes na Dunaju, kamor sta bili obenem pozvani tudi delegaciji Češkoslovaške in Madžarske.
Sestava delegacij
Ribbentrop, grof Ciano, Chvalkovsky in Kanya so prispeli na Dunaj že včeraj, danes pa so prišli še člani češkoslovaške in madžarske delegacije. Z nemške strani se udeležujejo konference poleg zunanjega ministra Ribbentropa državni podtajnik "VVormann in načelnik zunanjega ministrstva Gauf, z italiajnske strani grof Ciano ter poslanika v Pragi in Bud:mpešti. z madžarske strani pa poleg zunanjega ministra Kanve še prosvetni minister grof Telekv in šef kabineta zunanjega ministra grof Czaky. Češkoslovaško zastopajo zunanji minister Chvalkovskv, pooblaščeni minister dr. Krno, slovaški ministrski predsednik dr. Tiso in minister Turčanski ter predsednik podkarpatske vlade Volo-f n. Poleg tega spremljajo češkoslovaško in madžarsko delegacijo še posebni eksperti.
Ob 12.15 so se sestali vsi štirje zunanji ministri ter ostali člani delegacij v sejni dvorani gradu Belvedere. Sejo je otvoril nemški zunanji minister Ribbentrop s kratkim nagovorom, v katerem je najprvo pozdravil vse delegate, nato pa obrazložil arbitražni postopek, naglašajoč, da je naloga tega razsodišča določiti točno '-n dokončno mejo med Madžarsko in ČSR. Predno bosta on in grof Ciano kot arbitra zavzela svoje stališče, bosta imeli češkoslovaška in madžarska delegacija priliko, da obrazložita svoje stališče ter predložita vse dokaze in razloge v korist svojih predlogov in zahtev. Meja se mora določiti na etnografski osnovi in rešiti se morajo v zvezi s tem vsa sporna vprašanja. Razsodba, ki bo izdana je obvezna in končno vel javna, ker sta tako Češkoslovaška kakor Madžarska v naprej pristali na to, da priznata odločitev tega razsodišča kot končno ureditev. RazsodiSče bo skrbno pretehtalo vse argumente in na podlagi tega izdalo svojo odločbo.
Razprava
Nato je povzel besedo italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je med drugim izjavil, da sta obe državi, ki tvorita os Rim-Berlin, rade volje prevzeli odgovorno nalogo. da izrečeta sodbo v sporu med obema državama. Nemčija in Italija sta vedno pripravljeni sodelovati pri obnovi Evrope v želji, da se vsa sporna vprašanja rešijo na miren način.
Po teh pozdravnih govorih je najprvo madžarski zunanji minister Ka.nya ponovil že znane zahteve. Njemu je odgovoril dr. Chvalkovsky, ki je pojasnil stališče češkoslovaške vlade ter zavračal madžarske zahteve, dokazujoč, da ne odgovarjajo etnografskemu položaju. Nato sta grof Teleky in pooblaščeni minister Krno preči-tala obširni in podrobno utemeljeni sporočili svojih vlad. O teh poročilih se je razvila razprava, v katero sta ponovno posegla tudi Ribbentrop in grof Ciano.
Glavna razprava se je sukala okrog madžarske zahteve po odstopitvi vseh važnejših slovaških in podkarpatskih mest, vključno Bratislave, Nitre, Košic in Užho-roda. češkoslovaški delegati so pobijali ma-džarsko-ljudsko štetje iz leta 1910, na katerega so se sklicevali Madžari. V razpravi so v glavnem prevladovali etnografski razlogi, dočim so gospodarski in prometni razlogi igrali podrejeno vlogo. Ideja plebiscita je bila opuščena že od vsega začetka. Prav tako je bila odklonjena zahteva po skupni meji med Madžarsko in Poljsko.
Razsodba
Ob 14. je bila prva konferenca zaključena, nakar sta se Ribbentrop in grof Ciano s svojimi ožjimi sotrudnikl umaknila k posvetu. Ob 1. je bilo prirejeno v marmorni dvorani skupno kosilo vseh delegacij, ob 18. pa sta Ribbentrop in grof Ciano pozvala češkoslovaškega zunanjega ministra Chvalkovskega in madžarskega zunanjega ministra Kanyo ter jima sporočila naslednjo razsodbo:
V smislu prošnje, ki sta jo naslovili kr. madžarska vlada in vlada češkoslovaške republike na nemško in italijansko vlado, naj bi ti dve vladi potom arbitraže razpravljali o spornih vprašanjih, ki so nastala med kraljevino Madžarsko in Češko-
slovaško republiko glede ozemlja, ki naj se odstopi Madžarski ter na osnovi not, ki so bile o tem izmenjane dne 30. oktobra 1938. med zainteresiranimi vladami, sta se danes sestala na Dunaju nemški zunanji minister Joahim von Ribbentrop in zunanji minister Nj. Vel. kralja Italije in cesarja Abesinije grof Galeazzo Ciano. Ko sta še enkrat izmenjala misli z madžarskim zunanjim ministrom Kanyo in češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Františkom Chval-kovskym sta izdala naslednjo arbitražno razsodbo:
1.	Kraji, ki se odcepijo od češkoslovaške republike in odstopijo Madžarski, so obeleženi v priloženem zemljevidu Točna določitev meje na licu mesta je prepuščena posebni češkoslovaško-madžarski komisiji.
2.	Evakuacija ozemlja, ki se s strani Češkoslovaške odstopi in ki ga zasede Madžarska, se prične 5. novembra 1938 in se mora končati 10. novembra 1938. Posebna madžarsko-češkoslovaška komisija bo takoj določila posamezne etape, po katerih se mora izvršiti evakuacija, odnosno zasedba. Ta komisija ima določiti tudi vse ostale modalitete.
3.	češkoslovaška vlada mora poskrbeti, da ostane ozemlje, ki se odstopi Madžarski, v rednem in normalnem stanju;
4.	Vprašanja, ki nastanejo v zvezi s to odcepitvijo ozemlja, zlasti vprašanje državljanstva in opcije, bo reševala posebna češkoslovaško-madžarska komisija;
5.	Prav tako bo posebna češkoslovaško-madžarska komisija določila podrobnejše odredbe za zaščito oseb madžarske narodnosti, ki bodo ostale na češkoslovaškem ozemlju, kakor tudi glede zaščite oseb nemadžarske narodnosti, ki žive na ozemlju, ki se odstopi Madžarski. Ta komisija mora tudi poskrbeti za to, da se madžor-skemu živ! ju v Bratislavi zairotovi isti položaj, kakor ga imajo ostale tamošnje narodnostne skupine;
6.	V kolikor bi nastale zaradi te odcepitve ozemlja težkoč? gospodarske in pro-metno-tehn'čne narave z ozemljem. ki ostane češkoslovaški, mora madžarska vlada storiti vse, kar je v njeni moči, da
se te težave odstranijo v soglasju s češkoslovaško vlado;
7. V kolikor bi se pojavile težave ali sum glede načina izvršitve te arbitražne razsodbe, se morata madžarska in češkoslovaška vlada o njih neposredno sporazumeti. če pa v kakem vprašanju ne bi prišlo do sporazuma, morata dotlčno vprašanje predložiti v končno odločitev nemški in italijanski vladi.«
Nova meja
Kolikor se je dalo nocoj izvedeti, gre nova meja naravnost proti vzhodu do Novih Zamkov, tako da pripade Madžarski ves žitni otok. Od tam se vleče meja ^erovzhodno proti Košicam, potegnjena je tako, da pripadeta Madžarski mesti Lučenec in Košice. Podkarpat-sko Rusijo je meja tako oresekala, da izgubi obe največji mesti Užhorod in Mukr^vo, ki se	* Madžarski.
Izročitev ozemlja
Evakuacija ozemlja, ki je prisojeno Madžarski, bo izvršena v petih etapah. V soboto 5. t. m. bo izročen Madžarski Žitni otok, v ponedeljek Lučenec, v torek pa Košice, dočim čas evakuacije Užhoroda in Mrkačeva še ni znan.
»Karpatska Ukrajina«
Dunaj, 2. nov. AA. Vlada Podkaipatske Rusije je izdala ukrep, s katerim se spreminja ime države, ki se bo odslej imenovala Karpatska Ukrajina. Ministrski pred-sedn k Vološin je zastopniku Havasa glede tega izjavil: Td ukrep naj napravi konec vsem nesporazumom. Naš jezik, naša čustva in naša misel so ukrajinski. Ime Pod-karpatska Rusiia. ki je bilo sprejeto 1. 1918, je izzvalo netočne predstave o pravem narodnostnem in zemljepisnem značaui naše države.
Angleško-italijanski
dogovor pred zbornico
Chamberlain je predložil parlamentu predlog o takojšnjem uveljavljenju sporazuma z Italijo
se ni pomirjena
V starem delu Jeruzalema delajo urormki &3°?ležem
zopet velike preglavice
Jeruzalem, 2. nov. o. Angleška vojska je v zadnjih dneh očistila staro jeruzalemsko mesto vseh uporniških elementov. Splošno so menili, da bo v Jeruzalemu sedaj zavladal mir, izkazalo pa se je, da so se angleške oblasti zmotile v svejih računih. Uporniki so se znova pojavili v starih jeruzalemskih hišah in tesnih ulicrh, kar je izzvalo v vojaških krogih veliko pozornost. Sedaj so s' dokončno na jasnem, da so morali biti arabski upornik; v
London, 2. nov. o. Kakor poroča »Daily Herald«, je angleški kralj sprejel povabilo, ki mu ga je poslal predsednik Roosevelt, naj pride na obisk v \Vashington Baje je pismo, v katerem kralj Jurij sporoča svoj pristanek, že na poti v Amenko Kdaj bo kalj Jurij obiskal Kanado in Zediniene države, še ni bilo objavljeno.
Pirow išče stike
Berlin, 2. novembri, b. V tukajšnjih političnih krogih krožijo govorice da je južnoafriški ra r o dne o b ram bn i minister P:-row. ki se je pred dnevi mudil v Lizboni in Šalamanci, po svojih zaupnikih poizvedoval, ali bi bil njegov obisk v Berlinu za-željein. Pirow je znan po svoji naklonjenosti nemški zahtevi o vrni*vi njenih | bivših kolonij, seveda pod pogojem, da Nemčija izključi iz svoje kolonialne zahteve vrnitev jugozapadne Afrike, ki je kot mednarodni mandat priznana Južni Afriki. Prav ta nekdanja nemška kolonija pa je Nemcem najbolj pri srcu, ker tvori v njej nemško prebivalstvo večino belega prebivalstva.
»Berliner Borsen-Zeitung« zelo ostro zavrača angleško in francosko s aližče v kolonialnem vprašanju ter polemizira tako z resolucijo radikalnega kongresa v Marseilleu, ki odklanja nemške kolonialne zahteve, kakor s stališčem večine londonskih listov, ki odklanjajo razgcvoreo vrnitvi vseli bivših nemških kolonij.
Letonski zunanji minister v Kodanju
Riga, 2. nov- AA. Na poziv danskega zunanjega ministra bo le Ionski zunanji minister Munters obiskal 1. decembra Ko-danj. Njegov uradni obisk bo trajal tri do štiri dni.
Sporazum med Mehiko in Zedinjenimi državami
Wa»hington, 2. nov. AA. Zedinjene države in Mehika so se načelno sporazumele glede odškodnine, ki jo bo Mehika plačala Američanom za razlaščene petrolej-ske vrelce.
starem delu Jeruzalema stalno v zvezi z zunanjim sve om po tajnih, podzemskih hodnikih, po katerih so se sedaj spet vrnili v mes :>. Zaradi tega je vrhovno poveljstvo angleške vojske v Jeruzalemu sklenilo znova pričeti z vojaško akcijo, ki pa bo tokrat še bolj temeljita. Angleško vojaštvo bo moralo za vsako ceno najti vse skrivne vhode v te hodnike in onemogočiti, da bi se po njih arabski uporniki znova vtihotapili v mes o
Razmejitev s Poljsko
PRAGA. 2 novembra e V tukajšnjih krogih je bila z zsdo.olis.vom spreieta vest. da so pogajanja meri Poljsko in češkoslovaško gler;e ureditve novih mej cie-finitivno kun"ana V tem pogledu sta imela češkoslovaški zunanji minister dr. Chvalkovskj/ m po.j-kj p^siamK Pape zaključne razgovore. Med obema vladama je bila izmenjana nota na podlagi katere ie defini* ivno urejeno razmejitveno vprašanje med oberra državama Mešana komisi-ia strokovnjakov no ser'aj določila razmejitveno črto na tereru Komisija bo končala svoje delo v Šleziji do 15. t. m., v Slovaški pa do konca novembra.
Proglas čst. narodno socialistične stranke
Praga. 2 novembra AA CTK Glavni odbor narodno socialistične stranke je objavil proglas, v katerem pravi med drugim:
Izključeno je. da bi se zopet mogli vrniti nazaj v stare strankarske zablode, prav tako pa tudi ne moremo soditi oseb. ki so umrle Narod pa potrebuje trdnih osnov ta pa se mora žopet nasloniti na koncentracijo narodne edinosti in na zavest pravice Narodna socialistična stranka ie pripravljena v ta namen žrtvovati tudi svoj obstoj in hoče vse svoje sile posvetiti tej koncentraciji Proplas končuje z besedami: Vsi. ki z nami mislijo isto in ki se hočejo naslanjati na tradicije naše zgodovine demokracije in socialne pravice morajo preprečiti vse tisto, kar bi nas delilo Ustanoviti si moramo skupno narodno državo Cehov Slovakov in Pod-knropfskih Rusov
Likvidacija mednarodnega urada za begunce
Beograd, 2. novembra. AA. Upravni odbor mednarodnega urada za begunce je imel te dni sejo, na kateri je razpravljal o definitivni likvidaciji tega urada koncem tekočega leta. Kakor znano, bo Nansenov urad za begunce v smislu odločb skupščine Društva narodov prenehal poslovati v sedanji svoji obliki. Mesto njega bo od začetka prihodnjega leta prevzela posle za nameščavanje beguncev druga nova korpo-racija, ki se organizira v Londonu pod okriljem Društva narodov.
Postani in ostani Slan Vodnikove družbe!
London, 2. novembra, b. Včeraj sta se spodnja in lordska zbornica sestali na zaključni seji letošnjega zasedanja. Na dnevnem redu je bil vladni predlog o uveljavljenju italijansko-angleškega velikonočnega sporazuma, ki ga je premier Cham-berlahj stavil v obliki izjave Na splošno se je pričakovalo, da bo podal to izjavo šele na prvi seji novega zaiedanja spodnje zbornice dne 8. novembra Dejstvo, da se je vlada za to odločila že včeraj, najbolj zgovorno dokazuje, da želi Chamberlain čimprej uveljaviti sporazum z Italijo in tako nadaljevati svojo politiko splošnega evropskega pomirjenja, kateri se navzlic zahtevi po pospešenem oboroževanju tudi v zadnjem času dl odrekel.
Ko je Chamberlain stopil v spodnjo zbornico, je bila ta že povsem zasedena, kakor ob najbolj svečanih prilikah Čim je dospel do svojega mesta, je prosil za besedo in izjavil:
Želim takoj obvestiti spodnjo zbornico, da namerava vlada čimprej uveljaviti angleško-italijanski sporazum, sklenjen v Rima 16. aprila. Zato sem se odločil, da še nocoj predložim zbornici predlog, da razpravlja o tem jutri. Besedilo vladnega predloga je naslednje: »Spodnja zbMtica odobrava namero
vlade, da uveljavi angleško-italijanski sporazum.«
Skoraj istočasno je v lordski zbornici podal zunanji minister lord Halifax enako izjavo kakor Chamberlain v spodnji zbornici. Ker ni nihče ugovarjal, je bil predlog takoj sprejet.
Attleejeva kritika
Drugače je bilo v spodnji zbornici, kjer je major Attlee v imenu opozicije začel razpravo z ostrim napadom proti celotni vladi O monakovskem sporazumu je govoril kot o največjem porazu, ki je doletel ne le Anglijo in Francijo, temveč demokracijo sploh ter je opozarjal zbornico, da sta obe zapadni velesili v Monakovem privolili v mnogo več kakor je Hitler sam zahteval v Godesbergu. Major Attlee je nato očital vladi, da je pripomogla k izključitvi Rusije od skupnih jamstev novih čsl. mej. Podrobno je govoril o nemških gospodarskih načrtih v Srednji Evropi. Dotaknil se je zatem tudi angleškega položaja v Vzhodni Aziji ter je očital vladi, da nima nobenega zunanjepolitičnega in gospodarskega •programa ter da želi s svojim oboroževanjem okoristiti samo bogate na škodo revnega ljudstva.
Na Attleejeve ugovore je Chamberlain takoj odgovoril. Izjavil je med drugim:
Chamberlain brani monakovski dogovor
Morda so nekatere Attleejeve kritike take. da bi se mogel z njimi solidarizirati. Vendar moram takoj spočetka zavrniti c":t?k. da bi „nakovski sporazum pomenil poraz za Anglijo in Francijo Kdor tako misli, je vreden vsega obžalovanja Ne le, da ne smatram monakovskega sporazuma za poraz demokracije ter mednarodne zakonitosti in reda, temveč se mi nasprotno zdi, da predstaviia pomemben korak naprej na poti k splošnemu sporazumu med dvema vele^" M "''-»»»td demokracijo, in velesilama, ki zastopata totalitarne drfave Tr> ie vpraš-'nie katerega končna rešitev se sicer ne bi me~is» doseči brez uporabe sile ali z vojno Z monrkovskim sporazumom je namesto sile nastopil red. Ne želim sicer zanikati, da so monakov-skemu sporazumu sledile odločitve, o katerih bi bilo *eleti da bi bile drugačne, toda pri slehernem vre''noten in sporazuma je treba stalno uno?<evati drugo alternativo. alternativo vo'ne ter učinke ki bi jih imela voina	amo Češkoslovaško.
Zato sem n-nenia	nqiV>ol<š; iz-
hod ta. da smo me^narodn? komisiji D"e-p tili n?lofo	ram—:v'is> o podrobno-
stih nove	v-r« Al"r' cr> ti rezul-
tati predno* k>-i<:ke ne črnimo pri tem tfa cn vc«k^li-r»r ho1 i ugodni od ^j,.-!, «»•	rno-aba <=ile
Chambe»-in;n jf n?to govoril o posojilu Ceško?lo"ašk: ter je izjavil da bo spodnja zbornica o niem obveščena kasneje ko bo znan tudi frarco«k' odeovor
Vprašanje jamstev za novo
Kar se tiče jamstev za češkoslovaške meje, to vprašanje ne more biti urejeno, dokler se popolnoma ne uredi manjšinsko vprašanje v ČSR. Nemčija in Italija sta tedaj tudi prinravlferi nrevzeti nase svoj del poroštva. Toda v naši prvi obljubi smo mi izjavili, da bomo prav gotovo sodelo-vaM nr? mednar^dn«"- "•»'•oStvn. Kar pa se tip; drugih dr?av, ne morem osebno danes ni"?sar daviti. Se nopre' bomo vso stvar nredVžili parlamentu in prav tako povedali tudi imena držav, ki bodo sodelovale pri tem poroštvu.	,
Na vzklik r>o«ianca Wedgwooda Bena, zakai bi Ar<*lna jamčila za nove meje proti Mad?arski. ko se pa te me^e določujejo brez angleškega in francoskega sodelovanja. je Chamberlain odgovoril:
Mi ninmo nikdar branMi trenotnih mej, ampak smo jamčili Farno proti neizzvane-mu napadu, kar je čisto druga stvar.
Nemška gospodarska stremljenja
Chamberlain je nato govoril o akciji nemškega gospodarskega m"'nistra dr. Fun-ka in izrazil obžalovanje, da je Attlee za tem delovanjem opazil neke temne politične cilje. Po svojem zemljepisnem položaju i mora Nemčija zavzemati prevladujoč položaj v srednji in jugovzhodni Evropi. Ta gospodarska stremljenja pa se lahko v teh delih Evrope razvijejo v medsebojno gospodarsko izpopolnjevanje. Zato ne vem, zakaj bi ravno mi morali pričakovati kakih temeljnih izprememb v tem delu Evrope. V teh kra jih nismo nikdar hoteli iztisniti Nemčije in je tudi nismo hoteli nik-dra gospodarsko obkoljevati.
Res je, da imamo tam tudi mi gospodarske interese, ki si jih hočemo ohraniti, vendar pa moramo pri tem zmeraj pokazati dobro voljo napram tistim državam ki žele v teh državah svobodno konkurenco. Končno pa podunavske države tudi same žele uvažati blago iz Nemčije. Ne maram verjeti, da bi kdo med nami in Nemčijo želel gospodarsko vojno. Ni v našem interesu, da bi katerikoli del sveta obubožal. Ce bi se naš gospodarski položaj poboljšal s trgovino med Francijo, Nemčijo in Anglijo, tedaj smo mi prepričani, da bo to tudi nam koristilo. Prepričan sem, da je na svetu dovolj prostora za nas in za Nemčijo in da se ni nikomur treba truditi za to, da bi imeli kje posebne prednosti.
Vojaška obramba
angleškega imperija
O vojaški obrambi angleškega imperija je Chamberlain izjavil med drugim: Sestavili smo si petletni oboroževalni načrt in smo sedaj v tretjem letu tega načrta. Ne vem. zakaj bi naša država morala biti manj oborožena kot druge države, vendar pa hočem odločno ponoviti, da nima nikakih napadalnih namenov proti Nemčiji ali proti katerikoli drugi državi. Mi samo to želimo, da bi bila naša država varna, prav tako pa naj bi bile varne tudi njene prometne zveze z imperijem. Izjavljamo, da prav nič ne mislimo na kako tekmo v oboroževanju.
Za Chamberlainom je v imenu liberalne opozicije govoril Sinclair, za njim pa konservativni poslanec Adams, ki je apeliral na vlado, naj v vprašanju kolonij niti za las ne popusti nasproti Nemčiji.
Izpopolnitev vlade
London, 2. nov. b. Za presojo trenutnega notranjepolitičnega položaja v Angliji je značilno, da Chamberlain še vedno ni imenoval novih ministrov na vsa izpraznjena mesta, četudi je v ponedeljek izvedel novo rekonstrukcijo svojega kabineta. Na mesto odstopivšega lorda Hail-shama, predsednika tajnega sveta, je imenovan lord Runciman, o čigar vstopu v vlado se je že dolgo govorilo. Za čuvarja državnega pečata je namesto lorda de la Warra, ki je bil med tem imenovan za prosvetnega ministra, postavljen sir John Anderson, bivši guverner Bengali-je, ki je znan kot zelo odločen državnik. Za naslednika umrlega ministra za domi-nione je imenovan Malcolm Macdonald, ki pa vsaj začasno obdrži tudi kolonialno ministrstvo. Tako je dejansko eno mesto v vladi še vedno nezasedeno in se smejo pričakovati še nove rekonstrukcije. Značilno je tudi, da je bil za sedaj odklonjen predlog o ustanovitvi posebnega ministrstva za municijo. ki naj bi razpolagalo s širokimi gospodarskimi pooblastili.
Za onemogocenje vojne s plini
London, 2. nov. o. Po informacijah me-rodajnih krogov namerava Chamberlain v najkrajšem času predložiti Hitlerju in Mussoliniju načrt za onemogočenje vojne s plini ter napadov iz zraka na civilno prebivalstvo. Predlog stremi za tem, da bi se sklenil sporazum za zaščito civilnega prebivalstva v primeru vojne. Po izvršitvi tega predloga namerava Chamberlain po informacijah »United Pressa« stopiti v osebne stike s Hitlerjem še pred konferenco štirih. Kakor upa Chamberlain, bi prišlo do tega sestanka že v najkrajšem času, bržkone neposredno po povratku angleškega poslanika Hende^sona v Berlin.
Chamberlain poj de v Rim
London, 2. nov. b. V nekaterih tukajšnjih političnih krogih so se znova razširile govorice o bližnjem Chamberlaino-vem obisku v Rimu. Chamberlain je baje izrazil željo, da bi se sestal z italijanskim ministrskim predsednikom najkasneje v decembru. Vest ni potrjena, je pa očivid-no v neposredni zvezi z vladnim predlogom o uveljavljenju angleško-italijan-skega sporazuma. Kakor je namreč iz vladnega predloga razvidno, vlada ne zahteva ratifikacije sporazuma (sporazum je namreč že ratificiran), temveč samo njegovo uveljavljenje.
Italijanska gospodarska misija v Rumuniji
Bukarešta, 2. novembra. AA. Semkaj je prispela italijanska gospodarsko-industrij-ska misrija, ki ji načel ju je šef italijanskega zavoda za izmenjavo blaga s tujino, Rafaelo Riccardi. Misija se bo tukaj pogajala glede oječenja medsebojne izmenjave blaga med Rumunijo in Italijo.
Volišča in predsedniki volilnih komisij
Beograd, 2. novembra, p. »Službene novinec so danes objavile odlok Državnega volilnega odbora o določitvi volišč v vsej državi in predsednikov volilnih komisij. V dravski banovini so volišča in predsedniki naslednji (zaradi telefonskega prenosa vesti za točnost imen ne moremo jamčiti):
Srez Brežice
Artiče: Vincenc Ivane, sod. urad. v Brežicah, BizeljSKo (vol. Gornja Sušica): Oskar Tominc, sodnik v Brežicah, Blan-ca: Fran Zupančič, sod. pripr. v Celju, volišče Stara vas: Cvetko Ravbar šol. upr. Brežice: Janko Karlovšek, sodnik, volišče Sv. Lenart: dr. Anton Brumen, svetnik žel. dir. v Ljubljani, Čatež: Avgust Kržišnik, šol. npr. v Brežicah, D°bova: Ludvik Kokot, šol. upr. Glob°Ko: dr. Alojzij Finzgar, sodnik v Celju, Kapeia: Ivan Tominc, učitelj v Globokem, Pišeee: Ivan Roškar, šol. upr. PoSreda: Miha Ro-bek sodni uradnik v Brežicah
Rajhenburg: Jakob Kresnik, viš. pis. oficial v Celju, Senovo: Božidar Brumat, sod. pripr. v Celju, volišče Veliki Kamen; Jožef Ko bar, sod. pripr. v Celju. Sevnici; dT. Rok Jesenko, odvetnik, Sromlje: Miloš Lebič, sod. urad. v Brežicah, VeliKa D°lina: Božo Pleterski, not. pripr. v Brežicah, Videm: Robert Ivanuš. šol. upr. Zabukovje: Leopold Bonča, šol. upr. v Sevnici, Zdole: Joško Kladnik, učitelj v Sevnici.
Srez Celje
Mesto Celje: 1. dr. Anton Kržišnik, sodnik upravnega sodišča v Celju; 2. Rajko Mulaček, isto; 3. Stanko Mašič, isto, 4. dr. Jakob Mlinar, tajnik tega sodišča; 5. Oskar Dobovišek, isto; 6. dr. Franc Kotnik prosvetni inšpektor v p. iz Celja; 7. Jakob Božič, sodnik okr. sodišča; 8. dr. Martin Pavlič, finančni svetnik iz Beograda.
Braslovče: dr. Viktor Turnšek, pristav, okrožnega sodišča v Celju. Dobrna: Josip Jarc, šol. upr. Dramlje: Fran Lužnik, šol. upr. v Celju. Gomilsko: Josip Kladnik, upokojeni poštni uradnik z Vranskega. Griže: Franc Dovžan, šol. upr. Kalobje: Gabrijel Sudar, učitelj s Slivnice, Nova Cerkev: Rudolf Zupanek, upravitelj. Pe-trovče: Ivan Prislan, šol. upr. Polzela: inž. Avgust Turnšek, priv. nameščenec. Slivnica: Dragotin Kotnik, šol. upr.
Sv. Jurij pri Celju: 1. inž. Rado Lah, ravnatelj kmetijske šole, 2. Jurij Dobovišek, upokojeni šolski inšpektor. Sv. Pavel pri Preboldu: Josip Zorko. starešina sre-skega sodišča na Vranskem. Sv. Peter v Sav. dol.: Fran šetina. profesor iz Celja. Šmartno v Rožni dolini: Adolf Senegač-nik, učitelj.
škofja vas: 1. Jožef Lekše, upravitelj meščanske šole iz Vojnika, 2. Viljem Koren, komisar mestnega poglavarstva iz Celja. Sv. Jurij ob Taboru: Matjaž Matevž, šol. upr. iz Loke. Teharje: (volišče Teharje): Janko Presker, prof. v Celju, (volišče Sv. Lovrenc): Slavko črnigoj, šol. upr. iz štor, (volišče Svetina): Anton Knap, prof. iz Celja.
Velika Pirešica: Anton Bratkovič, šol. upr. Vojnik trg: Vid Vrtačnik, šol. upr. Vojnik okolica (volišče Frankolovo): Ig-njat Pejha, šol. upr. Vransko: Slavko Papež. sodnik sreskega sodišča. Žalec: Stanko Tavželj, prof. iz Celja.
Srez Črnomelj
Adlešiči: Edo Uratnik, učitelj v Litiji, CrnOmelj-mesto; i-van Picek, sodnik srez. sod., Črnomelj okolica: volišče v Loki: Anton šporn, starešina srez. sodišča v Črnomlju, vol. na Talčjem vrhu, Josip Re-zelj, sodnik v Črnomlju, Dragatuš: Josip Kos', učit. mešč. š. v Črnomlju, Gradec: (vol. Podzemelj): Lovro Jelnikar, šol. upr. v št. Vidu pri Stični.
Metli Ka-mes t o: Ernest Rus, sodnik sres. sod. v Ljubljani, Metlika-oKolica: volišče v Suhorju: Alojzij Koren, učitelj v Semiču, volišče PH treh farah: Stanko Cernič, sodnik v Metliki, volišče Radovi-ca: Dragotin Brejc, šol. upr. v štrekljev-cu. Radatoviči: Stanko Dolenc, učitelj v Tribučah, Semič: Josip Zupan, šolski upravitelj v Črnomlju, 2. Jakob LJsenič-nik, učitelj v Drašicah, Stari trg: Maks Loh, sod. pripr. v Ljubljani, Vinica: Karel šterbenk, ravnatelj meščanske šole v Črnomlju, volišče Sinji vrh: Milan Labič, šolski upravitelj.
Srez Dolnja Lendava
Beltinci: vol. Beltinci: Ferdinand špra-ger, šol. upr., vol. Bratonci: Edvard Zorko, učitelj, vol. Kančani: Vinko Cesar, šol. upr.; Bogojina: vol. Bogojina, Janez Rau-ter, šol. upr. iz Doline, vol. Motvarjevci: Franc Jurež, sodni oficial iz Dolnje Lendave. črenšovci: vol. črenšovci: Štefan Lutar, šol. upr., vol. Srednja Bistrica: Bogomir Sarec, učitelj iz Gribelj; Dobrov-nik: I. Janez Prajninger, šol. upr.. II. (Kobilje) Otmar Hirn, sodnik iz Dolnje Lendave; Gaber je: volišče Gaber je: Davorin Tratnjek, šol. upr. iz Dolnje Lendave, vol. Hotiza: Janez Pučko, učitelj; Gente-rovcl: Zorislav Kralj, šol. upr. iz Mostja; Dolnja Lendava: vol. Dolnja Lendava: Ivo Umnik, sodnik, vol. D<»lga vas: Ludvik Peternel, šol. upr.; Odranci: vol. Odranci: Arnold Krebs, šol. upr., vol. Grlinci: Drago Pečnik, učitelj iz D. Lendave; Orešje: vol. Orešje Josip Kolarič, šol. upr. iz št. Ilja, vol Petešovci: Milan Erker, šol. upr.; Poljana: vol. Velike Poljane: Simon Do-brnik, ravnatelj meščanske šole iz D. Lendave, volišče Lipa: Alojzij Puppis, šol. upr. iz Nedeljice.
Srez Dravograd
Črna: zdravnik dr. Adolf Ramšek; Pristava: inž. Viktor Rebolj, šef šumske uprave, vol. Koprivna: Janko Puhar, šol. upr.; Dravograd: Ožbe Lovrenc, učitelj iz Prevalja, vol. čemeče: Franc Rupar, sodnik iz Prevalja; Guštanj: odvetnik Emil štefanovič iz Prevalja, vol. Koti je: Emil Ozmec, šol. upr.; Kaplja: Josip Lašič, šol. upr.
Marnberg: Kazimir Skarabo, sodnik; Mežica: Josip Hergout, rav. mešč. šole; Muta: Marjan Bele, not. namestnik v Ma-renbergu, vol. Gortina: Milko Breme, rav. železarne na Muti; Preval je-: vol. Farna vas: Ivan Lebis, šol. upr., vol. Leše: dr. "rane Cesarec, starešina sodišča v Preva-
vol. št. Danijel: Ludvik Grafenauer,
soi. ui»r»
I Remšnik: Jernej čebul j, učitelj iz Mari-' bora;Ribnica: dr. Dušan šebes, ban. zdravnik; Vuhred: Franc čiček, učitelj s Po-brežja, vol. Sv. Anton: Drago žolger, šol. upr.; Vuzenica: Vladimir Cvetko, šol. upr., vol. Trbonje: Janko Moder, šol. upr., vol. Sv. Primož: Bogomir Zorko, šol. upr.
Srez Gornji grad
Bočna: Slavko Savinšek, inšpektor fin. min. v Beogradu. Gornjigrad: Franc Ko-šenina, notar. Ljubno: dr. Jože Arh, ban. zdravnik. Luče: Ludvik Mahat, šol. upr. Mozirje: Fortunat Remše, tov. ravnatelj. Nova Štifta: Ivan Duh, šol. upr. Rečica ob Savinji: Zorko Kotnik, šol. upr., vol. Gorica: Fran Petrič, šol. upr. Solčava: števan švagelj, učitelj iz Rečice ob Sav. Šmartno ob Paki: Branko Potočnik, sodni pripravnik iz Celja.
Srez Kamnik
Blagovica: Ivan Intihar, šolski upr. v Trzinu; Dob: inž. Anton Tepež; Domžale: dr. Juro Dolenc, uradnik glavne kontrole v Beogradu; Homec (volišče Preserje): Josip čampa, višji kontr. poštne direkcije v Ljubljani; Ihan: Viljem Rožič. šol. upr. v Jaršah.
Kamnik: dr. Dominik 2vokelj, odvetnik vol. Nevlje: Ivan Jezeršek, šol. upr. v Komendi, volišče Mekinje: Fran štruc, šol. upr. v Blagovici, volišče Tunjice: dr. Fran Vidic, vlad. svet. v p., volišče Podgorje: Karel Potrata, sodnik, volišče Paloviče: inž. Karel Kumer. Kamniška Bistrica (volišče Stahovica): dr. Josip Dobrošek. sodnik pri sodišču za zaščito države v Beogradu; Komenda (vol. Zalog): Jakob Malešič, šol. upr. v Kamniku; vol. Komenda: Anton Miiller, šol. upr. v Zalogu; Krašnja: Niko Trstenjak, vodja zemljiške knjige na Brdu.
Lukovica: Župančič Gilbert, starešina sres. sod. na Brdu; Mengeš: Fran Bokalič. vodja zemlj. knjige v Kamniku; Moravče: dr. Konrad Blejec, sod. pripr. v Ljubljani; vol. Peče: Pavel Urankar, prof. v Ljubljani; vol. Vrhpolje: Vladimir Žitko, prof. v Ljubljani; Motnik: Alojzij šegula, viš. sod. ofic. v Kamniku.
Radomlje: vol. Rova: inž. Fran Birk. Kamnik, vol. Radomlje: Viktor Andrejka, polkovnik v p.; Sela: Janez Keržan, šol. upr v šmartnem; Šmartno ob Tuhinju: Fran Petrič, šol. upr. na Selah; Trojane: vol. čemšenik: Fran Kokalj, učitelj v Mengšu, vol. št. Gotard: Bogomir Vodopi-vec, šol. upr. v Znojilah, Trzin: Fran čer-nišek, uradnik OUZD v Ljubljani; Vodice: Leopold Hladnik. šol. upr. v št. Vidu nad Ljubljano; Zgornji Tuhinj: Metod Jenko, šol. upr. v Rovu.
Srez Konjice
Konjice: 1. vol. Jožef Kumar, odvetnik,
2.	vol. dr. Franjo Macarol, odvetnik, vol. Stranice: Karel Mohar. uradnik cest. odbora v Konjicah, vol. šolski vrh: Jožef Novak, upravitelj mešč. šole iz Slov. Konjic. Loče: Stanko Hribar, sodnik iz Slov. Konjic, vol. Sv. Jernej: Marjan Bratuž, upravitelj ljudske šole, vol žiče: Teodor Vedernjak, pomož. davkar v Slov. Konjicah.
Oplotnica: vol. Kavran: Franc Guben-šek, sodnik iz Konjic, vol. Kebelj: Jurij Jane, učitelj. Prihova: Jakob Štefančič, šol. upr. Vitanje: Peter Vesel, pom. davkar iz Konjic, vol. Spodnji Dolič: Franc Kastelic, tehnik iz Konjic, žreče: Viljem Hreščak. davkar iz Konjic, vol. Sv. Ku-nigunda: Franc Oblak, tajnik cestnega odbora iz Konjic.
Srez Krško
Boštanj: Vladko češnovar, uradnik OUZD v Ljubljani, Bučka: Stanko Peter-linc, prof. iz Ljubljane, CerKije ob KrKi: Miroslav Pogorelec, šef radijske postaje v Ljubljani Kostanjevica: Vinko Panče, sodnik iz Litije, KršKo: dr. Franc Lczar star. sres. sod. iz Kostanjevice, LesKovec: 1. Ignac Petje, sreski šol. nadz.. 2. Leopold Koma, šol. upr. v Velikem Podlogu, vol. Veliko Trnje, Jože Pire, šol. upr.
Mokronog; Franc čoš. sodnik, Radeče: dr. Peter Jereb notar; volišče v Jagnje-tincu Stanko Modic, sodnik iz Mokronoga. RaJia: Fedor Košir, sod. pripr. iz Ljubljane, Studenec: Jože Pirnat, šel. upr. z Jesenic, Sv. Križ: dr. Anton Mila-vec, predsednik Pok zav. v Ljubljani; vol. Bušeča vas: dr. Vlado Belančič, uradnik Zadružne gospodarske banke v Ljubljani šK<>cijan: 1. Jožef Pavšič, profesor iz Ljubljane, 2. Leopold Jovan, šol. apr. iz Sv. Petra pri Novem mestu št. Janž: Franc šihter, šol upr. od Sv. Križa. 2. Niko Slapar, šol. upr iz Studenca, Sv. Rupert: 1. Drago Rostohar, šol. upr. iz Litije, 2. Stanko Lampič. učitelj z Jesenic, Grebelno: Janko Vakselj sodni oficial iz Ljubljane Tržišče: Ciril Lavrič. višji pisarniški predstojnik iz Ljubljane
Srez Laško
Hrastnik-Dol: i. dr. Andrej Arnšek, zdravnik, 2. Dragotin Golja, višji insp. notr. ministrstva v Beogradu, vol. Dol: Metod Jenko, uradnik TPD v Hrastniku, Jurkiošt^r: Fran štros, sod. pis. uradnik v Laškem Sv. Krištof; Josip Podboj, srd. v Laškem, vol. Sv Jedert: Alojzij Koželj, šol. upr. v šmartnem.
Laško: i. Juro Kislinger, šol. upr. 2. dr. Josip Flego, odvetnik. 3. (Reka): Bogomil Rcš, sodnik, Sv. Lenart: Josip Kunič, sod. pristav, vol. Sv. Ruperi", Adolf Ma-gajna, žel. uradnik v Laškem. Lo^a pri Zidanem mostu: dr. Peter Jereb, notar v Radečah, vol. Zidani most: Štefan šifrer, višji kontrolor žel dir. v Ljubljani
Trbovlje: 1. Josip Pečnik. šol. upr., 2. Adolf Vidra, obrate vodja T^D, 3. Jcs p češčut, stavbenik TPD, 4. Anton Osterc, ravnatelj, 5. (Loite) Mirko Ratej, kate-het, 6. (Loke) dT. Janez Jenserle, zdravnik, vol. 7. (Rečje) Filip Slokan, učitelj.
Srez Litija
Dol: dr. Zdravko Flis, edvetn. pripr. iz Celja; Kresnice: Boris Kermavner, sodni pristav iz Cerknice; Krka (volišče na Gmajni): Ciril Sovkal sod. pripravnik iz Ljubljane; Litija: Ivan Tratnik, starešina sres. sod.; 2. Alfred Fišinger, sod. pripr.;
3.	Anton Vergej, postajenačelnik na Savi.
Melinše: dr. Pavel Sušteršič, sod. pripr.
iz Ljubljane; Polšnik: Lovro Korenčan, šol. upr. iz Radeč; Primskovo: Jožef Pe- j sek, šol. upr. iz Ambrusa; Stična: Gustav Golja, odvetnik iz Krškega; Sv, Križ: '
Franc Loreto, tajnik konsumnega društva iz Ljubljane; Šmartno: Leopold Sparha-kel, viš. poštni kontr. iz Ljubljane; Sv. Jurij: Rudolf Fajon, šol. upr. iz Predoselj; volišče v Dobrovici: Albin Vidmar, sod. pripr. iz Novega mesta; St. Vid: Slavko Jerančič, sod. kanci, iz Logatca.
Trebeljevo (vol.' Prežgan je): Stane Po-nikvar, učitelj iz Zagorja; volišče Janče: Franc Prezelj, uradnik OUZD iz Ljubljane; volišče S tanga: Zlato Levičar, sodni pripravnik iz Ljubljane; Vače: dr. Ludvik Gruden, tajnik stola sedmorice iz Zagreba; Veliki Gaber: Rado Janžič, šoL upr. s Police; Višnja gora: 1. dr. Ivan Močnik, starešina sres. sod.; 2. Janko Go-stič, viš. pis. ofic. v Ljubljani.
Zagorje: 1. dr. Edvard Votič, sod. prip. iz Ljubljane; 2. Rudolf Drolc, rudn. poslovodja iz Zagorja; 3. Vinko Grm, šolski upravitelj.
Srez Ljutomer
Apače: Alfred Kos, ravnatelj meščanske šole iz Gr Radgone, vol. Stogovci: Milan Kocuvan, šol. upr. iz Gor. Radgone. Ceza-njevci: Vinko šnuderl, šol. upr. Gornja Radgona: 1. Fran Gorenc, starešina srez. sodišča, 2. dr. Anton Sagadin, upokojeni direktor Pokoj, zavoda, vol. ščavnica: Stanko švajger, sodnik.
Križevci: 1. dr. Feliks Lebar, ban, zdravnik, 2. dr. Bojan Pire iz Beograda. Ljutomer: 1. Anton Raškovič, šef davčne uprave, 2. Rado Dvoršek, šef katastr., 3. Ivan Trinkaus, starešina srez. sodišča, Mala Nedelja: Janko Prelog, učitelj. Negova: Anton Fabjan, upokojeni fin. poverjenik iz Gr. Radgone. Razkrižje: Josip Kocbek, šol. upr. iz Vučje vasi.
Slatina—Radenci: Franc Jandl, učitelj, vol. Kapela Albin Hadner, vodja zemljiške knjige v G. Radgoni. Sv. Jurij ob Stavnici: 1. dr. Karel šabec, odvetnik lz Gornje Radgone, 2. Stane Klavs, sodnik iz Ljutomera. štrigova: 1. Mohor Zupančič, upok. davčni insp. iz Ljubljane. 2. Janez Kržin, poštni insp. iz Beograda. Veržej; inž. Alojzij Ostanek.
Srez Ptuj
Cirkovce: Cenčič Josip, učitelj v Ptuju; Dornava: Prelog Avgust, učitelj; Grajena: Kari Prag, šol upr v Vurbergu; Hajdina: Rudolf Kodrič. šol. upr.; Kog: Volišče Bolfenk na Kogu. Rihard Batist, šol upr v Ormožu; Leskovec: Peter Malešič, notar v Ptuju; Majšperg: Josip Korošec žel. uradnik v p.
Ormož: dr. Friderik Fabiani, star. srez. sod.; Sv. Lenart pri Vel. Nedelji: dr. Emil Korbar, sodnik v Ormožu; Polenšak: Franc Vičar, šol. upr.; Podlehnik: (volišče Nova cerkev) dr. Aleksander Poznik. star. sres. sod. v Ptuju; Ptujska gora: Josip Kos, prof. v Ptuju; Rogoznica: Alojzij Uršič. prof. v Ptuju; Slovenja vas: Aleksander Majhen, šol. upr v Ptuju; Središče: Alojzij Jenko, ravn. mešč šole v Ormožu; Svetinje: Alfonz Stanko, učit. pri Sv. Miklavžu.
Sv. Andraž: Adolf Kocuvan, šol. upr.; Sv. Barbara: dr. Robert Kramberger. sodnik v Ptuju; Sv. Bolfenk: Matija Križan. davkar v pok v Ptuju; Št. Janž: Anton Smodic. učit. v Hajdini: Sv. Lovrenc na D. p.: Anton Korban. šol upr.; Sv. Lovrenc v SI. gor.: (volišče Juršinci) Ivan Breže, šol. upr.: Sv. Marjeta: Viligoj Kotnik, šol. upr.; Sv, Marko: dr. Blaž Breznik, zdravnik v Ptuju; Sv. Miklavž: Josip Breznik, davčni upr pri Sv. Bol-fenku; Sv. Tomaž: Matija Tomazej. šol upr., volišče Savci: Joško Nardin. zdravnik v Ormožu.
Sv. Urban: Alojzij Pihler, učitelj; Sv. Vid pri Ptuju: Marico Beloglavec, šolski upr.; Velika nedel.ia: Alojzii Ponebšek. not. substitut v Ormožu: Zavrč: Fran Mlakar, šol. upr.; Ptuj: 1. dr. Anton Horvat, odvetnik; 2. Zvonko Dokler, odvetnik; 3. Josip Babšek, ravnatelj meščanske šole; 4. Pavel Križaj, geometer
Srez Maribor desni breg
črenšovci: dr. Viljem Lipaj, sod. pripr. iz Maribora; Fram: Josip Tavželj, šol. upr.; Hoče: 1. Simon Milač, prof. iz Maribora; 2. vol. Božidar Bajuk, prof. iz Maribora; Limbuš: Ivan Ferk, šol. upr.; Laporje: Anton Starič, sod. pripr. iz Maribora; Makole: Danilo Kukovec, sod. pripr. iz Maribora.
Pobrežje: 1. dr. Mirko Kejžar, sodnik iz Maribora. 2. vol. dr. Janko Kotnik, prof. iz Maribora, vol. Tezno: živko šifrer, sod. pripr. iz Maribora, vol. Devica Marija v Brezju: dr. Maksimilijan Lampret, sod. pripr. iz Maribora; Podvelka (vol. Lehen) Anton Tesen, sod. prpr. iz Maribora; Pol.jčane: Stanko Pavlin, sod. pripr. iz Maribora; vol. Studenec: dr. Adolf Obran, sodnik iz Maribora.
Race: Ivan Dram, sod. uradnik iz Maribora: Podova: Josip Lečnik, šol. upr., vol. Sv. Marjeta: Anton Senica, šol. upr. iz Maribora: Radvan.je: Alfonz Kopriva, učitelj iz Marbora: Ruše: dr. Alojzij Lešnik, sodnik iz Maribora; Slivnica: Jan šedivy, prof iz Maribora.
Slov. Bistrica: dr. Franc Muhič, starešina sres. sodišča, vol. Spodnja Loznica: Metod Strugar. viš. sod. ofic., vol. Devna: C:ril Mikuž, sodnik, vol. Tinje: dr. Milan Trampuš, sod. pripr. iz Maribora: Spodnja Polskava: Anton Klasinc. prof. iz Maribora. vol. Pragersko: Franc Zmazek, žel. svetnik iz Ljubljane; Studenci: 1. Frenc Veronek, poslovodja železniških delavnic iz Maribora, 2. Josip Jošt. višji žel. svetnik 'z Ljubljane; Sv. Lovrenc na Pohorju: Josip Petrun. šol. upr.. vol. Puščava: Ludvik Zorzut. mag. uradnik iz Maribora: Sv. Marjeta na Pohorju: Anton Jakopič, notarski kandidat lz Maribora; Zgornja Polskava: Leon Ccpuder. šol. nadzornik iz Maribora.	»
Srez Maribor levi breg
Dupiek (vol. Sv. Martin pri Vurbergu): dr. Srečko Lajnšič, upokojeni sreski načelnik iz Maribora. Jarenina: Albin Kna-pič, fin. insp iz Beograda. Kamilica: dr. Ivan Dvornik, prof. iz Maribora. Korena: Janez štefančič, uradnik prometnega mi. nistrstva v Beogradu. Košaki (vol. Krče-vina): Stanko Lavrič, šolski upravitelj, (vol. Sv. Peter): Josip Lenart, sodni svetnik iz Maribora.
Pesnica (vol. Spodnja Sv. Kungota): Ivan Forcesin, uradnik iz Maribora. Selnica ob Dravi: Matej Mržnarič, vodja zemljiške knjige iz Maribora, vol. Sv. Duh na Ostrem vrhu, Stanislav Fortuna, sod- < ni pripravnik v Mariboru. Svečina: Ladislav Mlakar, prof. iz Maribora. Sv. Ana v S. g.: Maks Ašič, sodnik pri Sv. Lenartu. Sv. Anton v S. g.: dr. Adolf Pečovnik. prof. iz Maribora. Sv. Benedikt v S. <*•: Jakob Meško, šol. up. od Sv. Ruperta. Sv. Jakob v S. g.: Karel Koželuh, prof. iz Maribora.
l Sv. Jurij ob Pesnici:: Stanko Lapah, ! prof. iz Maribora. Sv. Jurij v S. g.: Fran ! Janjič, ravnatelj mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru. Sv. Križ pri Mariboru.: Josip Hlebec, šolski upravitelj. Sv. Lenart v S. g.: dr. Ožbolt Ilavnik, starešina sres. sodišča. Sv. Marjeta ob Pesnici: Franc Fink, Sol. upr. iz Maribora. Sv. Ku-pert v S. g.: dr. Josip Kronvogel, upok. dvorni svetnik iz Maribora. Sv. Trojica v S. g.: dr. Franc Pichler, odvetnik iz Maribora. št. Ilj v S. g.: Franc Sommer, učitelj iz Maribora. Velka (vol. Marija Snežna): Franc Ferlinc, šolski upravitelj v pokoju. Zgornja Sv. Kungota: dr. Ljubomir Drnovšek, sod. pripr. iz Maribora
Maribor mesto: 1. vol. dr. Matej Lovren-čič, starešina sres. sod., 2. Pavel Kleber, višji sod, ofic., 3. Miloš Senica, sodnik, 4. Avgust Habermut, sodnik, 5. Adolf Do-stal, podravnatelj Spodnje štajerske ljudske posojilnice, 6. Janko Kovačec, ravnatelj Banovinske hranilnice, 7. Adolf Hud-nik, predsednik okrožnega sodišča, 8. Josip Barle, ravnatelj mestnega poglavarstva, 9. Franjo Baš, profesor, 10. Hinko Druzovič, upokojeni profesor, 11. dr. Ivan Mišič, upokojeni profesor. 12. Anton Mere, sodni oficial, 13. dr. Vojteh Hočevar, sodnik okrožnega sodišča, 14. Stanislav Fortuna, sod. prip. in 15. Ciril Skvarča, višji žel. kontrolor.
Srez Murska Sobota
Bodonci: Viljem Bežan, šol. upr. iz Ko-privnika; Cankova: Karel Košak, šol. upr. Gornji Petrovci: 1. Jožef Potokar, prof. iz M. SolJote, 2. inž. Valentin Vončina, tajnik ministrstva za zgradbe iz Beograda; Grad: 1. Vilibald Beloglavec, šol. upr. iz G. Radgone, 2. Metod Komotar, sodnik iz M. Sobote; Križevci: Viktor Smolej, prof. iz M. Sobote, 2. Bogdan Merhar. sodnik iz M. Sobote.
Kupšinci: Fran Pučnik, prof. iz M. Sobote; Kuzma: Stanko Zalesjak, prom. urad. iz Beograda; Martjanci: Ivan Baj-lec, šol. upr., vol. Moravci: Aleksander Neržima, šol. upr. iz M. Sobote; Murska Sobota: inž. Franc Mikuš, ravnatelj banov. kmetijske šole lz Rakičana, volišče za okolico: Janko Ponebšek notar iz Ormoža; Gabrovci: Franc Kerec, šef borze dela v M. Soboti; Petroča: 1. Janko Horvat, notar iz Murske Sobote, 2. Štefan Kovač, odvet. pripr. iz M. Sobote.
Puconci: Jožef Brumec, odvet. kand. iz M. Sobote; Rogaševci: Vladimir Močan, prof. iz M. Sobote; Selo: 1. Jožef Cesar, uradnik borze dela v M. Soboti, 2. Franjo Podbregar, viš. fin. svet. iz Beograda; šalovci: vol. Hodoš: Julij Torkoš. šol. upr. vol. Varkovci: Vladimir Jezovšek notar iz
M. Sobote, vol. Velika Dolina Ivo Zebar, direktor gimnazije v M. Soboti; Tišina: Evgen Antauer, šol. upr.
Srez Slovenjgradec
Mislinje: vol. Straže: Alojzij Jaš, šu-mar iz št. Ilja pod Turjakom, vol. Št. Hj pod Turjakom: Jože Berkovnik, šol. upr.; Pameče: Ferdo čeme, adm. pripr. iz Slo-venjgradca; Podgorje: Ivan Kugler, šol. upr.; Razbor: Ivan Rutar, šol. upr.; Slovenjgradec: Leopold Kopač, šol. upr., vol. Stari trg: dr. Josip šmid, starešina sres. sod.
škale: Ivan Miki, blagajnik drž. rudnika v Velenju; Šmartno pri Slovenjgradcu: Rudolf Mulec, učitelj, Šoštanj: Viktor Sve-telj, sodnik sreskega sodišča, vol. Draž-mirje: Fran Hribernik, ravnatelj; Sv. Andraž pri Velenju: dr. Alojzij Simoniti, upravnik bolnice v Slovenjgradcu, št. Bj pri Velenju: Stanko Gradišnik, šol. upr.; št. Janž pri Slovenjgradcu: Zdenko Ver-stovšek, referent državnega sveta iz Beograda; Topolšica: Ivan Zaje, upravitelj zdravilišča; Velenje: Cvetko Kavčič, knjigovodja državnega rudnika.
Srez Šmarje pri Jelšah
Kostrivnica: Fran Bratuš, urad. zdravilišča v Rog. Slatini; Kozje: Fran šola-rič, sodnik; Pilštajn: Kazimir Modic, sod. pristav iz Celja; Planina: Fran Gruden, šol. upr., vol. št. Vid: Gojmir Jelenec, odvetnik v Kozjem; Polje ob Sotli: vol. Buče: Josip Grum, starešina sres. sod. v Kozjem, vol. Polje: Janko Regvart, učitelj iz št. Petra; Ponikva: Josip Kincl, šol. upr. Sv. Peter na Medv. selu: Janko Le-skošek, insp. prosv. ministrstva iz Beograda.
Sv. Peter pod Sv. Gorami: Oskar čer-meljc, ravnatelj hranilnice v Celju; Pristava: Oton Zunec, šol. upr.; Podčetrtek: Fran Bratko, sreski kmet. ref. v Šmarju, vol. Verače: Fran Lovrec, šol. upr. v p.
Rogatec: Fran Golob, notar, vol. Do-načka gora: dr. Milivoj Ilešič, sodnik v Rogatcu, vol. št. Florijan: Ivan Goršič, uradnik zdravilišča Rog. Slatina; Rogaška Slatina: Branislav Nenadovič, adm. svet. nar. skupšč ne v Beogradu, vol. Sv. Križ: Ivan Glinšek, šol. upr. v p.; Stoperce: Karel Slabe. šol. upr.
Šmarje pri Jelšah: Jožef Kokalj, sodnik apel. sod. v Ljubljani, vol. Sladka gora: Marijan Kalin, tehnični vodja cestnega odbora; Sv. Štefan: Ivan Košir, tajnik cestnega odbora; št. Vid: Josip Pole, sodnik v Šmarju; Zibika: Fran Zupane, učitelj; žetale: Miha Jerman, sod. pripr. v Celju, Loka pri žusmu: dr. Fran Moser, ban. vet. v Kozjem.
Nove naloge češkoslovaške vojske
Agrarni organ »Venkov« piše o bodoči češkoslovaški vojski in njenih nalogah. Pri tem poudarja med drugim:
Postavljajo se temelji novega političnega in gospodarskega programa Spremembe bodo številne in globoke. Na'-•nroti raznim vestem, da novi državi vojska ne bo potrebna, je treba pribiti dejstvo, da država brez vojske ne bi bila država Naša vojska bo še nadalje ostala vršilec volje državne politike Novi položaj v državi pa daje seveda tudi vojaški upravi nove naloge. Prejšnja leta je vojaška uprava žrtvovala milijarde za obrambne naprave ki jih končno iz znanih razlogov ni bilo mogoče uporabiti. Lahko rečemo, da ie vojaška uprava to svojo nalogo dobro rešila, saj so znana poročila nemških vojaških strokovnjakov, ki so naše obrambne naprave smatrali za veliko oviro in pravi problem nemške ofenzive. Naša vojska bo tudi v bodoče storila vse. da se zavaruje varen razvoj države. Naši odgovorni politiki, češki, slovaški in podkarpatski. bode naši vojski določili njene bodoče naloge. Izpolnitev teh nalog ne bo lahka. Predvsem bo treba
zadovoljiti želje obeh avtonomnih vlad na Slovaškem :n v Podkarpaski Rusiji glede razmestitve višjih poveljstev in posameznih edinic. Nadalje bodo javna dela, zlasti graditev novih železniških prog in cestnih zvez. vsaj v začetku pod nadzorstvom či-niteljev, ki nudijo jamstvo, da bo od izvajanja teh del :zključeno vse, kar bi bilo v zvezi s strankarsko-političnimi vplivi.
Važna pa bo zlasti naloga vojaške uprave na področju zgraditve primerne oborožene sile. Nimamo več onega, kar smo doslej imeli, in morali bomo varčevati tudi v armadi. Državna politika se bo držala gesla da je najboljša ona politika, ki varuje mir. To nam predvsem narekuje ureditev odnošajev s sosedi. Armada se bo morala v svojih načrtih povsem prilagoditi novi zunanji politiki. V armadi ni mesta za ideološka nasprotja, ona se mora prva sprijazniti z našim novim položajem v srednji Evropi. Sosedom bomo morali pokazati dobro voljo in prijateljstvo. To politiko bo podprla tudi vojaška uprava, ki bo temu namenu preusmerila vso vojaško vzgojo.
-^tJIhr.
Nadvlada Japoncev
na Daljnem
Japonski načrti za ureditev
Tokio, 2. nov br. Japonski tisk pozdrav-za mir s Kitajsko je sledil sedaj načrt, ki ] jasno kaže, kako naj bi se po japonskem mnenju končno rešil daljnovzhodni problem v političnem, gospodarskem, vojaškem in mednarodnem pogledu.
V	političnem pogledu zahtevajo Japonci, da naj se osnujejo v Hankovu, Kantonu, Pekingu in Nankingu samostojne pokrajinske vlade, ki bi sestavile skupen odbor, iz čigar srede naj bi bil izbran novi predsednik kitajske republike ter osnovana nova osrednja vlada. Na otoku Formozi bi se uvedla posebna avtonomija. Severne pokrajine Čahar, Suijuaiig in notranja Mongolija bi ne bile podrejene kitajski osrednji vladi, temveč bi stopile v najtesnejšo zvezo z Mandžurijo.
V	gospodarskem pogledu si pridržuje Japonska vodilno vlogo pri izkoriščanju severne Kitajske in na področju ob vzhodnem Jangceju.
V	vojaškem pogledu hoče Japonska poleg dosedanjih uspehov doseči še popolno obvladanje železnice Peking - Kanton in pokrajine Hunan. V primeru nadaljnjega odpora je Japonska odločena nadaljevati svoje operacije v zapadnih obmejnih pokrajinah in morda zgraditi Hajnan za za-padno letalsko oporišče.
Kar se tiče mednarodnega položaja na Daljnem vzhodu, se zavzema Japonska za tesno sodelovanje z Nemčijo in Italijo v smislu protikomunističnega pakta, zlasti na gospodarskem področju.
Kar se tiče japonskega stališča napram demokratičnim silam, je zelo različno. Od Anglije, Francije in Zedinjenih držav zahteva Japonska brezpogojno priznanje kot vodilne, izključno merodajne velesile na Daljnem vzhodu. Napram Franciji in Ze-dinjenim državam zavzemajo zaradi stalnega aktivnega podpiranja Kitajcev vseskozi odklonilno stališče. Kar se tiče Anglije, so razmere nekoliko bolj jasne. Japonska pričakuje, da se bo Anglija odločila za tiho priznanje novega položaja na Daljnem vzhodu. Razen tega pričakuje, da bo Anglija uveljavila svoj vpliv za takojšen odstop maršala aCngkajška. Vsekakor pa bo Japonska vztrajala na zahtevi, da mora Anglija priznati novo ustvarjeni po-položaj.
Berlin, 2. nov. d. Japonskim pogojem
lja z velikim zadovoljstvom, da je bil imenovan za novega japonskega zunanjega mi-

daljnovzhodnih problemov
nistra politični strokovnjak in bivši minister Arita. Kakor znano, je imel vodstvo tega resora po dramatični ostavki generala Itagakija začasno min. predsednik knez Ko-noje. Novi zunanji minister je sicer pristaši japonske vojaške stranke, ima pa dobre zveze tudi z gospodarskimi in parlamentarnimi krogi.
Listi objavljajo danes tudi že njegov zunanjepolitični program ter pravijo, da bo skušal Arita koncentrirati oblast v zasedenem ozemlju Kitajske v rokah nove centralne kitajske vlade v Nankingu, ki bo upravljala ves doslej zasedeni teritorij. Njena naloga bo v prvi vrsti borba proti komunizmu. Nadalje bo Arita skušal izvesti revizijo pakta devetih velesil in se s posameznimi prizadetimi silami na novo sporazumeti o koordinaciji njihovih gospodarskih interesov na Daljnem vzhodu in o njihovih dosedanjih teritorialnih koncesijah na Kitajskem. V okviru te diplomatske akcije se bo skušal spoiazumeti predvsem z Anglijo Kar se tiče odnošajev z Moskvo, bo ostala Japonska slei ko prej pasivna. Omejila se bo na ureditev nekaterih lokalnih in manjših gospodarskih problemov. Obnova občih dobrih prijateljskih odnošajev med obema državama pa je odvisna od Moskve in bo postala aktualna šele tedaj, ko bo Moskva odrekla sleherno podporo maršalu Čangkajšku. Zunanji minister Arita si bo prizadeval ojačiti sedanje prijateljske odnošaje z Nemčijo in Italijo. Japonsko zunanjepolitično vodstvo si je na jasnem. da jc dosedanje sodelovanje totalitarnih držav v mnogočem vplivalo na mednarodne politični smeri Anglije. Francije in Rusije. Zato bo skušalo ta blok kolikor mogoče še bolj ojačiti.
ia "*r?r~ o ^'
Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro z jutranjo meglo na zapadu, v ostalih krajih oblačno z dežjem, le v severnem delu države od časa do časa vedro.
V vzhodnih in južnih krajih dež, ponekod tudi sneg. V teku dneva novo pooblače-nje v zapadnih krajih. Toplota bo padla v vsej državi, razen na zapadu, kjer bo ostala brez znatnih sprememb.
Zagrebška: Vedro in hladno.
Dunajska: Pretežno oblačno, ponekod padavine, pozneje razjasnitev in nekoliko topleje.
Črne množice na grobouih
Ob krasnem vremenu smo dostojno počastili svoje rajne
Ljubljana, 2. novembra
Na letošnji praznik vseh mrtvih je Ljubljana počastila spomin svojih rajnkih kakor še nikoli. Dvoje reči je bilo, ki sta povzdignili letošnje spominske svečanosti na grobeh: izredno lepo, solnčno vreme, kakršnega Ljubljana na ta praznik že dolgo ni doživela, in pa dejstvo, da je mesto prav pred kratkim dobilo dolgo zaželeno tramvajsko zvezo s Sv. Križem.
Že vse zadnje dni se je Ljubljana razgibala v znamenju mrtvih. Ljubljanski trg se je za ves teden spremenil v en sam cvetlični gaj, ženske — so nosile zvrhano naročje cvetja domov. Mestna občina je letos prvič uvedla uvaževanja vreden poizkus. da bi čaščenje pokojnih združila s prizadevanji mestnega socialnega skrbstva. Skromni venčki iz smrekovega zelenja in sveče v belozelenih pasovih, ki jih je občina stavila v promet, so bili deležni tako toplega odziva med občinstvom, da je prodaja vrgla mestni blagajni, kakor se čr,je, nekaj nad 90.000 din. A tradicionalnega tekmovanja, kdo bo lepše, razkošne-je z jesenskim cvetjem okrasil gomile svojih dragih, ta dobrodelna akcija vendar ni mogla odpraviti. Kdor se je sprehodil med grobovi pri Sv. Križu, je lahko opazil, da je nanje prišlo presenetljivo manj zelenih venčkov, kakor jih je magistrat prodal: ljudje so jih pač kupovali po stojnicah, da se ob spominu na mrtve oddolže siromakom, a so jih zadržali doma: za počastitev mrtvih svojcev pa so nakupili rož.
Tako je bilo domovanje mrtvih pri Sv. Križu tudi za letošnje Vse svete okrašeno z ijubezniio in okusom kakor vsakokrat Onih, ki so svoje življenje žrtvovali za blagor in povzdigo domovine, pa tudi onih, ki so od vseh zapuščeni ostali pod rušo, so se spomnili pripadniki nacionalnih organizacij. Preporodaši in še dobre roke mnogih brezimnih ljudi. Številni častilci bo se poklonili ob grobu velikega vodje dr. Gregorja Žerjava, mladina je nanosi-]a cvetja velikim tvorcem naše besede, Ketteju, Murnu, Cankarju, nacionalisti so p~ižgali lučke na grobu Aleksandra Toma-na, zvestega četnika Petra Mrkonjiča, in ca skupnem grobu žrtev trboveljskega spopada. Gasilci so dostojno počastili spomin
ustanovitelja svoje organizacije Janka Bar-leta in svojega dolgoletnega, zaslužnega voditelja Josipa Turka. V času spominske svečanosti je stala častna straža ob njunih grobeh. Vse pohvale je vreden domi-slek učiteljice na neki mestni osnovni šoli, ki je tik pred praznikom mrtvih po-vedla svoje učenke na grobišče, a ko jim je razkazala vse razkošje in sijaj, s katerim srečni izbranci odevajo mrtve, jih je spremenila še na grobove najbolj zavrženih — v kot, kjer spe samomorilci. S tiho molitvijo v srcih so otroci opleli pozabljene gomile in položili nanje cvetja — tistim v spomin, ki so v času najhujše stiske ostali tako sami, da jim je bila smrt edini izhod.
Ob 15. so združeni pevci Hubadove žu-pi pod vodstvom dirigenta Premelča z ubrano pesmijo otvorili žalno svečanost ob velikem križu, a ko so bili običajni cerkveni obredi končani, se je vsa množica občinstva zgrnila okrog spomenika juden-burških žrtev, da v pobožni zbranosti počasti spomin borcev za nacionalno osvobo-jenje in uedinjenje. Med drugim so bili prisotni zastopniki mestne občine in škofa, zastopnik komandanta diviziie major Mu-slovič. predstavniki Združenja jugosloven-skih vojnih dobrovoljcev, Združenja vojnih invalidov, Zveze bojevnikov in Legije koroških borcev, navzočna pa je bila tudi vdova po voditelju judenburškega upora, naredniku Hafnerju. Svečanost je otvorila vojaška godba z žalno koračnico, spominske molitve pa je opravil bivši vojni kurat. katehet Lavrič ob asistenci ostale duhovščine. Združeni pevci so zapeli »Vigred se povrne«, nato pa je bivši vojni kurat, trnovski župnik Cegnar v daljšem govoru obudil spomin na strahotni čas svetovne vojne in borb za Jugoslavijo. Častna četa vojakov je oddala salvo, pevci so zapeli »Oj. Doberdob«, nato pa je vojaška godba z veličastno žalostinko zaključila svečanost. Na grobove padlih so svojci in zastopniki organizacij položili množico vencev s trakovi v narodnih barvah.
Še dolgo se je občinstvo pomudilo na grobeh, a velika množica jih je bila, ki so se zvečer vrnili k Sv. Križu, da si ogledajo
Spomenik na grobu Mihe čopa
Odkrili so ga z lepo svečanostjo v nedeljo dopoldne
Jesenice, 2. novembra
V nedeljo dopoldne smo na jeseniškem Tiokopališču odkrili dostojen spomenik slo-večemu vojnemu dobrovoljcu in planincu Mihi čopu. Kljub hudemu nalivu se je pred spomenikom zbrala množica ljudi. Navzo-
Foto: Jug, Kranj.
i:en Je Ml tudi ves odbor za postavitev ftpomenika, ki so ga tvorili zastopniki TK »Skale. LKB, SPD, Sokolskega društva Jesenice in Koroška Bela-Javornik, vojni dobrovoljci, četniki in stanovski tovariši. Prišli so nadalje zastopniki mestne občine jeseniške, gorenjske sokolske župe, Preporoda, SK »Bratstva«, Alpinističnega kluba »Gorenjec«, pevskega društva »Save« ter zastopniki številnih drugih kulturnih, Jiarodno obrambnih in športnih organiza-
cij. Prišel je tudi pokojnikov osebni prijatelj, akademski kipar Peter Loboda s Homca pri Kamniku, ki je bil napravil osnutek za spomenik. Prispeli so tudi številni pokojnikovi prijatelji in znanci iz drugih krajev.
Spomenik tvori dva in pol metra visoka kamenita piramida, ki simbolizira naše gorske vrhove, pokojnikov kremeniti značaj in strmi življenjski vzpon. Pred piramido stoji na kamenitem podstavku pokojnikov doprsni lik, pod njim pa je vdelan velik znak jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev, na drugi strani pa je znak preporodovcev, kladivarjev Jugoslavije. V zeleno rušo je položen preprost kamenit križ. Kipar Loboda je lepo nalogo temeljito izvršil. Postavil je spomenik, ki kljub preprostosti pove prav vse, za kar je pokojni Miha živel in se boril.
Točno ob 11. se je pričela svečanost. Pevci so krasno zapeli »Vigred«, nakar je pokojnikov prijatelj alpinist dr. Miha Potočnik orisal lik velikega borca in idealista, omenjal sedanje tužne dni, pozival vse navzočne k slogi in poudaril potrebo, da pozabimo ob grobovih junakov na vse, kar nas razdvaja in da se oprimemo vsega, kar nas druži. V imenu vojnih dobrovoljcev je imel krasen govor prof. dr. Ernest Turk, ki je orisal boje Jugoslovanov za osvobojenje ter je predočil lik narodnega junaka Mihe Copa, ki se je kot doDrovo-ljec boril v črnogorski vojski. Dr. Turk je zaključil: »Zemlja, čuvaj posmrtne ostanke junaškega borca, ki te je tako zelo ljubil, se boril in umiral za tebe. Do-brovoljski prapor, skloni se nad grobom velikega borca in mu izkazi poslednjo čast!«
V imenu pokojnikove soproge, sina in Ožjih sorodnikov se je vsem, ki so se potrudili za spomenik, zahvalil pokojnikov svak pisatelj Fran Albreht iz Ljubljane. Pred spomenik so zastopniki društev in pokojnikovi prijatelji položili več lepih vencev, nakar so pevci zapeli Mihovo najljubšo narodno pesem: »Jaz pojdem v Rovte, tam, kjer je mraz«. .Krasna narodna pesem, zapeta lepo po domače, je mnogim izvabila solze iz oči.
Krasne svečanosti na mariborskih pokopališčih
Po vseh cestah je bil velikanski promet in gneča
Maribor, 2. novembra | velikih mož, ki so si pridobili pomembne Desettisoči so za Vse svete počastili spo- ■ zasluge za osvobojenje Maribora in vsega
obmejnega ozemlja. Dopoldne so se zbrali
min dragih svojcev. Na pobreških pokopališčih, na starem mestnem pokopališču v Strossmajerjevi ulici, na radvanjskem in studenškem pokopališču so bili malodane vsi grobovi v lučkah in posuti s svežim cvetjem. Celo groba Žlahtioa in čiča sta Oila v rožah.
Že v ranih urah je bilo na vseh mariborskih pokopališčih živahno vrvenje, popoldne pa je bila gneča tolika, kakor je v Mariboru že dolgo let ne pomnimo. Krasno vreme je izvabilo na božje njive tudi tisoče onih. ki nimajo pokopanih svojcev na tukajšnjih pokopališčih. 12 mestnih avtobusov je neprekinjeno od 7. zjutraj pa do večera prevažalo tisoče in tisoče obiskovalcev grobov. Računati je, da so samo mestni avtobusi prepeljali na Pobrežje do 9.000 ljudi. Razen tega so se zgrnile nepregledne množice ljudi peš k poslednjim počivališčem pokojnih sorodnikov in znancev. Na stotine avtomobilov in drugih vozil je parkiralo v bližini posameznih pokopališč. Žensko društvo v Mariboru pa je s prodajanjem spominskih znakov izvedlo tudi letos štetje obiskovalcev grobov.
V globoki pieteti so Mariborčani počastili spomin dragih svojcev, pa tudi onih
Mariborčani pri kapelici na mestnem pokopališču na Pobrežju, kjer >e spregovoril predsednik dobrovoljske organizacije v Mariboru g. Viktor Grčar tople spominske besede v počastitev spomina vseh, ki so pokopani na pobreških pokopališčih. Pevci so zatem zapeli žalostinki »Vigred« in »Doberdob«. Množica se je zgrnila nato h grobu nepozabnega narodnega generala Rudolfa Maistra, kjer je poveličeval njegove zasluge predsednik Zveze Maistrovih borcev prof. dr. A. Dolar, ki je položil na Maistrov grob lovorjev venec. Maistrovi borci pa so prižgali svečke svojemu velikemu poveljniku. Sledila je počastitev neustrašnega carzanskega junaka dr. Ljude-vita Pivka. Ob grobu, ki so ga stražili 4 Sokoli v krojih, je proslavljal odlike in zasluge junaka dobrovoljca in narodnega borca dr. Pivka g Viktor Grčar, ki je položil na grob lep venec v imenu mariborskih dobrovoljcev. Sokoli so se tudi spomnili svojega prezaslužnega voditelja in so položili na njegov grob krasen lovorjev venec. Tudi na grobu v vojni padlih je bila pietetna poklonitev; tudi tukaj je spregovoril g. Grčar,
pokopališče, razsvetljeno od tisočev in ti-sočev sveč. Bil je tolikšen naval, da je policija še do poznih ur s težavo vzdrževala red. Novi tramvajski zvezi gre pač zasluga, da sta se mesto in Sv. Križ, ki je še pred mesecem ležal daleč sredi polja, za dobršno mero približala.
Pri Sv. Petru
Z intimno svečanostjo je tudi šentpe-trska organizacija Zveze bojevnikov počastila spomin v svetovni vojni padlih šent-petrskih župljanov. Ob 10.30 je bila v žup-ni cerkvi maša, pri kateri so sodelovali domači pevci, s pridigo, nato pa se je množica občinstva zbrala okrog spomenika padlim. Župnik Košmerlj je ob asistenci ostale duhovščine opravil spominske obrede, nakaT so spet zapeli domači pevci. Spominski govor je imel ravnatelj Stoje. Šent-petrska podružnica Zveze bojevnikov, katere članstvo se je pod vodstvom predsednika Poldeta Zupančiča korporativno udeležilo svečanosti, je položila na spomenik lep venec.
Na Suhem bajerju
Na Suhem bajerju se je sredi meglenega dopoldneva zbrala množica občinstva k počastitvi največjih, najdragocenejših žrtev, ki so padle za naše osvobojenje — žrtev pobesnele avstrijske soldateske v letih svetovne vojne. Grobovi so bili kakor vsako jesen z ljubeznijo okrašeni, lučke so brlele na gomilah. Skromno svečanost, ki je tu, na vznožju Golovca, napravila na človeka najgloblji vtis, so uvedli šentjakobski pevci, ki so zapeli v srce žalujočo žalostinko »Človek, glej dognanje svoje«. Žalne molitve je opravil šentjakobs. župnik, zaslužni nacionalni delavec Janko Barle, nato pa so pevci zapeli še »Oj. Doberdob«. Znani posestnik in vrtnar Kalin iz Trnovega, čigar ljubezni in zavesti gre zasluga. da je grobišče na Suhem bajerju tako zvesto oskrbovano in za vsak praznik mrtvih okrašeno, je nato spregovoril nekaj toplih besed, v katerih je poudaril, da prav letos poteka dvajset let svobode, do katere so nam največ pomogli tisti, ki spe na tem najsvetejšem grobišču.
Posebna dcputacija Maistrovih borcev je počastila spomin padlih tovarišev pred spomenikom v vojašnici 45. pešpolka v Tržaški cesti, kjer so vklesana imena vseh Maistrovcev, prvih žrtev borbe za svobodo. Tukaj je spregovoril predsednik Zveze Maistrovih borcev prof. dr. Dolar in položil v počaščenje junakom na spomenik lep venec. Posebno odposlanstvo sokol-stva pa je položilo venec na grob zaslužnemu sokolskemu starosti dr. Vladimirju Sernccu na starem mestnem pokopališču.
Dopoldne so počastili spomin ob skupnem grobu v svetovni vojni padlih tudi mariborski gasilci, ki so položili na grob spominski venec. Grob je krasil tudi velik venec mestne občine mariborske. Gasilska godba jc svirala ob poklonitvi primerne žalostinke.
Tudi letos je bilo popoldne na pobreških pokopališčih tradicionalno počaščenje združenih mariborskih pcvcev. Pod vodstvom zborovodje Ipavčeve pevske župe g. Albina Horvata so zapeli pred kapelico na mestnem pokopališču žalostinko »Vigred«, ob skupnem grobu v vojni padlih »Oj Doberdob«, na magdalenskem pokopališču pa »Človek, glej«.
Že je legla tema na pokopališča pod zelenim Pohorjem, ko so svojci rajnkih še vedno stali ob grobeh nepozabnih, dragih pokojnikov. Pozno v noč so še gorele neštete svečke, ki so razsvetljevale prostrana poslednja domovališča na Pobrežju, v Strossmajerjevi ulici, v Studencih in v Rad-vanju. Lepo urejeni grobovi so pričali o globoko razvitem čutu pietete in hvaležnosti, ki navdaja Mariborčane vsako leto ob Vseh svetih in na dan Vernih duš.
Vseučil. prcS. inž« Ciril Žnidaršič f
Ljubljana, 2. novembra Z naše univerze se vijeta dve črni zastavi, Dopoldne je nenadno preminil gospod inž. Ciril žnidaršič, redni univerzitetni profesor na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Vest o njegovi smrti je bolestno odjeknila med njegovimi kolegi in slušatelji, pa tudi v krogih hidrotehnikov, s katerimi ga je družilo tesno in prijateljsko sodelovanje. S pokojnim profesorjem žnidaršičem je izgubila naša univerza odličnega znanstvenika, kate-emu je bila poverjena stolica za vodne zj^-adbe na teh niški fakulteti in kjer je vzgojil naš mladi hfdrotehiiičia nai aščaj.
Rojen je bil v Ilirski Bistri;,4 dne 3. avgusta 1882 kot sin gimnazijskega profe-
Ce želite svoje zobe rohraniti zdrave, jih r rešite neugodne rumene obloge-z zobno pasto
ODOL!
sorja. Po končanih srednješolskih študijah se je posvetil tehničnemu študiju ter je bil diplomiran leta 1906. z odliko na gradbenem oddelku visoke tehnične šole v Gradcu. Po krajšem službovanju pri Kranjskem deželnem odboru je nastopil 1909. leta službo pri melioracijskem uradu za Dalmacijo. Leta 1925. pa ga je kot šefa oblastnega hidrotehničnega oddelka v Splitu povabil profesorski zbor naše tehniške fakultete za izrednega profesorja stolice za vodne zgradbe ter mu je s tem
poveril znanstveno organizacijo dela na tej stolici. Poleg intenzivnega znanstvenega udejstvovanja je njegovo ime javnosti dobro znano tudi po prizadevanju za ostvaritev hidrotehničnega laboratorija v Ljubljani. Smrt nam ga je iztrgala sredi dela. ko je pripravljal izdajo knjige »Izraba vodnih sil«. Z njim lega v grob človek blagega in kremenitega značaja, ki ga bodo profesorski zbor, slušatelji in njegovi bližnji ohranili v najlepšem in trajnem spominu.
Zagoneten umor v celjski okolici
Celje, 2. novembra Na praznik Vseh svetih zjutraj se je po mestu in okolici bliskovito raznesla vest, da so našli v Voglajni v čretu pri Celju blizu Westnove tovarne umorjeno neznano žensko. Komaj se je poleglo razburjenje zaradi umora ob Savinji v Levcu pri Celju, katerega žrtev je postal krošnjar Matevž Tratnik, že je bil izvršen v celjski okolici nov, še groznejši umor. V celjskem okolišu ni bil že od vojne zabeležen niti en primer umora, sedaj pa sta sledila dva umora drug za drugim.
V torek okrog 7. zjutraj sta se peljala hlapec veletrgovca g. Ravnikarja in hlapec industrijca g. VVestna s težkim tovorom iz čreta proti Zavodni. Kakih 100 metrov nad Westnovim privatnim mostom čez Voglajno v Cretu blizu Westnove tovarne sta našla na cesti, ki vodi ob levem bregu Voglajne, ženski dežnik. Ko sta stopila z voza, da bi pobrala dežnik, sta našla v grmovju še ženski čevelj. Pogledala sta v strugo Voglajne in z grozo zapazila žensko truplo, ki je ležalo s trebuhom na zemlji poldrug meter pod cestnim robom in dva metra nad gladino Voglajne. O grozni najdbi so takoj obvestili celjsko policijo in orožništvo v štorah. Kmalu so prispeli agenti in stražniki celjske policije ter orožniki iz štor in so uvedli preiskavo.
Neznana ženska je imela na prsih podplutbe, okoli vratu pa je imela zadrgnjeno zeleno vrvico, ki je bila pritrjena na njenem pletenem jopiču. Na levi strani vratu je bila ena, na desni pa sta bili dve zarezi, ki jih je povzročila vrvica. Takoj je bila jasno, da je bila postala neznanka žrtev umora. Na ustih je imela strnjeno kri. Truplo je bilo že otrplo. Umorjenka je stara 25 do 30 let. Ima rdečkaste lase, na sebi ima črn kostum in pod kostumom pleten jopič. Je visoka okrog 170 cm in precej rejena, roke ima hrapave od dela. Pri umorjenki niso našli niti žepnega robca niti ročne torbice ali kakih listin.
Okrog poldneva je prispela uradna komisija, v kateri so bili gg. s.o.s. Detiček, zdravnik dr. Bregant, zapisnikar Burger in sodni oficial Dolenc. Po komisijskem ogledu so prepeljali truplo v mrtvašnico na pokopališče na Teharju, ker je kraj,
na katerem so našli umorjenko, že v teharski občini. Neznanka je bila umorjena v noči od ponedeljka na torek. Nekateri ljudje so čuli v ponedeljek okrog 19. ženske krike, ki so prihajali iz smeri, kjer so našli truplo, toda nihče ni posvetil temu pozornosti. Vse kaže, da je postala neznana ženska žrtev roparskega umora. Truplo si je ogledalo nešteto ljudi, toda nihče ni mogel spoznati umorjenke. Orožništvo je pridno na delu, da ugotovi identiteto trupla, kar bo seveda zelo olajšalo preiskavo.
Prva sled za morilcem
Obdukcija je pokazala, da je bila ženska umorjena v noči od ponedeljka na torek okrog 2. zjutraj in da je bila zadavljena z vrvico, ki je bila pritrjena na pleteni jopič umorjenke. Preiskava, ki jo vodijo orožniki iz Štor, je odkrila že prve sledove. Truplo nesrečne umorjenke v mrtvašnici si je ogledala tudi natakarica gostilne »Amerike« na Spodnji Hudinji pri Celju. Natakarica je po obleki in dežniku v umorjenki spoznala neznanko, ki je bila v ponedeljek od 19.30 do 19.45 z neznanim, približno 351etnim, kmečko oblečenim moškim v gostilni »Ameriki«. Moški je imel majhne zasukane brke in je govoril dolenjsko narečje. Naročil je zase in za spremljevalko po eno krvavico. Kmalu nato pa sta odpovedala naročene klobase. Oba sta vstala, ne da bi jedla, in sta zapustila gostilno. Zdela sta se nekam zamišljena. Neznanka je imela pri sebi ročno torbico, ki je pa pozneje pri truplu niso našli. Umorjenka ima na gornji čeljusti protezo. Njene identitete kljub vsestranskemu poizvedovanju še niso mogli ugotoviti.
Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih.
Ogi. rcg. S. br. 15. 485-5J
Spet smrtna nesreča v Ljutomeru
Ljutomer, 2. novembra šele tri dni je od tega. kar je vlak na Ljutomerski postaji povozil premikača Jožefa Horvata. V ponedeljek zvečer pa se je pripetila nova nezgoda in spet je obležal človek pod kolesi vagonov. Zgodilo se je tokrat na postajališču ob prihodu večernega vlaka iz Maribora. Vlak je imel več ko pol ure zamude in je privozil na postajališče z neobičajno brzino, tako da se je stroj ustavil šele pred mostom čez ščavnieo. Ce bi vozil počasneje, bi bil vi-ničar Matija Vogrinec s Stare gore še med živimi.
V trenutku namreč, ko je vlak zavozil na postajališče, se je Vogrinec pripeljal na svojem kolesu s Cvena. Posetil je bil po opravkih svojega gospodarja, posestnika Jožefa Kovačiča. ki leži bolan. Morda Vogrinec ni videl prihajajočega vlaka, morda je tudi mislil, da se vlak ustavlja in da
bo lahko še pred njim ušel preko proge. Dejstvo je, da je Vogrinec zavozil počasi na progo, ker se tam cesta nekoliko dviga. Ko je bil na prvi tračnici, je bil stroj še kakih deset korakov oddaljen. Vendar Vogrinec ni več prišel preko tira. Stroj ga je sunil pod kolesa in skoraj ves vlak je šel čez. nesrečnika. Odrezalo mu je obe nogi, dobil je tudi še druge poškodbe in je v kakih treh minutah izdihnil. Glavo ima vso temno in iznakaženo.
Vogrinec je bil kak!h 40 let star ter je zapustil vdovo s petimi otroki. Vzrok nezgode je bila predvsem neprevidnost kolesarja, ki je bil morda tudi nekoliko vinjen in ni prav preračunal razdalje. Ker pa je vlak privozil z nenavadno brzino, smemo domnevati, da tudi zavore niso v redu funkcionirale. To pa pri starosti naših strojev nazadnje ni noben čudež. Ponesrečenca so spravili takoj v mrtvašnico. Kajpada je vlak tudi njegovo kolo popolnoma zmlel.
Nova šola na Koroški
Na jadranski dan dne 81. oktobra je kr. vojna mornarica za 24 ur zamenjala gardno stražo pred kraljevim dvorom v Beogradu
Jesenice, 2. novembra.
Z velikim razvojem železarske industrije se je zadnja letta priselilo na Koroško Belo in na Javornik veliko Število nameščencev, delavcev in obrtnikov iz raznih krajev Slovenije, ki so tu našli delo in kruh. Z razvojem industrije in s prihodom novih delovnih sil pa so v občini začele rasti nove gospodarske in kulturne potrebe. Ii tal so se jele dvigati hiše in vile, ki so sprejele pod streho premnoge družine, katere so prinesle v revir samo pridne roke. Občinski odbor na Koroški Beh je postavljen pred Številne in precej težavne naloge, katerim bo dorasel, če bo poleg dosedanjih rednih občinskih dohodkov poiskal še nove vire, da izvede nujno potrebne naprave in da dogradi nujno potrebno novo šolsko poslopje.
Sedanje šolsko poslopje je bilo zgrajeno v času, ko je bila železarska industrija tod de v povojih in ko je vsa občina Štela okrog tisoč ljudi. Stara šola že dolgo zii več ustrezala stalno naraščajočim potrebam. Sedanji občinski odbor je vprašanje nove šole vzel resno in temeljito v pretres. Ne da bi široka javnost dosti vedela o tem, je začelo rasti iz tal poleg sedanje dole novo, mogočno Šolsko poslop-
je, ki bo eno največjih in najlepših na Gorenjskem. Nova šola bo s staro strnjena v celoto le po tem. da bo novi del pomaknjen bolj noter in bo za eno nadstropje višji od stare šole. V novem poslopju bo 9 razredov, 3 stanovanja za poročene učitelje in 4 sebe za uči elje-samce. Stanovanja bodo trisobna, z vsemi pritiklinami in kopalnicami, samci pa bodo imeli skupno kopalnico. V podpritličju bo poleg kleti in shramb tudi več prh za šolsko mladino. Nadalje bo v pritličju 19 metrov dolga telovadnica in oder za šolske proslave dn razne javne prireditve. V načrtu je, da se bo višina stare šole izenačila z novo in da se bo v doglednem času poslopje povečalo tudi za meščansko šolo.
Vsa dela, ki so zdaj v načrtu, so predvidena na 2,400.000 din streškov. Zidarska in težaška dela izvršuje Gradbeno podjetje zidarskih mojstrov iz Ljubljane, tesarska dela pa so oddana mojstru Ivanu Petkošu z Jesenic. Delo hitro napreduje, tako da se bodo učitelji s prihodnjim šolskim letom že lahko vselili v stanovanja. Vsa dela pa bodo dovršena do srede poletja 1940. Tako bo torej novo šolsko poslopje s pričetkom šolskega leta 1940/41 slovesno izročeno svojemu veliko-mu namenu,	*
Domače vesti
*	Z redom Sv. Save 111. stopnje je odlikovan g. dr. Robert Neubauer kot ravnatelj in šef zdravnik ža svoje 15 letno
požrtvovalno delovanje v zdravilišču na Golniku Njegovo požrtvovalno delo, o katerem smo nedavno obširneje poročali se opaža vsepovsod v zdravilišču. Znana je njegova ljubeznjivost in prisrčnost naproti bolnikom. Dr. Neubauer je kot znan specialist za tuberkulozo z neutrudljivim delom žrtvoval vse svoje koristi, ki bi si jih sicer mogel pridobiti v privatni praksi, za to borbo in se njej posvetil brez oddiha. Prostovoljno se je iztrgal iz življenja in žrtvuje vse svoje moči in sposobnosti v borbi s to nevarno boleznijo.
*	ROnzulat republike Poljske v Ljubljani poživlja vse poljske državljane, ki žive stalno ali začasno v Dravski banovini, in ki letos dovršujejo ali so dovršili 17. in IS. leto ali ki so bili rojeni pred 1. 1883., pa se iz kakršnega koli razloga doslej niso javili k vojaški registraciji, da se v teku novembra osebno ali pismeno javijo konzulatu zaradi vojaške registracije in po možnosti predlože svoje dokumente.
*	Gradba planinskga doma na Vlašiču. Podružnica planinskega društva v Travniku gradi svoj planinski dom na Vlašič-planini. Poslopje bo dvonadstropno in je
TOPLI PLAŠČI : VELOUR DIAGONAL
m DIN
F.KS. W
MESTNI TRG 24.
gotovo že do mansarde. V domu bo 11 sob in velika skupna spalnica. Vsega skupaj bo na razpolago 220 postelj. Dom stoji ob vrelcu Kraljici pod črnim vrhom na višini 1600 metrov, kjer so najboljši tereni za zimski šport. Do doma gradijo široko avtomobilsko ces.o, dolgo 18 km. Dom bo obdan od lepega vrta, v katerem bodo gojili planinsko rastlinstvo.
štedite s kurivom	t"*"—^ *T
Uporabljajte LUTZ-peči.
Tovarna Ljubljana VII., tel. 32-52.
*	Veljavnost poljskih potnih listov, v
zveri z dejstvom, da je bilo pred nekaj časom objavljeno, da morajo biti po odločbi ministra notranjih zadev rep. Poljske predloženi vsi potni listi v enokratno kontrolo generalnemu konzulatu rep. Poljske v Zagrebu se objavlja, da potni listi, ki niso bili opremljeni s konzularnim kontrolnim žigom pred 29. oktobrom t. L, ne veljajo več za prekoračitev poljskih mej.
Dobro kupite
koiuhovino
vse vrste pri krznarju
SMOLE JOSIP
LJUBLJANA, ŠELENBL-RGOVA UL. 6-1. poleg glavne, pošte. — Telefon 38-37.
*	Institut za proučevanje Vojvodine. Na
skupni seji upravnega in literarnega odbora Matice Srbske v Novem Sadu je bila sklenjena ustanovitev novega odseka Matice, ki bo imenovan »Institut za proučevanje Vojvodine«. Ta odsek bo izdajal knjige, ki bodo opisovale Vojvodino iz vseh področij njenega nacionalnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Pravilnik za ustanovitev novega odseka pride pred skupščino Matice, ki bo 20. t. m.
*	Himen. Na Brezjah sta se poročila profesor Stanko Bunc iz Maribora, znani literarni zgodovinar in slovničar, in gdč. Mirjana Hinterlechnerjeva. Mladi dvojici želimo obilo sreče!
+ Dr. čerinov mešani zbor »Jugoslavija« je najprimernejša skladba za narodni praznik a capella, ali s klavirjem ali orkestrom.
*	Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval
g. Ivan Umek iz Domžal din 100 namesto venca na grob svoje soproge. Iskrena hvala!
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Uvedba brzojavne in telefonske službe pri pošti v Juršincih. Dne 27. oktobra je bila pri pošti v Juršincih uvedena brzojavna in telefonska služba.
*	Novi grobovi. V 64. letu starosti je umrla v ljubljanski bolnišnici gospa Marija Cesarjeva. Blago mater bodo danes ob 14. spremili k večnemu počitku. — Nadalje je umrl v Ljubljani g. Jože Rus, ravnatelj zemljiške knjige v pokoju. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob 16. izpred bolnišnične mrtvašnice. — Šele 34 let star je umrl v Krškem g. inž kem. Maks Rumpreth. Pokopali ga bodo danes cb pol 17. — V Beogradu je umrl g. inž. Er-nest Lavrenčič, višji tehnični svetnik pri ministrstvu ptt. v pokoju. Zapustil je vdovo, sina, hčerko in širok krog sorodnikov. Uglednega pokojnika bodo pokopali v Beogradu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Ogromni d°bički, doseženi z igralnimi aparati Nedavno smo poročali o zamotani aferi, ki je nastala zaradi igralnih avtomatov, ki so močno razširjeni po du-navski banovini. Tam ni lokala brez igralnega avtomata. Pred sodiščem v Veliki Kikindi so se nedavno javili kar trije »pravi« lastniki igralnih aparatov, ki jih je izdelala neka tvrdka v Leipzigu. Sodišče naj zdaj ugotovi, kdo je pravi. Ta afera je spravila spet na dnevni red vprašanje hazardnih iger, ki se izvajajo s pomočjo avtomatov in predstavljajo veliko izkoriščanje ljucU, ki iščejo srečo. Tudi sarajevski listi se zdaj bavijo s takimi aparati ter naglašajo, da so žrtve izkoriščanja v prvi vrsti delavci, ki večkrat v pol ure zaigrajo ves tedenski zaslužek. Od denarja, ki ga ljudje pomečejo skozi špranje aparata, pride nazaj komaj 24 odstotkov, 76 odstotkov pa si delijo lastniki aparata in lokala. V Veliki Kikindi je 10 takih aparatov in igralci pomečejo v nje mesečno okrog 500.000 din. To se je ugotovilo zdaj v zvezi s pojavo treh podjetnikov, ki si vsi lastijo pravico do aparatov ene same tvrdke.
Sveže ostrige din 1.50. Fr. Kham, Kongresni trg 8.
*	Svoj samomor je objavil v listu. V
Kragujevcu si je vzel življenje 251etni Maks Posega, ki je pred meseci z odličnim uspehom dovršil vojno tehnično šolo in kmalu postal mojster v vojno-tehnič-nem zavodu. Nesrečni mladenič je skočil pod vlak. Zakaj je to storil, ni znano, in vsi se čudijo, ker je bil znan kot vesel in za delo ves zavzet mladenič. V listu »Od-jek šumadije«, ki izhaja v Kragujevcu, pa je izšel istega dne, ko so našli razmesarjeno truplo na progi, kratek člančič, v katerem se nekdo sentimentalno poslavlja od življenja. Ker je bil člančič lepo napisan, ga je list sprejel, čeprav je bil brez podpisa, med svoje feljtonsko gradivo. Vsi so prepričani, da si je nesrečni Maks Posega sam napisal nekrolog.
*	Sled za razbojniki iz Zavin pri Zagorju. Pred dnevi smo poročali o izredno drznem roparskem napadu, ki so ga trije neznanci izvršili dne 28. oktobra okrog 1. popolnoči na hišo posestnice Josipine Drnovškove v Zavinah pri Zagorju. Kakor so orožniki dognali, so roparji dan poprej prišli čez savski most v Šklendrovcu in zavili proti Zagorju. Kakšni podatki o njih identiteti doslej še niso ugotovljeni, policijska uprava v Ljubljani pa objavlja njih osebni opis. Vsi trije napadalci so bili stari po 20 do 30 let. Prvi izmed njih je bil visoke, sloke postave, podolgovatega, črnega obraza, brez brk, temnih, nazaj počesanih las, gologlav in obiečen v temnosivo ponošeno obleko. Oba njegova spremljevalca sta bila majhne postave, okroglega obraza, črnih, nazaj počesanih las, oba prav tako gologlava, oblečen pa je bil eden v temnorjavo ponošeno obleko. drugi pa v sivo obleko s pumparicami.
*	Strašno maščevanje ljubosumnega in razočaranega mladeniča. Mladi Leopold Mlakar, doma nekje iz Slovenije, je več let tolkel hudo revščino v Beogradu, lani pa je dobil pri neki tvrdki dokaj dobro službo in ko je bil rešen najhujših skrbi, se je zaljubil v mlado frizersko pomočnico Otilijo Mamlekovo. Mlakar ima pri sebi svojo mater, ki je ljubeznivo sprejela sinovo izvoljenko. Otilija se je preselila k Mlakarjevim, da bi skupaj pripravili vse potrebno za poroko. Pred tedni pa je mladenka brez slovesa zapustila svojega zaročenca in njegovo mater. Mlakar jo je iskal po vsem Beogradu in ko jo je naposled našel, je ni mogel pregovoriti, da bi se vrnila k njemu. Njegov obup se je iz-premenil v bes in ono jutro je mladenko pričakal na cesti, ko je šla v službo, ter ji oblil lice z vitriolom. Potem se je sam javil policiji, t
*	Bolniki so povsod. Zato je neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. — Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37.
* Ali veste, da zdravijo bolne in razdra-
pane živce tudi s poezijo? Živčni specialisti v Ameriki priporočajo takim bolnikom klasike, predvsem Shakespearjeva dela! Tudi Slovenci imamo ta dela v mojstrskem prevodu pesnika Zupančiča. Vsi, ki vas življenje pritiska, sezite po teh prevodih, ker vam prinesejo duševno olajšavo in vlijejo novega poguma. Tiskovna zadruga je doslej izdala tale Shakespearjeva dela: Sen kresne noči, Macbeth, Othello, Kar hočete, Zimska pravljica, Ukročena trmoglavka, Komedija zmešnjav in Hamlet. Kdor naroči vseh 8 zvezkov, jih dobi za znižano ceno din 240, ki jo vsak lahko plačuje tudi v 12 mesečnih obrokih.
Ii
u— Skladatelj L. 31. škerjanc, katerega najnovejše delo »Zedinjenje«, simfonična kantata za soli. zbor in orkester, se bo izvajala v ponedeljek 7. t. m. ob 20. v veliki unionski dvorani na slavnostnem koncertu Glasbene Matice ljubljanske v proslavo 20 letnice osvobojenja in zedinjenja, je bil rojen decembra 1900. Po maturi leta 1919. je študiral glasbo v Pragi, na Dunaju in v Parizu. Deluje kot profesor ljubljanskega drž. konservatorija in sicer poučuje kompozicijo, dirigiranje, klavir, akustiko in druge teoretične predmete. Poleg tega je dirigent orkestralnega društva Glasbe-; ne Matice od leta 1924. dalje in vodja kon-: servatorijskega orkestra. Leta 1930. je ab-solviral dirigentski tečaj pri znamenitem dirigentu Weingartnerju v Baslu. škerjanc je zelo plodovit skladatelj, ki je napisal dela najrazličnejših vrst. Sodeluje kot kritik, dalje kot predavatelj v radiu in njegovo posebno torišče tvori francoska klavirska glasba. Na izvedbo njegovega najnovejšega dela, ki bo obenem krstna predstava tega dela v ponedeljek, 7. t. m. opozarjamo. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
u— Mestno poglavarstvo ljubljansko je prevzelo slavnostni koncert Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v ponedeljek 7. t m. ob 20. v veliki unionski dvorani v proslavo 20 letnice našega osvobojenja v ofi-cielni program prireditev mestne občine ob priliki te proslave.
u— »Igralec« po znameniti noveli Fe-dorja Dostojevskega se predvaja v francoščini in nemščini. Uprava kina »Uniona« sporoča cenjenemu občinstvu, da si je nabavila od filma »Igralec« tako francosko kakor nemško verzijo in bo predvajala film v obeh verzijah, v francoščini in nemščini. Vsaka teh verzij je napravljena popolnoma za sebe z francoskimi igralci Pierreom Blancharom in Viviane Romance. V nemški verziji pa igrata glavni vlogi Lida Baarova in Albrecht Schonhals. Francosko verzijo predvaja kino »Union« dnevno ob 16., in 21. uri, nemško verzijo pa ob 19. uri. Občinstvo bo tedaj prvič imelo priliko soditi, kateri film je boljši v katerem igrajo večji umetniki, v katerem je režija boljša itd. Na to zanimivost, da se od istega filma igrata istočasno obe napravljeni verziji, opozarjamo občinstvo prav posebno.
u— Predstojništva uradov, zavodov in večjih podjetij je vsesvetska akcija Vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane pred Vsemi sveti naprosila, naj bi akcijo priporočila uslužbenstvu in zbrala darovane odkupnine ter jih do 5. t m. poslala akcijskemu odboru v Mahrovo hišo, pritličje desno, na Krekovem trgu 10. Takih vabil je bilo razposlanih nad 150 uradom, zavodom in podjetjem ter se jih je doslej odzvalo samo 17. Akcijski odbor prav vljudno prosi vsa predstojništva vplivno pomoč, da bo mogoče tudi o našem javnem uslužbenstvu poročati s tako veliko pohvalo, kakor zasluži ostalo prebivalstvo našega mesta, ki je v resnici za reveže spet pokazalo svoje zlato srce in odprlo radodarno roko.
OBIŠČITE na novo renovirano
KAVARNO CENTRAL
vsak večer koncert in ples. — Danes v četrtek odprto vso noč.
u— Praznik vseh mrtvili je izbral za dan svoje smrti 31-letni mesarski pomočnik France Javornik, po rodu iz Velike Loke pri Višnji gori in zaposlen pri Slamiču.
V	službi je bil zmerom priden, delaven in pošten, da so ga vsi radi imeli. Pred dvema letoma se je seznanil z nekim dekletom, s katerim se je hotel poročiti, a njeni starši niso bili naklonjeni njuni zvezi.
V	obupu se je dekle zastrupilo, a od takrat je bil tudi France ves spremenjen. Začel se je izogibati družbe, kupil si je samokres in večkrat je pravil, da si bo končal življenje. Ko so mu domači revolver skrili, si je kupil drugega. Na večer Vseh svetih je obupal do kraja. Ustrelil se je v glavo. Nezavestnega so pripeljali v bolnišnico, kjer pa se ni več zavedel in je po kratkem trpljenju izdihnil.
I Igralec
■ Prekrasen film po
Predvajamo V francoski
I
znameniti noveli Fed. Dostojevskega
KINO UNION, 22-21
poleg neraSke tudi francosko verzijo ! verziji, ki Jo predvajamo ob 16. in 21. uri
igrata glavni vlogi:
VIVIANE ROMANCE in PIERRE BLANCHAR
V nemški verziji, ki jo predvajamo ob 19. uri igrata glavni vlogi:
LIDA BAAROVA in ALBRECHT SCHONHALS
I
I
u— Otvoritev letošnje sezone v Šentjakobskem gledališču bo v soboto 5. XI. ob 20.15. Uprizori se domače delo dr. Alojza Kraigherja, drama iz zakonskega življenja »Školjka«. V tem delu nam je prikazal avtor borba človeškega duha proti gnilobi in borbo za lepše življenje. Igra je dobro pripravljena in na novo opremljena. Sodelujejo prve moči odra. V nedeljo ob 20.15 se bo igra ponovila.
u— Tramvajsk) prOmet k S*'. Križu se bo vršil ob delavnikih tako, da bo vozil od 6. do 7.45 vsakih 6 minut, od 7-45 do 12.30 vsakih 24 minut, od 12.30 do 19. vsakih 6 minut, ->d 19- do 21. vsakih 24 minut. Ob nedeljah od 6. do 12.30 vsakih 12 minut, od 12-30 do 19. vsak;h 6 minut, od 19. do 22. pa vsakih 12 minut. K Sv. Križu vozi proga št. 2. t. j iz Most, skozi mesto mimo kolodvora do Sv. Križa in obratno.
u— Pouk v kuhi na plin se nadaljuje.
Dekleta ne zamudite prilike, ki se vam nudi. Priglase sprejema »Zveza gospodinjskih pomočnic« v Wolfovi ulici 10.
u— Za sjepe. A. in E. Smole, Ljubljana, darujeta društvu slepih 120 din namesto okrasitve grobov.
u— Podružnica Ferijalnega Saveza bo priredila 8. decembra svojo akademijo in prosi vsa ostala društva, da ta dan ne pri-rede svojih prireditev.
u— JNAK »Edinstvo« sporoča svojim članom, da bo danes v četrtek v klubo-vem lokalu redni članski sestanek, združen s predavanjem. Udeležba za člane obvezna.
u— Poškodbam je podlegla. Pred mesecem dni smo poročali o nesreči gospodinjske pomočnice Julijane Funkljeve s Privoza, ki jo je neki hlapec na Galuso-vem nabrežju s težkim vozom, natovorje-nim z moko, pritisnil ob zid vrta poštne direkcije. Nevarno ranjeno so Funkljevo pripeljali v bolnišnico, kjer so se zdravniki na kirurškem oddelku z vso vnemo zavzeli zanjo. A vsa pomoč je ostala zaman. Na Vse svete popoldne je sirota podlegla poškodbam.
u— Vlom v radio-delavnico. V eni zadnjih noči so neznani storilci vdrli v delavnico radijske tvrdke Bruna Klemen-čiča v Pražakovi ulici. Med drugim so odnesli 640 din vredni perrrtanentno-di-namični zvočnik in nekaj ducatov elektronk za radijske aparate. V celem trpi trvdka blizu 4.500 din škode.
u— Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani priredi drevi ob 8. v »Zvezdi« predavanje g. univ. prof. dr. A. Gosarja o temi: »Razvoj socialne politike po vojski in njeni uspehi«. Vsi absolventi in prijatelji društva so vljudno vabljeni!
Iz Celja
e— O Vseh svetih so romale velike množice peš, z av- o'ousi. avtomobili in kolesi na celjska pokopališča, da obiščejo s cvetjem, zelenjem, venci in lučmi okrašene grobove svojih dragih. Pevsko diuštvo s Oljka« je pod vodstvom pevo'»odje g. Cirila Preglja pelo žalosiinko ob 14.30 na okoliškem, ob 15.30 pa na mestnem in na lepo okrašenem vojaškem pokopališču. Oktet pevskega odseka gasilske če"e v Gaberju je pel ob 15. na bolniškem pokopališču, nato pa ob grobu gasilskega voditelja Jerneja Vengusta na mestnem pokopališču. Na okoliškem pokepališču je akademik g. Dušan Zdolšek v navzočnosti celjskih akademikov položil ob 14. na grobnico veletrgovca in dobrotnika dija-štva Antena Kolenca venec Društva slušateljev juridične fakultete ljubljan?ke univerze z napisom »Akademskemu dobro'niku juristi ljubljanske umdverze«. Sreski odbor Iftdečega križa je tudi letos oskrbel štetje obiskovalcev grobov in pobiral na pokopališčih prispevke za Rdeči križ. Legija koroških borcev je počastila pokojne tovariše ob pol 12. pred spomenikom v vojašnici kralja Pe'ra.
e— študijsKe podpor p bo razdelila Starešinska organizacija xSloga« v Celju za šolsko leto 1938/39 celjskim revnim akademikom im srednješolcem. Prošnje z navedbo razmer naj se vložijo do 20. t. m. na naslov: Pirih Miran, stud. iur., Celje, Cesta na grad.
e— Zaključni račun o gosp°darstvu mestno občine celjske jn njenih podjetij za proračunsko leto 1937/38 je v .smislu § 122. zakona o mestnih občinah razpoložen na obči pegled od 2. vštetega do 9. t. m ob uradnih urah pri mestnem računovodstvu. Morebitne ugovore je treba vlagati v navedenem roku pri mestnem poglavarstvu. Pravico do vpogleda in ugovorov ima vsak član mesta Celja in tudi vsaka oseba, ki plačuje od kateregakoli dohodka v mealtu državni neposredni davek.
Ime v filmskem svetu, ki pove vse: DOROTHY LAMOUR ! Tempo vroče Mehike v plesu, glasbi, mladosti, lepoti in ljubezni! — Oglejte si edinstveno filmsko romanco PREMIERA KINO MATICA 21-24	Danes ob 16., 19. in 21. uri!
MANUELA
u— Jugoslovensko kirurško društvo objavlja: Profesor Pennis iz Berlina predava dne 3. novembra ob 18. v predavalnici lečničkog doma, Subičeva 9 v Zagrebu o temi: Delo in uspehi moderne neuroki-rurgije ter dne 4. novembra za kirurško neurološko sekcijo ob 18. v predavalnici kirurške klinike Draškovičeva ulica 19, o temi: Spoznavanje in zdravljenje tumorjev križišča očesnega živca. (Obe predavanji sta v Zagrebu.)
u— Mlad brezposelnik je prodajal tuja drva. Nedavno smo poročali o zanimivi slepariji,ki jo je neki brezposelnik zagrešil na račun ljubljanskega trgovca s kurivom, da mu je ponudil več vagonov drv na prodaj in kasiral nekaj naplačila, nazadnje pa se je izkazalo, da v resnici ne premore niti polena in da njegova družina strada in prezeba v nezakurjeni bajti. Njegov primer je najbrž dal pobudo komaj 24 let staremu brezposelnemu mesarskemu pomočniku, da je napravil še večjo, drznejšo potegavščino. V Ljubljani je nekje najel tovorni avto in šoferja in se odpeljal proti Cušperku, kjer je vedel, da so v gozdu pripravljene za prodajo cele skladanice drv. Naložil jih je kakšnih 24 kub'kov na voz in jih odpeljal v Ljubljano, kjer jih je potem slepar po nizki ceni spravil v denar. Lastnik drv pa je ob pravem času opazil tatvino, našel pa je tudi sled za tatinskim »trgovcem«. Fanta je prijela pol cija, da bo moral odgovarjati sodišču, lastniku pa bo po vsej priliki vsaj v glavnem povrnjena škoda.
u— Drevi ob 20. začctniškl plesni tečaj Jenkove šole v Kazini. Nove prijave dam in gospodov se še sprejema. Dijaki popust.
e— šahovski klub Gaberje. V 5. splošnem turnirju je Franc Csorgo zasedel prvo mes o med 10 udeleženci. Kot klubski prvak je prepričevalno zmagal in ni prepustil nobenemu niti pol točke. Sledijo mu Habenschus in Csorgo st„ s 7, Golja in Mirnik s 4 in pol, Hajsinger s 3 Slimšek z 2, Rajšek s 1 točko, Ahit ik in Prežel j pa sta ostala brez točke. V kratkem se bo začel boj za klubsko prvenstvo. Pravico do predtekme imajo Habenschus, Csorgo št., Golja, Mirnik, Slimšek, Masi nak, Es-sih, Pušnik in Filip Janežič. Prijave sprejema predsednik kluba.
e— Predavanje o tekstilni stroki. Trgovsko društvo bo priredilo v soboto ob 20. in nedeljo ob 9. v veliki dvorani Obrtnega doma predavanje o tekstilni s roki. V soboto zvečer bo predaval direktor tekstilne šole v Kranju g. dr. F. Kočevar o tekstilnih surovinah in v kolikor mu bo dopuščal čas, nekaj o glavnih skupinah barvil, v nedeljo dopoldne pa bo strokovni učitelj iste šole g. Maks Stupica razložil osnovne pojme o dekompoziciji tkanin. Vstop prost.
e— Umrl je v sredo v celjski bolnišnici v starosti 69 let upokojeni ravnatelj zemljiške knjige g. Anton Grafenauer iz Laškega. Pokojni je bil zaveden narodnjak ter je užival med prebivalstvom splošno priljubljenost in spoštovanje. V torek je umrl v celjski bolnišnici višji poštni kontrolor v p. g. Josip Božja iz Celja v starosti 68 let; pogreb bo danes ob 15.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnima bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
I
—I—»
Napet pomorski film, v katerem je dramatično ----a-----------^ podana borba policijske ladje s tihotapci alkohola. Strahotne scene viharja in razbesnelih elementov na širnem morju, so tako verno podane, da zastaja občinstvu dih! Danes ob 16., 19. in 21. KINO SLOGA, 27-30
■IIIIMI II	IUMMMM—■^—■■^■■■■■ll	11» III ■Dt^HfV. ,
V bur j i in viharju
Celjska Glasbena Matica v Jubilejnem letu
Dvnfssf let uspešnega glasbeno vzgojnega dela
Celje, 2. novembra
Glasbena Matica v Celju je imela v četrtek zvečer svoj 20. redni letni občni zbor in ie stopila s tem v 20. leto svojega krepkega razvoja in nad vse uspešnega delovanja. Predsednik g. dr. M'lan Orožen je na kratko omenil dosedanje uspešno udejstvovanje Glasbene Matice, se zahvalil odličnemu učiteljskemu zboru pod vodstvom g. ravnatelja Karla Sancina in poročal, da vprašanje prostorov Glasbene Matice pač ne bo rešeno prej, predno se ne bo muzej preselil iz poslopja, kjer je nameščena tudi Glasbena Matica, v staro gimnazijo.
Tajnica šolska upraviteljica v pokoju gdč. Iva Zupančičeva je poročala, da je imel zavod ob koncu preteklega šolskega leta 168 gojencev in gojenk. Pouk je bil v klavirju, violini, komorni, instrumentalno ansamblski panogi, instrumentalni igri, mladinskem petju teoriji in solopetju. Letošnje tri produkcije gojencev v gledališču so pokazale resno delo in stremljenje učiteljskega zbora. Glasbena Matica je tudi v preteklem šolskem letu sodelovala pri številnih prireditvah, m. dr. tudi na glasbeno-pevskem večeru v okviru Celjskega kulturnega tedna. V preteklem šolskem letu je prejela podporo države, banovine in mestne občine celjske. Tjetos "o je vrisalo dQSlej 155 učencev in učenk. Tajnica
je nato podala pregled smotrnega in plo-donosnega delovanja Glasbene Matice cd 1.1919. do danes. Blagajniško poročilo g. ravnatelja Turnška izkazuje 123.554 din dohodkov in 123.132 din izdatkov. Na pred log revizorja g. direktorja Mravljaka je , prejel odbor razrešnico s pohvalo.
Nadzornik šole g. prof. Fink je med dru- | gim poročal o zelo razveseljivih učnih uspe- i hih v preteklem šolskem letu. Iz glavnih j učnih predmetov je bilo 22% gojencev oce-
njenih odlično, 54% prav dobro, 15% dobro in niti 2% zadostno. Učni uspehi v glasbeni teoriji in mladinskem petju so bli povprečno prav dobri. Učiteljstvo je izvrševalo pod vodstvom g. ravnatelja Sancina svojo težko in plemenito nalogo vestno in požrtvovalno ter zasluži vse priznanje. Po poročilu gospodarja g. ravn. Jeriča in tehtnem poročilu g. ravn. Sancina o glasbeno vzgojnih nalogah zavoda in njih sistematičnem izpolnjevanju je bil izvoljen dosedanji odbor z g. dr. Milanom Orožnom na čelu. Ob zaključku je izrekel g. Ciro Sadar v imenu staršev gojencev odboru in uči-teljstvu zahvalo in priznanje.
Dva pagreba v
Janka Hanžeka so odpeljali Ganljivo slovo od
Hrastnik, 2. novembra .
V meglenem jutru na praznik Vseh svet- I nikov so odnesli truplo podjetnika Janka J Hanžeka njegovi kamnolomarji iz prijaz- J ne Drage. Pogrebni sprevod se je vil po ! poti, po kateri je blagi pokojni hodil sle- i herni dan odrejat in nadzorovat delo svo ; jih zvestih delavcev. V kamnolomu so bi le prižgane električne luči in so v jutr nji megli nemo odsevale od mogočnih sko. j kamnoloma.
| Pri brastniškem So^o' k?m	n V
j tcem je plapolala av.a caiL...a, s; j. Jo'
črnem revirju
iz Hrastnika v Rafhenburg mlade žrtve dela
vil mrtvaški sprevod. Pokojnega brata, ki sc je tod oglašal skoraj sleherni dan, je pričakovala četa Sokolov v kroju, enako je četa gasilcev prišla k sprejemu podpornega člana, zastopniki vseh hrastniških na-rodno-prosvetnih in dobrodelnih društev, vse uradništvo, veliko število delavcev ke-nične tovarne, zastopniki učiteljstva, občine, orožništva in mnogo drugega občin-tva — vsi so prišli k tužnemu slovesu ' Irastniško-dolski pevci pod vodstvom p 'odleua-H so /apeli ralostinko »Člove' • - jr, ' v m. i '	se '— V M r
•o
o i
vod se je nato vil po zadimljeni in megleni industrijski dolini. Navzlic zgodnji ju-trnji uri so prebivalci Hrastnika ob svojih bivališčih nemo poslednjič pozdravljali »plošno priljubljenega moža. Ob vsej poti so gorele žarnice kemične tovarne, s tovarne same pa se je vila žalna zastava. Pri brastniški zalogi piva se jc sprevod spet ustavil. Vikar Prelog je opravil pogrebne molitve, pevci so zapeli v slovj>< inž. Vrbič je v imenu vseh hrastniških društev in vsega prebivalstva izpregovoril v srce segajoče poslovilne besede, ki so izvabile marsikomu solze iz oči. Pogrebci so dvignili krsto na avtomobil in jo pokrili z mnogimi krasnimi venci in šopki. Med špalirjem Sokolov, gasilcev in drugega občinstva se je pokojnik v spremstvu treh od sorodnikov, zastopnikov kemične tovarne, društev in delavcev zasedenih avtomobilov odpeljal proti Rajhenburgu.
V Rajhenburgu so dobrega prijatelja pričakovali pred Ivančevo hišo, pred domačijo njegove gospe zastopniki Sokola, pevci in drugo občinstvo. Po žalostinki in j Dlagoslovitvi krste se je vil sprevod ob navzočnosti petih duhovnikov k cerkvi sv. Petra, kjer so se brale obenem kar tri ma-<e za pokojnikov dušni mir. Sledil je po-' np na župnem pokopališču Ob grobu s'3 j poslovila kor.zist. svetnik Tratnik in m -mik hra~tni?»kc kemi"ntovarne 7-i Ko co r- r>r\"> "■» so r
■j iti.
Zagorje, 2. novembra Ponedcljsko »Jutro« je poročalo o tragični smrti 21-letnega rudarja Franceta Fakina, ki ga je ubilo v rudniku. Tragična usoda nadebudnega mladeniča jc pri vsem prebivalstvu zbudila globoko obžalovanje, Veliko število ljudi ga je hodilo kropit in ga obsulo s cvetjem. Kako jc bil pokojnik priljubljen zaradi svojega lepega, mirnega značaja, je posebno pokazal pogreb. Pred hifo žalosti so zapeli stanovski tovariši »Vigred«, nakar se je razvil za naše razmere kar veličasten sprevod.
Na čelu delavstva in uradničtva je bil vodja kisovškega obrata inž. Karlovšek. Krasni so bili venci rudniške uprave. Sokola in telovadcev. Rudarska godba je pod vodstvom kapelnika Godine igrala vso pot žalne koračnice. Ob grobu se je poslovil starosta Kolenc s prisrčnimi besedami, poudarjajoč, kako je Francetova smrt prizadela starše kakor tudi tovariše in sokol-sko društvo. Rojen daleč v Nemčiji se je France vrnil s svojimi starši v domovino, iskal je pota v življenje, nabiral je izobrazbo v sokolski h vrstah. Zal, je moral tako zgodaj položiti svojo colnčno mladost delu na oltar. Odšel je brez slovesa, | starši so izgubili čvrsto oporo, a sokol-! ski bratje in sestre hrHo trajno nogTe-•"i'i, /lasti v *e'ov<t 1 ' : Ob ko~c" Tvora ' j3 starosta KcJ~nc ^akPcrl nokoj-^-u po-:'ednji ' 1 ; »/ ' "	/ape-
: »o j rb " • -	— • . god-
1 o1
/• a: ' a!
K j.

e_ Upokojeno učiteljstv0 iz Celja in
okolice bo imelo sestanek v soboto v posebni sobi nabavijalne zadruge.
e_ Smrtna žrtev karamboia. Poročali
smo že o težki nesreči, katere žrtev je postal 28-leni Mihael Majcen, sin po-sestnice iz Nove cerkve. Majcen je trčil 23. oktobra na ovinku pri papirnici vTa-boru pri Višnji vasi s kolesom v trgovca Bana iz Vojnika, ki se je bil pripeljal nasproti s kc' om. Pri karambolu je Majenu počila • anja. Majcen je dobil tudi težek pretres možganov. Do 29. oktobra so ga imeli v domači oskrbi, nato pa so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v ponedeljek (popoldne podlegel poškodbam.
e— IV. ak^ilemski ples »Sloge« bo 7.
januarja 1939. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma v Celju. Prosimo druga društva da upoštevajo ta datum.
Ii Marife«*ra
a— Mariborski mornarji proslavljajo 201etnico osvoboditve. Združenje bivših mornarjev bo proslavilo v soboto 5. t. m. ob 20. pri Novem svetu 201etnico osvobo-jenja. Spored obsega tudi predavanje o uperu mornarice leta 1918. v Boki Kotor-ski. Proslave se udeležijo vsi bivši mornarji iz Maribora s svojimi rodbinami.
a— Film o Jugoslaviji v Mariboru. Danes predvaja tujskoprometna zveza Putnik« v dvorani Ljudske univerze prekrasen film o lepotah Jugoslavije v naravnih barvah. Film je izdelek znanega strokovnjaka dr. Kostiča, ki ima v Ameriki veliko filmsko podjetje. Ob 18. se predvaja film za dijaštvo mariborskih srednjih šol, ob 20. pa za ostalo občinstvo. Vstopnine ni.
a— Krstna predstava Štandekerjeve »Prevare« bo predvidoma že prihodnji teden. To kmečko dramo v treh dejanjih bodo uprizorili v Malčevi režiji in po scerl"—TVi ^"'"•"'u inž. Franca.
| a— V Ljudski univerzi je jutri nadalje-1 vanje cikla »20 let Jugoslavije«. Predaval bo umetnostni zgodovinar univ. prof. dr. France Štele iz Ljubljane o razvoju slovenske umetnosti v teku zadnjih 20 let. Predavanje pojasnjuje mnogo lepih skiop- i tičnih slik. V ponedeljek 7. t. m. bo pre- j daval univ. prof. dr. Karol Ozvald iz Ljubljane o temi »201etni obračun našega pedagoškega dejanja in nehanja«.
a— Občutno prizadeti so glede odmere pokojnine železniški uslužbenci, ki so bili nastavljeni po 1. septembru 1923 in ki so bili člani provizij skih fondov bivše južne železnice, oziroma državnih železnic. Tega članstva jim namreč ne računajo za napredovanje in v pokojnino. Zaradi tega se zbero danes prizadeti ob 2. popoldne v Delavski zbornici, da slišijo poročila svojih delegatov, ki so te dni v tej zadevi posredovali pri meroaajnih čini tel jih.
a— Ker se ni pojavil od 15. oktobra noben nov primer slinavke in parkljevke v mestu Mariboru, se ukinjajo odredbe, razglašene dne 17. oktobra in veljajo naslednje odredbe: Sejmi za seno so spet dovoljeni. Živino v klavnici je treba takoj sproti poklati, slaninarjem pa je dostop v mestno klavnico prepovedan.
a— Detomorilka. 241etna služkinja Katarina Kokotova iz Stanovščaka se je morala včeraj dopoldne zagovarjati pred okrožnim sodiščem, ker ima na vesti smrt zdravega otroka, ki ga je povila 21. maja t. 1. Otroku je dala iz steklenice popiti toliko kravjega mleka, da se je otrok skoraj zadušil. Tiščala pa je potem otrokova usta še s cunjo in mu pokrila nos, tako da se je ubogi otročiček zadušil. Kokotova je priznala svoj zločin, zagovarjala pa se je, da je storila to iz obupa, ker ni vedela, kam naj gre z otrokom in kako naj bi se preživljala. Obsojena je bila na 4 mesece zapora, pogojno za dobo 3 let.
0§P0dar§tT0
Gospodarske vesti
= Trgovinska pogajanja z Italijo, Francijo in Anglijo. V četrtek 3. t. m. se prične v Rimu zasedanje italijansko-jugoslo-venskega strpnega gospodarskega odbora. Naša delegacija pod vodstvom pomočnika zunanjega ministra g. MUivoja Pilje je že prispela v Rim. Zasedanje odbora bo trajalo najmanj 10 dni. Po vesteh iz Rima pripisujejo italijanski gospodarski krogi pogajanjem v okviru tega odbora veliko važnost. Italijanski zunanji minister grof Ciano je imel v t=j zvezi več razgovorov z osebnostmi, ki vodijo italijansko trgovinsko politiko in so bili ti razgovori posvečeni predvsem bodoči ureditvi trgovinskih odnošajev z Jugoslavijo. Na rimskem zasedanju odbora bodo proučena vsa vprašanja, od katerih bo odvisen bodoči razvoj trgovine med Jugoslavijo in Italijo. Italijanske gospodarske korporacije so predložile obsežne elaborate in predloge za zboljšanje in poglobitev trgovinskih odnošajev z Jugoslavijo. — Iz Beograda poročajo, da se bodo po končanih pogajanjih z Italijo pričela trgovinska pogajanja s Francijo in Anglijo. Na merodajnih mestih pripravljajo gradivo za pogajanja glede nove trgovinske pogodbe s Francijo. Ta pogajanja naj bi predstavljala ponovni poizkus ustvariti normalne trgovinske odnošaje med našo državo in Francijo. Pripravlja se tudi gradivo za nova trgovinska pogajanja z Anglijo, s katero smo sklenili zadnjo trgovinsko pogodbo iz leta 1936. Z novo pogodbo naj se omogoči boljša prodaja naših proizvodov na angleškem trgu. Ta pogajanja se bodo vršila najkasneje v januarju prihodnjega leta.
= Podražitev bencina za 10 par pri litru. že pred tedni smo poročali o nameravani podražitvi bencina. Objavili smo stališče, ki ga je v tem vprašanju zavzela sekcija prodajalcev bencina pri Združenju trgovcev v Ljubljani. Napoved, da se bo bencin podražil, se je medtem že uresničila. Nedavno je bila seja odbora za kontroliranje in reguliranje prodajnih cen bencinske mešan ce v naši državi. Ta odbor je bil, kakor znano, ustanovljen na podlagi uredbe, s katero so bile določene enotne cene za prodajo bencina v vsej državi. Odbor je ugotovil, da se je rumunska surova nafta v teku prejšnjega meseca podražila. Zato je sestavil predlog za povišanje cene bencina, in sicer v vsej državi za 10 par pri litru. Sedaj je ta predlog odobril tudi fnančni minister.
— Povišanje glavnice Prizatla. V ponedeljek je bil v Beogradu redni občni zbor Privilegirane izvozne družbe, ki je sklenil povišati glavnico od 40 da 50 milijonov din. šele lani je družba izvedla -povišanje od 15 na 40 milijonov din.
nudili po 14.25, v Beogradu so Se trgovali po 14.2470, v Zagrebu pa po 14.2250 (za konec novembra je bilo povpraševanje po 14.20, za konec decembra pa je bila ponudba po 14.29).
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri prijaznejši tendenci trgovala po 472 (v Beogradu je bil promet po 476-50). V ostalih vrednotah ni bilo zaključkov.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2389.66—2404.26 Berlin 1756-73 — 1770.61, Bruselj 742.44
—	747.51, Curih 996-45 — 1003.52, London 208-38 — 210.44, New York 4359.76
—	4396-07, Pariz 116-42 — 117-86. Praga 150.64 — 151-74, Trst 230.19 — 233.27.
Curih. Beograd 10. Pariz 11.7350, London 20.9750, New York 440.50, Bruselj 74.4750, Milan 23.1750, Amsterdam 239.65. Berlin 176-30, S'ockholm 108.05, Oslo 105.40, Kobenhavn 93-65, Praga 15.12, Var šava 82.85, Budimpešta 87-50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 472 — 475, 4»/o agrarne 59 — 61, 4"/o severne agrarne 60.50 bi.. 6°/n begluške 91
—	92, 6°/o dalm. agrarne 90.50 — 91, 7% stabiliz. 98.50 — 99.25. 7% invest. 93 — 99, 7o/o Seligman 100 den., 7°/n Blair 92.12
—	93, 8% Blair 98.75 — 99.50; delnice: PAB 220 —225. Narodna banka 7350 den., Trboveljska 190 bi., Gutrnan 50 — 60, še-čerana Osijek 80 — 110, Osiječka ljeva-onica 160 den., Isis 20 den.. Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 476 — 476 50 (476-50), za dec. — (476), 4% agrarne 60.25 — 61, 4°/n severne agrarne 60 — 61, 6<Vo begluške 90.75 — 91 (91.25), 6%, dalm. agrarne 90.75 — 91 (90.75), 7»/n invest. 99 — 100, 7% Seligman 101 — 103, 70/0 Blair 92 — 93. Narodna banka 7400 bi., PAB 228 — 230 (228).
Borze
2. novembra
Na ljubljanski borzi so se danes trgovali angleški funti v privatnem kliringu po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bilo povpraševanje za grškimi boni po 33.50 (v Beogradu promet po 33.50). Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 2. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 63.25. za maj 65.50, za julij 65.25; koruza: za maj 48, za julij 49.25.
+ Winnipeg, 2. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 57.125. za maj 60.375.
4. Novosadska blagovna borza (2. nov.) Tendenca nespremenlona. — Pšenica: gornjebaška 80 kg 153 — 154; sremska. slavonska 79/80 kg 150 — 153; gornie-banatska, 79/80 kg 153 — 154; oaška, okolica Novi Sad in Sombor, 78/79 kg 152 — 153. Rž: baška 144 — 146 Ječmen: oa-ški in sremski 64/65 kg 148 — 152: pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski slav. 137.50 — 140. Koruza: baška nova, pariteta Vršac in Indija 96 — 98. IVloka: baška in banatska »0g« in tOgg« 247.50 — 257.50; »2« 227.50 — 237.50; »o« 207.50 — 217.50; »6« 187.50 — 197.50: »7« 157.50 — 167.50; »8« 110 — 115. Otrubi: baški 93 — 99. Fižol: baški boli brez vreč 285 — 295.
S P O
Lep isspah našega nogometa
»^e&grad : Pariz 2 : 1 (1: O) — Še nekaj v stekaj vrstah
Z veliko skepso smo pred dnevi objavili vest, da bo rcprczentanca Beograda skoraj brez odmora po dolgi vožnji od Beograda do Pariza odigrala tamkaj važno medmestno tekmo in prav s strahom smo pričakovali, kaj bo z našimi sredi velikega sveta. Toda, kakor je v nogometu tolikokrat, tako je bilo tudi tokrat. Računi na papirju. . Beograd je zasluženo zmagal z 2:1 (1:0).	.
Na praznik Vseh svetih je torej reprezentanca Beograda nastopila na stadionu Pare de Prince, na katerem se je zbralo nad 20.000 gledalcev. Med odličnimi gledalci so bili tudi naš poslanik Purič in vojaški ataše general Glišič.
Beograjsko moštvo je v celoti zadovoljilo. Najboljši del moštva je bila ožja obramba z vratarjem Mrkušidem. V krilski vrsti, ki je sicer igrala dovolj dobro, se je spet opazila surova igra Stevoviča. Napa dalna vrsta se ni izkazala z veliko nogometno umetnostjo, bila pa je vendarle to-
liko prisebna in odločna, da je znala izkoristiti vsaj dve situaciji, zadostni za zmago.
Pariško moštvo, ki je bilo sestavljeno iz raznih nogometnih veličin v-eg.a sveta, tudi ni bilo slabo. V vratih je stal bivši dunajski vratar Hiden, ki m imel posebno težkega opravka. Dva argentinska branilca sta bila kakor močan zid in sta največ opravila s svojo hitro igro. V napadu je igral na desnem krilu znani Aston, predstavnik Evrope v Londonu, edini nad ostalimi; najmanj viden je bil notranji trio, v katerem so igrali po en Nemec, Madžar in
Španec.	.
Vodilni gol je zabil za Beograd Aca Petrovič iz Tirnaničevega centra v 15. min. Do odmora ni bilo spremembe, toda že v 1. min. drugega polčasa je desna zveza Pariza Fuctuoso rezultat izenačil. V 16. min. je nato iz nevarne situacijc pred vrati, v kateri se je še pravka- izkazal Hiden, Va-ljarevič iz neposredne bližine spet dosegel
vodstvo 2:1 za Beograd in tako je ostalo
'do konca.
S sodnikom domačinom so bili vsi zadovoljni. Brez dvoma pa se vračajo zadovoljni Beograjčani še posebej, saj so dobili za to igro dogovorjeno odškodnino 95.000 frankov. Sicer pa 9e mora priznati, da je tudi športni uspeh tega našega na- j stopa v Parizu prav lep, tembolj, ker je
vse šlo tako ekspresno.
★
Na zadnji seji upravnega odbora JNS so bili ponovno premetani
termini za odigranje ligaških tekem.
Morda se zaradi tega res ne bo podrlo bogve kaj, toda slednjič je klubom gotovo prijetneje, če v naprej vedo, kdaj in kje jih čakajo posamezna tako važna srečanja. To velja gotovo za naše male klube, one proti koncu tabele, ki imajo zdaj od nedelje do nedelje drugačne finančne skrbi, ne glede na to, da je za formo njihovih moštev velikega pomena, če ujamejo zdaj pa zdaj teden dni odmora. JNS pa rezervira sebi termine; če ne dobi primerne zasedbe zanje, pa pošlje ligaška moštva na igrišča. Toda zdaj je sklenjena stvar, da se bodo tekme z dne 20. novembra igrale na dan 13. novembra. teKme z dne 27. novembra in tekme z dne 11. decembra na dan 4. decembra. (Slednja preložitev je bila neobhodno potrebna zaradi volitev.) Za Ljubljano je torej za prihodnji mesec situacija takale: v nedeljo v Beograd proti Basku, teden dni pozneje s Sparto v Ljubljano, nato še državni prvak Hašk — tudi v Ljubljani — in slednjič 27. novembra še Gradjanski v Ljubljani.
Med nedeljskimi sodniki za ligaške tekme
čitamo spet ime ljubljanskega sodnika g-ČamerniKa. ki je določen za sojenje tekme med Jugoslavijo in Gradjanskim (S) v Beogradu. G. Čamernik je očitno že prebolel prvo tremo, ki gotovo spremlja vsakega »podeželskega« sodnika, ko pride sodit v naša renomirana nogometna središča, kajti ocene objektivnih športnih kritikov o njegovem sodniškem znanju so prav dobre. Zanimivo pa je bilo preteklo nedeljo zasledovati mnenja zagrebških listov o njegovem nastopu v Zagrebu. Medtem ko so nekateri listi kratko in jedrnato priznavali, da je sorva še malo »plaval«, nato pa sodil odlično, se je drugi del tiska, kjer dobavljajo kritike liudje z znanimi šiframi, zaletel vanj s suho ugotovitvijo, da je sodil s'abo in sploh ne morejo razumeti, zakaj Zagrebu (sic!) pošiljajo tako slabe sodnike. Glede takih kritik je pač vsak komentar odveč' — Beograjsko tekmo med Baskom in Ljubljano bo sodil »novinec« Nikola Popovič iz Novega Sada.
Razen protesta SK Ljubljane proti tekmi z varaždinsko Slavijo, o katerem smo poročali že v torkovi številki našega lista, sta bila JNS po VIII. kolu ligaških tekem poslana še dva. in sicer Gradjauskega proti tekmi s sarajevsko Slavijo in Sparte proti tekmi s Hajdukom. Ker sta preteklo nedeljo nrotestirala tudi Hašk in sarajevska Slavija, bo imel zdaj JNS reševati
kar pet protestov.
Kakor pišejo, sta protesta sarajevske Sla-vije in Ljubljane v zvezi z igralcem Ker-žanom, ki menda ni pravilno^ verificiran za Varaždincc, resnejšega značaja.
V poročilo o tekmi Jugoslavija : Atletiki v Celju se je v ponedeljski izdaji vrinila pri telefonskem prenosu pomota. Igralec Atletikov, ki je zabil gol, ee piše Krempuš in ne Krempusch. Krempuš je Slovenec in se zato tudi piše s slovenskim pravopisom.
SK Ljubljana. Danes ob 15. obvezen trening ligaškega in I. moštva. Vsi in točno!
Hermežani! Drevi ob 20. bo v restavraciji pri »šestici« seja moto-sekcije. Ker se bodo na njej sprejemale prijave za dirko na Večni poti, naj se je sigurno ude-lež3 vsi dirkač:. Moto-Hermes.
SK Reka. Pozivajo se juniorji, naj takoj vrnejo opremo. Gospodar.
S španskih bojišč
Sulamanca. 2. nov. o. Glavni stan Fran-cove vojske obiavlja, da so nacionalistične čete v odseku Ebra prodrle do južnega dela hribovja Cabailos in zasedle goro Sa-marceos. Ob tej priliki so ujeli 350 republi-karcev. Na fronti pri Madridu so Franco ve čete odbile republikanske napade.
Nemški minister na oddiha v Dalmaciji
Dubrovnfk. 2. novembra o. Nemški minister za tele-no vzgojo vm Tschammer und Os'fen je prispel v Trstenik, kjer bo
cftal nekaj časa na oddihu.
»gssSsveBska ??mefR'®stna rassčava na Danskem
Kopenhsgen 2. nov. a. Ob 201etnici ze-dinjenia Jugoslavije je b'.la danes v mestu Odensee otvorjena razstava jugoslovenske grnfične vmetnosti. ki je bila prirejena na pobudo danskega književnika Hansena, vel:kega prijatelja Jugoslavije. Otvoritvi sta prisostvovala tudi mestni župan ter jugošlovenski častni konzul v Oclenseeju. Iz~Odenreeja bodo razstavo prenesli v Arhus. nato pa v Kodanj. kicr io bodo otverili na jusroslovenski državni praznik 1. rVcrnhm. Prihodnje leto bo razstava v Gctteberrru na švedskem. Razstavljenih je okrog 300 del jugoslovenskih umetnikov. Hansen k®, ima naiveč zaslug za razstavo, je objavil o Jugoslaviji že štiri knjige ter je seznanil svoje rojake z našo državo tu^i v mnogih člankih in predavanjih. SvoJ?a^ ie v Kodaniu organiziral spominsko svčanost v počastitev pokojnega kralja Aleksandra Zedin'telja.
Volilno gibanje
Opozicijske kandidature v gornjegrajskem srezu
V	nedeljo je bil v Radmirju sestanek predstavnikov vseh občin gornjegrajskega sreza. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bosta kandidirala na skupni opozicijski listi za srez Gornji grad kot kandidat Franc Selinšek. posestnik iz Mozirja, kot namestnik pa Ferdinand Remic, trgovec v Šmart-nem ob Dreti. Poleg njiju bo kandidiral na listi dr. Mačka tudi namestnik dosedanjega poslanca Franjo Papež, posestnik na Ljubnem. Kandidat na listi JRZ za gor-njegrajski srez je, kakor smo že poročali, Martin Steblovnik, posestnik v Šmartncm ob Paki.
Kandidature JNS
Po državi se nadaljujejo konference pristašev Jugoslovenske nacionalne stranke, ki postavljajo svoje kandidate za posamezne sreze V Visokem je bil postavljen za sreskega kandidata JNS bivši narodni poslanec Risto Djokič. V Mostarju so poročali na konferenci JNS bivši poslanci Risto Grdjič, Sekula Zečevič in Milan Ku-rilič. Po njihovih govorih je bil postavljen za kandidata v mostarskem srezu dr. Veso Semiz.
V	ponedeljek je bila v Tuzli okrožna konferenca JNS za sreze Tuzla, Brčko, Vlasenica, Kladanj, Bijelina, Srebrenica in Zvornik. Na konferenci,
podpredsednik glavnega odbora JNS Jovan Banjanin. Za njim je govoril bivši poslanec Mustafa Mula-lič, nakar so bili postavljeni kandidati za vse imenovane sreze. V homoljskem srezu je bil postavljen za kandidata JNS bivši poslanec Mirko Uroševič. V Bitolju so postavili pristaši JNS za svojega kandidata dr. Kosto Kumanudija.
Akcija Demetroviceve skupine
V	Beogradu se mudita bivši minister dr. Lavoslav Hanžek in bivši poslanec Josip Cvetic. Pogajata se z voditelji JRZ o sodelovanju skupine Juraja Demetro-viča na listi JRZ. Po informacijah beograjskih listov bodo kandidirali na listi JRZ bivši poslanci JNS Josip Cvetic, Dušan Ivankovič, Ante Kovač in morda še Nikola Sokolovič.
Dr. Topalovič kandidira na Kosovem
V	Kosovski Mitrovici je bil v ponedeljek sestanek delavskih zaupnikov iz Kosovske Mitrovice in okolice. Na sestanku so sklenili zbrani zaupniki, da postavijo za socialističnega kandidata na listi dr. Mačka za Kosovsko Mitrovico voditelja jugoslovenskih socialistov dr. živka Topaloviča, ki je kandidaturo sprejel ter že tudi potrdil svojo kandidaturo pri sreskem sodišču. Dr. Topalovia bo skupni kandidat vseh opozicijskih skupin na listi dr. Mačka za srez Kosovska Mitrovica.
Beležke
Minister dr. Spaho o volitvah
V Sarajevu je bil sestanek pristašev JRZ, katerim je govoril minister dr. Mehmed Spaho. V svojem govoru je odločno zavračal očitke iz nasprotnega tabora, da so se on in njegovi prijatelji izneverili programu bivše JMO (Jugoslovenske muslimanske organizacije). Rekel je o tem: »Program JMO je bil v celoti
sprejet v program JRZ. Prečitajte oba programa in če boste našli med njima kako razliko, se bom prostovoljno umaknil iz politike. Parv isto stoji zapisano tudi v programu JRZ.«
Nov senator
Kakor smo že poročali je pred dnevi umrl senator Asim Alibegovič iz Derven-te. Na njegovo mesto pride kot namestnik v senat trgovec Kosta Dimitrijevič iz Banjaluke. Senator Dimitrijevič je v ponedeljek obiskal predsednika kluba senatorjev JRZ dr. Koturja in mu javil svo; vstop v klub.
Odgo&itev izredne glavne skupščine JUU
V nedeljo bi morala biti v Zagrebu izredna glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, da bi nadaljevala in končala delo. ki je bilo prekinjeno na redni glavni skupščini konec avgusta, ker je bila ta skupščina zaradi opozicijske ob-strukcije po zastopniku oblasti predčasno zaključena. Kakor nam sedaj sporoča ljubljanska sekcija JUl\ še ni dospelo dovoljenje ministrstva prosvete za dopuste delegatov. Zato je glavna uprava JUU za nedeljo sklicano skupščino za nedoločen čas preložila. Upravni odbor JUU bo imel sejo v najkrajšem času.
Dejanje zaslepljenosti
Beograjsko »Vreme« poroča iz Prage: V Ružomberku na Slovaškem je bil postavljen spomenik slovitemu angleškemu publicistu Setonu Watsonu. ki je pred vojno seznanil zapadni svet s slovaškim vprašanjem ter bil eden največjih zagovornikov in zaščitnikov patra Hlinke. Se-ton Wa '=on je izkazal Slovakom tudi med svetovno vojno ter po vojni neprecenljive usluge. V zahvalo za to so mu postavili v srcu Slovaške na državne stroške lep spomenik. Zaradi Hlinkove separatistične politike se je prvotno prijateljstvo med njim in Wa4sonom po vejni močno ohladilo. Watson je stal na stališču, da se morajo Slovaki čim bolj nasloniti na Čehe, in je zagovarjal načelo unataristično urejene ČSR. Poslednja leta je bil Hlinka že odkrit sovražnik Watsona ter je pred smetjo dejal: >Ko bom vstal iz bolniške postelje bcm sam vrgel spomenik Setona Watsona v valove reke »Vah«. Medlem je monsignor Hlinka umrl. Zato pa je odredil njegov učenec, šef slovaške propagande Franjo Mah tako zvanim Hlinkcvim gardistom ,naj v ponedeljek izpolnijo to poslednjo željo svojega (pokojnega voditelja. In tako so v ponedeljek treščili \ reko Vah kip Setona Watsona, človeka ki je prvi seznami! svet s Slovaki ter opozoril na nje zapadne narode.
Sprememba v pariški vladi
Finančni minister Marchandeau in minister pravde Paul Reynaud sta zamenjala mesti
IT
Svarilo
Zaradi nesrečne smrti, ki jo je storila moja žena Kolena Kocjančič, širijo zlobni ljudje gorostasne izmišljotine, ki naj bi nrikazale mene kot krivca" za njeno tragično smrt. Razsodni ljudje in oni, ki sc. jo poznali, pač dobro vedo, da je ne-srečnico pognala v smrt večletna bolezen v glavi, ki je bila v zvezi z neznosnimi bolečinami. Dokaz zdravniške operacije in spričevala o njeni migreni težkega značaja.
Opozariam. da bom proti vsakomur, ki bi še nadalje širil zlobne klevete, vložil ■ tožbo.
i Jože Kocjančič, Dev. Marija v Polju.
nikom v Berlinu Coulondrom. Pred svojim odhodom v Rim se je še enkrat zgla-sil pri Bonnctu tudi novi poslanik v Rimu Fran5ois Poncet. Končno je Bonnet sprejel šc francoskega poslanika v Londonu Corbina, ki odpotuje danes v London, kjer bo nadaljeval svoje razgovore z angleškim zunanjim ministrom, ki so bili samo začasno prekinjeni zaradi njegovega prihoda v Pariz.
Moč italijanske vojne mornarice
Rim. 2. novembra, b. Listi objavljajo pregled italijanskega brodovja ob vstopu v 17. leto fašističnega režima. Po teh podatkih znaša skupna tonaža italijanskega j vojnega brodovja 549.000 ton. Pod fašistič-! nim režimom je Italija zgradila dve novi oklopnici s tonažo 50.000 ton, 19 križark s skupno tonažo 146.802. 40 torpednih ru-šilcev s tonažo okoli 70.000 ter 82 pomož-' nih ladij s tonažo 37.348 ton. V teku te-■ kočega leta so bile dograjene naslednje ] edinice: 12 torpednih rušilcev, 20 torped-: nih čolnov ter 24 podmornic. V gradnji so trenutno: 4 bojne ladje s tonažo 142.000 ton, 12 križark, več podmornic in drugih pomožnih ladij.
Spremembe v issmški vojski
Berlin, 2. novembra, b. Kakor uradno poroča agencija DNB. je Hitler kot vrhovni poveljnik nemške oborožene sile na lastno prošnjo odpustil iz službe vrhovnega poveljnika prve armadne skupine generala Rundstedta. Za njegovega naslednika je bil imenovan general Bock, doslej vrhovni poveljnik tretje armadne skupa«. Istočasno je Hitler na lastno prošnjo pustil iz službe tudi šefa generalnega ba nemške vojske generala Becka. Za ^^ govega naslednika je imenovan topnišk Jfr neral Halder, kar kaže na to. da želi ler ohraniti kontinuiteto v vojaške ^ cosko vlado za pristanek na imenovanje j ničnem vodstvu v generalnem štabu. Genc* novega italijanskega poslanika v Parizu ral Halder je bil namreč desna roka gene-Guariglie. Nato ga je obiskal nemški po- rala Becka pri organizaciji nemškega ge-slanik Welczek. ki je izrazil sožalje nem- neralr.ega štaba, bil je tudi formalno nje-ške vlade zaradi nesreče v Ma_seilleu. Dalj- gov namestnik. Halder ima sedaj 55 let in ši razgovor je imel tudi z angleškim po- i je začel svojo kariero v bavarskem gen&-slanikom Phippsom, nakar je ostal v dol- ralnem štabu, kjer je služil v armadnem gcm razgovoru i novim francoskim posla- ' zboru princa Rupprechta.	_____
Pariz, 2. nov. d. Zaradi f:'nančnih ukrepov, ki jih namerava Daladier uveljaviti, so nastala v vladi nesoglasja in je včeraj finančni minister Marchandeau podal ostavko. Po kratkem posvetovanju s svojimi ožjimi sotrudniki je Daladier ostavko sprejel ter je bil na njegov predlog imenovan za finančnega ministra Paul §eynaud, dočim je Marchandeau prevzel pravosodno ministrstvo. Kakor se je zvedelo, se je Marchandeau zavzemal za to, da naj ostane finančna politika vlade na dosedanjih osnovah. Daladier pa je b!l mnenja, da obstoje za izvršitev njegovih načrtov ovire političnega in praktičnega značaja, nakar je Marchandeau smatral za potrebno, da je podal ostavko. Daladier je nato Mar-chandeaua prosil, naj prevzame kak drug resor, ker ceni njegovo lojalno in požrtvovalno sodelovanje. Tako je prišlo do sklepa. da prevzame Marchandeau pravosodno. Reynaud pa finančno ministrstvo.
Paul Reynaud je bil že prej f nančni minister. Smatrajo ga za strokovnjaka v finančnih zadevah ter uživa velik ugled v vseh finančnih krogih, zlasti v Londonu in Ne\v Yorku. Revnaud je znan kot odličen pristaš ohranitve valutnega sporazuma med Francijo, Anglijo in Zedinjenimi državami.
Zastopnikom tiska je Reynaud med drugim izjavil:
Predsednik vlade me je pozval, da naj prevzamem finančno ministrstvo. Prevzel sem to ministrstvo, preno.ien s tistim duhom, k? navdaja vse Francoze, namreč, da mora biti vsakdo v potrebi na razpolago. Moja prva naloga bo. da ugotovim finančni in gospodarski položaj Francije. Govorilo se je o devalvaciji, ker so bile baje naše cene previsoke napram onim v tujini. Sedai lahko rečem, da je ta čas mimo. Problem ozdravljenja franeosk"'h financ ni denarni problem, ampak gospodarski in finančni. Vsi Francozi naj skupno podpro vlado, ki jim bo omogočila, da bodo lahko svoje sposobnosti čim bolje razvijali.
Sprejemi pri Bonnetu
Pariz. 2. novembra, b. Zunanji minister je včeraj in danes sprejel celo vrsto diplomatov. Pni ga je obiskal italijanski odpravnik poslov Prunas. ki je zaprosil fran-
Najvišja univerza
pelavcJ pospravljajo in odpravljajo s kamioni to, kar Je še ostalo od veleblagovnice
»Nouvelles Galeries« . ,, .. „ ^
Za smeh in kratek čas
PAUL RIPSON
Stratosferski pilot
Roman
Dvakrat sta se še srečala na nedeljskem oddihu na gradu Cosy Cornerju, toda nikoli se ji ni posrečilo, da bi se bil Fred popolnoma posvetil njeni družbi. Tudi je bil določil točen načrt za letalski pouk in od tega načrta se ni dal odvrniti. Ob določeni uri se je vedno na določeni dan pouk pričel in imel je svojo učenko tako v oblasti, da se mu je brezpogojno pokoravala. Njen tajnik Cornell je z začudenjem opazil, da je postala krotka kot jagnje pod energičnim vplivom slavnega letalca, ki je pripadal eskadrilji »Potomaških rac«.
Nekolikokrat je bil Fred povabljen v njeno palačo k velikim pojedinam in čajankam. Prišel je vedno, bil vedno vljuden in celo prisrčen, toda Lea je le predobro videla, da igra igro pod svojo masko, in da je tako silno energičen, da obvladuje celo svojo strastno ljubezen do nje. Hotel je, da ona naprej pokaže nagnenje do njega, ona pa v svoji ženski trmi ravno tega ni hotela. In tako se je vršil med obema divji, a čisto zakriti boj za nekaj, kar prav za prav oba nista dobro vedela, v čem da obstoja. Ona je vodila ta boj z najostrejšimi sredstvi, toda zaman, vse se je razbilo ob Fredovi res-•nobi in hladnokrvnosti.
r^r
11 "Tn T"
z lastnim življenjem. Le predobro je občutil, da ga je ta demonska devojka ujela v svoje mreže. To pa radi tega, ker je občutil divjo, strastno ljubezen do nje, ki jo je že komaj brzdal. Ljubezen do Mire, one tihe, mogočne in idealne žene, se je borila v njem zoper njegovo strast. Vedel je predobro, da je vsa sreča njegovega življenja le na strani Mire, in vendar se ni mogel iztrgati iz mreže, ki jo je bila, ne da bi sama vedela za to, vrgla preko njega dolarska princesa.
Ko sta tako pri neki čajanki, na katero je bila tudi njega povabila, plesala, mu je dejala:
—	Prav za prav imava midva malo drug od drugega, dragi prijatelj. Saj prihajate samo tedaj k meni, kadar imam goste v hiši.	t
—	Krivi ste vendar sami, miss Mountavon. Prihajam skoraj vedno, kadar me povabite, ako nisem službeno zadržfn. Toda nikoli me še niste povabili samega, vedno moram biti v družbi drugih gos+ov.
Kot slučajno se ga je tesneje oklenila in se dotaknila s svojimi svilenimi kodri njego/egi lica, rekoč:
—	Jutri zvečer bom čisto sama doma. Moj tajnik se odpelje in pričakujem vas ob pol devetih zvečer. Šahirala bova. Sicer ne znam ravno dobro igrati, kakor veste, toda zelo rada imam šah, in vi se boste vsekakor morali potruditi, da me matirate.
Hotel ji je reči, da bo prišel pol ure pozneje, ker je zadržan, toda godba je v istem trenutku prenehala in ločila sta se v splošnem neredu. Lea je1 načela govoriti z nekim starim gospodom in cela rnrov se je gnetla mimo nje, tako d^ Fre^
i . % . t	7^+0 if! pfri.jvl v ' ' '
kjer so bila gostom na razpolago okrepčila. Sedel je za točilno mizo na visok stol in srkal s slamo hladilno pijačo, med tem pa je razmišljal, kaj mu je storiti. Kadar je bila v njegovi bližini, je vedno občutil nekaj, kar ni mogel izraziti niti z besedami, niti z mislimi. Njena prisotnost ga je vznemirjala. Kaj si je mogel človek predstavljati privlačnejšega kot njen stas in njene kretnje? Vse ga je vabilo: njene lepe oči, njena usta in njen doneč glas. Toda zakaj se ji je zoperstavljal? Zakaj se ji ni približal? Na to vprašanje sam ni vedel odgovora.
—	Jutri, si je dejal, jutri, ob pol devetih zvečer pri šahu.
In ko je doma v svoji postelji razmišljal o tem sestanku, ki naj bi bil odločilen, se je vprašal samega sebe, kaj prav za prav hoče. Prositi jo za njeno roko? Nekaj v njem se je upiralo temu. Da strast nikoli dolgo ne traja, je le predobro vedel. In ko bi prešla strast, bi bilo tudi ljubezni konec. Ali je rabil njene milijone? Nikakor ne. Od njih bi ne imel ničesar, ako se ne bi oba iskreno ljubila. In če bi zaprosil za njeno roko, kaj bi mu pač odgovorila? Morda takole:
—	Kdo pa ste vi prav za prav, gospod Blair? Ali ste milijonar, ali visok dostojanstvenik ali slaven možak? Ne. Torej kateri so vzroki, ki so vas do-vedli do tega, da bi me radi poročili? Saj veste, da jaz ne poznam ljubezni.
Na tak odgovor je moral bita pripravljen, in moral je že vnaprej najti besede, ki bi jih na to od-

nil, da vse prepusti slučaju, da pa nikakor ne bo govoril o tem, da bi jo poročil, ker bi bila to le velika neumnost.
Fred je pozno zaspal in ko se je zjutraj ob ra-vadni uri zbudil, se je čutil precej zbitega, k?t bi bil ponočeval. Šele hladna prha in telovadba ki jo je redno vršil vsako jutro, ga je osvežila. Sel je v konstrukcijsko dvorano, kjer je bil veliki strato-sferni dvokrovnik že skoraj gotov, in neumorno je tu delal ves dopoldan in popoldan, samo, da ne bi mislil na večer.
Ob sedmih je bil s svojo toaleto že gotov in hotel je Leji telefonirati, da se je prej, kot je mislil, osvobodil svojega dela, in jo vprašati, ali ne bi mogel priti prej k njej. Toda premislil si je, in šele nekaj minut pred pol deveto je stopil v njeno hišo. Čudno se mu je zdelo že od zunaj, da na vsem pročelju hiše ni bilo niti enega razsvetljenega okna. Morda so bile oknice zaprte? V večerni temi tega ni bilo mogoče dognati. Morda je pa kam odšla m popolnoma pozabila na sestanek, ki mu ga je bila dala včeraj zvečer? Ali pa mu je nalašč to storila?
Hitro je stopil čez prag. Vratar, ki mu je prišel po stopnicah nasproti, se ni ganil, da bi mu odvzel klobuk in plašč, temveč mu je dejal z ravnoduš-nostjo dobro izučenega lakaja:
— Miss Mountavon je naročila za gospoda Blaira, da se je odpeljala v Metropolitan opero in da ga pričakuje tam v svoji loži.
Blair ni trenil z očmi, temveč je s prisiljeno rav-nodušnostjo spet začel ob1a"'tr rokavico ter dejal ^rbrižno:

avtomobilov, kdor je mogel, je bežal proti goram. V New Jerseyu so neštete družine zbrale najbolj nujno last in so zapuščale mesto opremljene z najpotrebnejšim. Strašna je bila panika posebno v newyor-ški zamorski četrti Harlemu, kjer so bili ljudje vsako besedo iz nesrečnega radijskega prenosa vzeli za golo resnico.
Ta psihoza je mogla nastati tako, da so bili mnogi poslušalci vključili prenos znane "VVellsove utopije, ne da bi poznali zveze, pa so napovedovalčeve besede smatrali za poročila, kakor jih vsak dan poslušamo po radiu. Verjeli so brez nadaljnjega, da so oblasti nad New Jerseyem proglasile obsedno stanje, da so vojaški piloti poročali o gosti »črni megli« neznane narave, ki so jo bili opazili nad širnimi ozemlji, in končno so verjeli, da se sovražnik obrača proti vzhodu preko Ne\v Jerseya in da stopa »ena izmed orjaških kreatur« naravnost proti New Yorku, da tepta na svoji poti cele tovarne in električne centrale, da meče predse zeleno luč in cele snope plamenov, pa da ni ničesar, kar bi pomagalo proti temu strašnemu sovražniku. Plinske maske so proti oblakom strupen ? 'a plinu, ki jih spušča ta gigant, brez haska. Ko se je potem v »prenosu s strehe radijskega poslopja« oglasilo zvo-njenje zvonov in so povedali, da pomeni to poziv Kevvvorčanom, naj zapustijo svoje mesto, da je vojska uničena, da stoji sovražnik pred vrati, so tisoči in tisoči izgubili pamet. Ko je napovedovalec kmala potem sporočil, da je tega prenosa konec, je bilo že prepozno. Zgodilo se je mnogo nesreč. V nekaterih provincialnih mestih so celo listi nasedli prevnetemu napovedovalcu, ki je bil krajevna imena v Wellso-vem delu zamenjal z imeni ameriških mest, in objavili so z velikimi naslovi vest, da je sovražnik s sosednega planeta zavzel New York ter ga razdejal.
Dr. Edvard Beneš
na Angleškem
Londonski listi pišejo, da bivši prezident češkoslovaške republike, dr. Edvard Beneš, ne bo ostal le nekoliko tednov na Angleškem, temveč dosti več časa. šele potem pojde v Ameriko, da prevzame svoje mesto na vseučilišču v Chicagu. Bivšemu državnemu presedniku gre sedaj, kar se tiče njegovega zdravja, dosti bolje. Večji del časa rebije s čitanjem pisem, ki jih dobiva iz vseh delov sveta.
Oda starogrške pesnice
Profesor za grško literaturo na milanskem vseučilišču Vogliano je odkril pri svojem raziskovalnem delu v Egiptu med kakšnimi 1200 papirovimi zvitki odlomke ode starogrške pesnice Sapfo, ki je živela v 7. stol. pred našim štetjem. Odlomek je napisan v stari grščini in Vogliano ga je našel v pokrajini Fajum.
je univerza v ameriškem mestu Pittsburgu. Dogradili, opremili ln otvorlli so jo te dni
Zakoni z otroki v Ameriki
Navzlic posebni prepovedi se v Zedinje-nih državah dogajajo še vedno primeri otroških zakonov. V Prestonburgu sta se poročila te dni 10-letna Rosie Columbus s 34-letnim rudarjem Hemingom Tackettom. Dovoljenje za to poroko so izdali samo zavoljo tega, ker je Rozina mati navedla, da je njena hči stara že 15 let. Zakon so razveljavili.
Padec predsednika Brodyja
Dramatična seja češkoslovaškega ministrskega sveta
Rekordi požrešnosti
Po mnenju gdč. Inez Dadsv Jllove, znanstvenice z vseučilišča v Melbourneu, bi avstralski črni domačini pri vsaki svetovni tekmi v požrešnosti odnesli zmago. V »Daily Telegraphu« objavlja poročilo, ki vsebuje med drugim sledeče jedilne rekorde: Dva domačina sta od zgodnjega jutra do poznega večera pojedla skupaj 50 funtov kengurujskega mesa. Eden izmed njiju je poleg tega čisto sam pojedel celega emuja. Drug mlad Avstralec je med nekim lovom snedel gos, dva purana in skoraj pol metra dolgo — kuščarico. Pet domačinov je na enem samem obedu pojedlo — 150 labudjih jajc!
{»ogled v sobo v hotelu Noailles, kjer je med zborovanjem radikalno socialistične stranke stanoval ministrski predsednik Daladier
Vojska z Marta
napadla Ameriko!
Masna psihoza kot posledica radijskega prenosa, ki so
ga ljudje krivo razumeli
Edinstven primer vojne psihoze je doživela Amerika zavoljo radijskega prenosa »Vcjne med svetovi«, ki opisuje napad prebivalcev z Marta na zemljo. Prenos so poslušalci razumeli kot dnevno poročilo, vzeli so ga resno in nastaja je panika, ki je imela za posledico hude stvari.
O dogodku poročajo sledeče podrobnosti:
Brez posebnega zanimanja so ljudje poslušali radijsko vremensko poročilo, malo jim je bilo mar večernega prenosa plesne glasbe — tedaj je napovedovalec Kolum-bia Broadcasting Company v New Jerse-yu prekinil program ter sporočil z vsemi znaki groze vest, ki je v vzhodnih državah izzvala nepopisno paniko.
Interplane tarna raketna ladja, je dejal napovedovalec, je pristala v New Jerseyu, možje, oboroženi s smrtnimi žarki, so stopili iz nje in z vsemi pripomočki najmodernejše tehnike so začeli nenaden napad na Zedinjene države. »Poveljnik narodne garde« je v zvezi s tem poročilom prebivalstvu dal potrebna navodila proti bomb-
nim napadom, ki jih je opisal s strahotnimi barvami, končno je »notranji minister« pozval ljudi, naj zbeže in se spravijo na varno.
V trenutku so se začele po velikih mestih ameriškega vzhoda, v New YorKu, New Jerseyu, a tudi v Chicagu in Los An-gelesu z bliskovito naglico širiti najbolj divje vesti. Posebno v državi New Vork je prišlo do prizorov, ki si Jih ne moremo niti predstavljati. Ljudje, ki jih je zagrabila panika, so tekli od hiSe do hiše, od vrat do vrat in alarmirali sosede. Ljudje sc bežali iz hiš in v zaklonišča zoper zračne napade.
Strašna panika je nastala tudi po bolnišnicah. V New Jerseyu so ljudje vdirali v cerkve in prekinjali službo božjo, ženske so poklekale na ulicah in molile. Tisoči so tekali z žepnimi robci in brisačami zoper domnevne strupene pline okrog glave po ulicah.
Policijski uradi, časniki, radijske postaje so imele opravka s tisoči telefonskih klicev, ceste na deželo so zamašili tisoči
Slovenske gospodinje
perejo s slovenskimi izdelki. Uporabljajo
PEBION
ki je odličen in res lepo opere!
ANEKDOTA
Caprivi, Bismarckov naslednik, je priporočil nekoč nekega znanca, ki je na to priporočilo dobil potem mesto v nekem ministrstvu. Kmalu potem so Capriviju sporočili, da je mož popolnoma nesposoben.
»Vem, da ne ve ničesar,« je odvrnil Caprivi. »Čemu bi bil drugače potreboval mojega priporočila?«
VSAK DAN ENA
»Kaj praviš k temu, Edison je umrl!«
»Edison? Tisti iz kavarne?«
»Ne, Edison, veliki izumitelj!«
»Ga ne poznam.«
»Kaj? Edisona ne poznaš?«
»Ne. Kaj pa je izumil?«
»Vse mogoče. N. pr.: človeštvo si je svetilo s petrolejem, pa je prišel Edison in odtlej si svetimo z električnimi žarnicami.«
»Tako. In ta je umrl?«
»Da.«
»Nu, potem si bomo svetili pač spet s petrolejem.«
novi francoski veleposlanik v Berlinu
»Strela, zakaj pa ste dali pas okrog gla^ ve?«
»Nu, ker so sunki pod pasom prepovedani!«
(Domenica)
Po požarni katastrofi v Marseilleu
Italijanski dnevnik »Stampa« poroča zanimive podrobnosti o dramatičnih dogodkih, ki so imeli za posledico odstavitev predsednika pokrajinske vlade v Podkar-patski Rusiji Brodyja. Po tem poročilu je Brody 20. okt. v ministrskem svetu v Pragi izjavil, da je za plebiscit v Podkarpat-
Tenorji si pomagajo, kakor vedo in znajo
V londonski operi so izvajali te dni Verdijevega »Trubadurja«. Glavno vlodo je pel znani angleški tenor Wiliiam O' Connor. Večer je pomenil velik uspeh, pevci in zlasti junak tega večera so morali vedno ino-va pred pastor. Nihče izmed mnogih poslušalcev in tudi strogi kritiki v parketu pa niso opazili, da ni bil lepi O' Conilor ta večer zapel niti ene note, da je bil samo gibal z ustnicami. Pravi pevec je bil za kulisami. O' Connor je bil prejšnji večer pel zelo težko vlogo in glasovno ni bil v stanu, da bi pel Manrica. Da bi pa predstave ne odpovedali, je sklenil v sporazumu z ravnateljstvom, da ga bo za kulisami nadomestoval znani tenor Frank Mul-lings in da bo O' Connor vlogo samo markiral. Ta rešitev se je, kakor je dokazal večer, izborno obnesla.
ski Rusiji. Nato so njegovi ministrski tovariši, posebno pa slovaški ministrski predsednik dr. Tiso razjarjeno nastopili proti njemu. Trušč je bilo slišati še na hodnike. Ministrski predsednik general Syrovy je izjavil, da mora na svojo žalost ugotoviti, da Brodyja ne smatra vrednega čina češkoslovaškega ministra brez portfelja in predsedniškega mesta deželne vlade v Pod-karpatski Rusiji. Brody je nato dejal, da teh besed Syrovega ne jemlje na znanje.
Tedaj je Syrovy izjavil v odločnem tonu: »Na temelju člena 60. državne ustave izjavljam, da ste prenehali biti član vlade.«
Vest, da so Brodyja aretirali, potrjujejo. Ker je pa aretacija zavoljo njegove poslanske imunitete naletela na težkoče, so ga za sedaj spravili v zaščitni zapor in uvedli proti njemu postopanje zavoljo ve-leizdaje.
Coulondre

R
I
Četrtek, 3. novembra Ljubljana 12: Polke, valčki in koračnice plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vesele popevke (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Za boljšo voljo igra Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: 10 minut zabave. — 20: Koncert na klavirski harmoniki (g. Vili žnideršič). — 20.45: Pester koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik.
Petek 4. novembra Ljubljana 11: šolska ura: Varčevanje — dialog (g. M. Zor). — 12: Iz naše domovine (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Gore kličejo (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: Položaj naših porodnic na deželi (ga. Olga Grahor). — 18.20: Slike iz Alzaeije (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac ura. — 19.50: Mednarodna unija planinskih združenj (dr. Ar-nošt Brilej). — 20: Pester spored Radijskega orkestra. — 21.10: Sonate Scarlat-tija, Paradisija in Galuppija. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 1645: Narodna glasba. — 18: Plošče. — 20: Kakor Zagreb. — 21: Zvočna igra in plošče.— Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Petje. — 20.30: Schuber-tove Karnevalske scene. — 21: Lahka godba in ples. — Praga 19.30- Orkester in pevci. — 20.20: Komorni >--r™oert. — 21.20: Plošče. — Varšava Zborovsko petje. — 21-15: Varšavska nlharmonija.
__ 22.40: Plošče. — Sofija 17.30: Lahka
gcdba. — 19.30: Puccanijeva opera »La Boheme«. — 21.45: Nočni koncert. —Dunaj 12: Mali orkester. — 15.30: Pravljična muzika. — 19: Fantovsko petje. — 20.10: Pester spored. — 22.40: Lahka glasba. — Berlin 19: Plošče. — 20.10: Ples. — 2030: Beethovnova glasba. — 22.30: Orkesiter — 24: Nočni koncert. — Miinchen 19.20: Slavni solisti. — 20.10: Koncertna ura. — 21: Program za gospode. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Pariz 19.05: Klavirski koncert. — 20 30:
Petje. — 20.45: Radijska 21.30: Faurejeva glasba -ka glasba s plošč.
fantazija. — - 23.45: Lah-
Nase gledališče
DRAMA
Četrtek, 3.: Izsiljena ženitev. Ljubezen
zdravnik. Red A. Petek, 4. ob 15.: Car Fjodor. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
Sobota, 5.: Žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane ccne. »Izsiljena ženitev« in »Ljubezen-zdrav-nik«. Moliere obravnava v teh dveh duhovitih in zabavnih komadih življenje meščana Sganarella, ki je osrednja figura obeh iger. V prvi slika okoliščine, v katerih se poroči, v drugi pa, kako ga spelje njegova lastna hčerka na led.
Dijaška predstava v drami. Tolstega ža-loigra »Car Fjodor« z gg.: Kraljem, Le-varjem in Cesarjem v glavnih vlogah, razgrinja državniške spletke Borisa Goduno-va in kneza šujskega ter propad zanimive osebnosti, carja Fjodora.
OPERA
četrtek, 3.: Boris Godunov. Red Četrtek. Petek, 4.: Poljub. Red B. Sobota, 5.: Traviata. Gostuje ga. Zlata Gjungjenae-Gavella. Izven. »Boris Godunov«. Naslovno vlogo bo pel g. Primožič, ki je delo tudi zrežiral. Ostale vloge so v rokah: Kogejeve, Pavlovči-čeve, Poličeve, španove, Vidalijeve, ravnatelja Betetta, Francla, Marčeca, Zupana, Sancina in Delničarja.
Ga. Zlata Gjungjenae-Gavella bo gostovala v operi v soboto v Verdijevi operi »Traviata«. Na prvo gostovanje odlične in izredno priljubljene umetnice v naši operi že danes opozarjamo.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 4.: Zaprto.
Sobota. 5. ob 20.: Pokojnik. Red B.
Iz Ptuja
j— Zvočni kino Ptuj danes predvaja ob 20. film »Veseli bandit« kot dodatek pa Paramountov žurnal.
Užaloščeni javljamo, da je dne 2. novembra t. 1. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal naš ljubljeni soprog, gospod
Ing. Ciril Žnidaršič
UNTVERZIT. PROFESOR
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 4. t. m. ob pol 3. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 2. novembra 1938.
Globoko žalujoča FRANICA, soproga in ostalo sorodstvo
Violine kitare
Gradbena podjetnost v Mokronogu
Mokronog, 2. novembra.
Prijazni in prometni dolenjski trg Mokronog, ki ima precej uradništva, je do zadnjega časa kazal malo ali nič gradbene podjetnosti, tako da je za uredništvo precejšnja stiska v pogledu udobnih ali vsaj delno primernih stanovnaj. Kakor zdaj kaže, se bo v bodočnosti v tem obrnilo na bolje, ker je neka posestnica opustila dokaj obširno drevesnico, zemljo razparcelirala in odprodala interesentom
kot stavbišča. Na razparcelirani zemlji so že pričeli graditi lastniki nove stavbe, od katerih jih bo nekaj že letos pod streho, drugi pa bodo pričeli zidati prihodnjo pomlad.
Tudi tovarna usnja je v letošnjem letu z več obsežnimi objekti razširila obrat, montirala nove stroje in preuredila razne naprave, da se tako celotni obrat razširi in pomnoži proizvajalna sila. Ker potrebuje obrat precejšnjo množino vode, kopljejo globok vodnjak, kateri že sedaj meri do 20 m globočine in ga bodo še poglobili, da bo dajal do 3001 vode na minuto. Poleg tega namerava tovarna zgraditi na tovarniškem zemljišču večstano-
ZAHVALA
vanjsko hišo za tovarniško osobje, s čimer bo občutnemu pomanjkanju stanovanj odpomagano.
Tudi gradba prepotrebnega vodovoda je postala dokaj aktualna, zato je upati, da se bo tudi s tem delom v doglednem času pričelo.
EABI
JJJJLl
DE COLOGNE
PARFUM
HJLJU
V
D.E
Vsem, ki ste nas tolažili v najtežjih dneh, vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, strica, svaka, gospoda
NAČETA ZALOŽNIKA
OBRTNO ZADR. NADZORNIKA itd.
ter mu prinesli vencev in cvetja, izrekamo najlepšo in prisrčno hvalo.
Posebno hvalo smo še dolžni č. g. župniku Radovanu Joštu, gg. zdravnikom primariju dr. Lutmanu, prof. dr. Lušickemu, dr. Pihlerju in dr. Mari-niču za skrb in lajšanje bolezni, njegovemu zvestemu prijatelju g. Andreju Osetu za njegove vsakodnevne obiske pri bolniški postelji, društvu »Ogenj«, vsem govornikom, komandi mesta za izkazano vojaško čast, pevskemu zboru za ganljivo žalostinko, vojaški godbi, zastopnikom raznih oblasti, vsem odposlancem raznih društev in vsem, prav vsem. ki ste našega nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili ti- • -->vi zadnji poti ter nam
O!
MARIBOR, dne 26. oktobra 1938.
Rodbine: ZALOŽNIK, Dr. MEJAK
sam*
•	i ■ -isji«
Globoko užaljena sporočam vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je danes umrl moj ljubljeni soprog, oče, brat itd., gospod
RAVNATELJ ZEMLJIŠKE KNJIGE V POKOJU odlikovan z redom Belega or!a V. stopnje in redom Sv. Save V. stopnje
po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb dragega nam pokojnika bo v petek, dne 4. novembra ob 4. uri pop. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 2. novembra 1938.
Žalujoča soproga MARIJA roj. MRAK, MARIJA, hčerka; JOŽEFA, sestra — in ostalo sorodstvo.
COTY^
Za toaleto; po športu, potovanju... One Vam nudijo oddih, osveže Vas in par-fimirajo.
cd-it
ima nt
močnejši, magnetični vonj. To je kolonjska voda zelo modernih žen.
č^/iijpte
nežen in tajanstven vonj gozdnega grmovja. Primeren tudi za moške.
in druga glasbi la, od šolskih do prvovrstnih Instrumentov stru ne ln vse po trebščine dobite v veliki izberi najcenejše pri
W A R B I N E K, LJUBLJANA.
Miklošičeva cesta * pri Frančiškanski cerkvi Prodaja ln izposojanje klavtr>v.
Pol stoletja že deluje CM D, darujmo še za pol stoletja!
EVOZE
premoga, drv, moke. selitve itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno in po najnižjih cenah z avtomobili ah Konjsko vprege prevozništvo
A. SEMENIČ
Privoz št. 13, Ljubljana
TELEFON 36-92.

Dne 8. novembra 195^ cb % tiri
se proda v fi©E@¥ na prosto?^
Hatifšovo posestvo
..........................................................................i«. diiiiiiiuifciiiiiiiiiiiii^Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiji!".
obstoječe iz velike stanovanjske hiše, s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, parki, vrtovi, sadovnjaki in stavbnimi parcelami v skupni izmeri 45.498 m'-. Skupna izklicna cena znaša Din 336.200.—, vadi ji Din 33.620.—. Bližnji pogoji se morejo vpogledati pri okrajnem sodišču v Kočevju, soba štev. 4.
ZAHVALA
Za izraze iskrenega sočustvovanja ob nenadni smrti našega dragega
FRANCA DOLNIČA
prokurista In peš. kap. II. ki. v rez.,
se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Predvsem velja naša zahvala gospej P. Pre-peluhovi, ki nam je stala v teh težkih dneh s pomočjo in tolažbo požrtvovalno ob strani, nadalje g. Franu Kralju za izredno skrb, voj. oblastem za godbo in častno spremstvo, g. V. Vlahoviču za poslovilne besede in nameščencem tvrdke I. Blasnika nasl. za izkazano udanost svojemu vodji.
Iskrena zahvala vsem številnim darovalcem cvetja in vsem, ki so našega dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti v Ljubljani in na Bledu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 4 t. m. ob 7. uri v Križev-niški cerkvi v Ljubljani.
LJUBLJANA, dne 3. novembra 1938.
Žalujoče rodbine: &OJLHIČAR, dr. DRAXLER DIETZ

			age-. J
i			
9		Ji,' H!1g. ^Bri' 't ~ „ ~tlMBWITFli j" i •■ **	
Rektor univerze kralja Aleksandra I. in dekan tehnične fakultete
sporočata t«vest, da je dne t. novembra umrl gospod
m -h a
>■( la
-V/'
redni univerzitetni profesor
Velezaslužnemu članu profesorskega kolegija
ohrani univerza trajen in časten spomin. Pogreb bo v petek, dne 4* t. m. ob 14-30 izpred mrtvašnice obče državne bolnice na pokopališče prt Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 2. novembra 193S.
m
UttBrtS^.

i I ■ ?
i K
' • \
v
Tudi izbirčni okus
Novi vzorci, nove barve, ugodne cene!
lahko zadovolji velika izbira naših novih vzorcev damskega in moškega blaga za zimo.
R. MIKLAUC - „pri Škofu"
Lingarjeva ulica — LJUBLJANA — Pred škofijo
*
Trgovina, kjer se kupuje z zaupanjem. Ustanovljena I. 1869.
Gostilno z mesarijo
oddam dobremu najemniku Nasl ov v vseh poslovalni cab Jutra.
25186-19
Frizerski salon
zi dame in gospode, prodam takoj v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vpeljan«.
25704-19
MALI OGL4§I
Cauche
—• fotelje — in vse drugo priznano solidno delo dobavi
SEVER — Marijin trg 2.
Kam pa,kam ?
Beseda 1 Din. davek 3 Din: za šifro ali dala nje naslova 5 Din. Na] manjši znesek 17 Din.
Domače koline
prvovrstne krvavice, pe čenice, primorske slad ke mulce, kožne kloba se (crodlghini), izborna vina ter druge dobrote pri Ražmu na žabjaku.
25646-1S
Službo dobi
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aH daj a nje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din.
Trgov, pomt.nika
mešanega blaga, vojaščine prostega, sprejmem. Nekadilci in verzirani v manu-fakturi imajo prednost. — Slika in pogoji naj se pošljejo na naslov Blass M., trgovina in gostilna, Sv. Barbara v Halozah.
25600-1
Dobra šivilja
ki šiva tudi pletenine, išče mesto pomočnice, najrajši kje na Gorenjskem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25712-2
Mlajše dekle
delavno, vajeno vseh gospodinjskih del, z daljšim spričevalom dobre hiše, — dob: stalno službo izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«,
25599-1
Prodajalka
2a špecerijska trgovino, — dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlajša moč«.
25707-1
Perfektna kuharica
mlada, dobi dobro stalno službo. Drogerija Hermes, Miklošičeva 30,
2 ?694-l
Službe išče
Vlaka beseda 50 par; davek J din; xa iifro ali dajanje naslova j din; najmanjši znesek 12 din.
Zobotehnica
samostojna moč v vseh v to stroko spadajočih delih išče mesto za takoj ali kasneje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zobotehnica«.
25705-2
Mlada postrežnica
inteligentna, z dobrimi spričevali, samostojna v kuhi ln vseh ostalih hišnih opravilih, ieli službe za takoj pri dobri družini, od pol 8. do 5. popoldan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25718-2
Dekle
z odliko dovršeno meščansko šolo, perfektno italijanščino, želi mesta v rnlf::.ir. ni, pekarni. Gre tudi v boljšo hišo. Ponudbe pod »Nujno« na ogl. oddelek Jutra.	25708-2
Pouk
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Strojepisni pouk
(Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. zvečer za začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktatu. — Vpisovanie dnevno od 6. do 8. ure zv. — Edinstvena stroj episnica, največja v Sloveniji, s 40-pisalnimi stroji raznih sistemov. Novost v stroj epis-nici bo tudi računski stroj. Pričetek pouka 3. novembra Šolnina zelo nizka. Chri-ttofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43.
25230 4
Nemško
onverzacijo in pouk
nudi izobražena gospa.
Kongresni
trg 1311,
24832-4
Dragocenosti
Vsakovrstno zlat« Kupuje po najvižjih (sonati
CERNE — juvellr.
.jubljana VVolfova ul
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Namizna jabolka
zimska, mošanci, bobovec, prima roba 3.50 din, dobra roba 3.00 din po povzetju od 50 kg naprej franko postaja Dravograd, razpošilja Henrik Zechner, Libeliče, Koroško.
25695-34
t
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Vsi letniki
povojnega Jutra
vezani, naprodaj. Ponudbe pod »Vsi letniki« na mariborsko upravo Jutra.
25721-8
Prodam\
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Poceni odprodaja
2.000 parov snežk štev. 35—36 din 39 štev. 37—38 din 49 štev. 39—40 din 55 Za »Tretorn« snežke 20 do 10 odstot. popust. Trgovci popust. Veletrgovina s čevlji ALEKSANDER OdLAT Sv. Petra c. 18, tel. 24-35.
362-6
Krasna kožuhovina
vseh vrst v veliki Izbi ri jn po ugodni ceni do bite pri Josipu Dolenc. krznar. Sv. Petra cesta 19. (tel. 22-62) Prekroje vanje, moderniziranje hitro jn poceni.
338-6
Poceni boste kupovali
n. tur pobabuj«t«. ako uhtevate
naš brezplačni katalog
1111 • ,,
trhi 4i.*
Otroški voziček
skoraj nov, prodam. Jura-sek, Ljubljana, Zrinjskega št. 7-II.	25700-6
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din.
Dimnik
rabljen, vendar dobro ohranjen, do 20 m dolžine, takoj kupimo. — Ponudbe poslati na Tkalnica jute, Kranj.
25313-7
Staro pohištvo
vse vrste in vse starodavne predmete kupuje — pišite na Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana.
25711-7
Stroji
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dala nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din
Šivalni stroj
pogrezljiv, ki šiva naprej in nazaj ter štika in štopa poceni napro daj. Nova trgovina T«'r ševa 36 (nasproti Gospo da-rske zveze).
25531 29
Lokomobilo
35 do 60 HP v dobrem stanju, kupim. — Oferte Vilhar. Sušak, pošt. preti-nac 66.
25698-10
r/
Štajerska jabolka
sortirana, nova pošiljka, — dobite po ugodni ceni v zabojih vsako količino — Streliška ul. 22, gostilna Turk.	25469-34
Oblačila
Beseda X Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din.
2 krznena plašča
tričetrtinska. žrebe in leopard, po din 1.200, skoraj nova naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25703-13
INSERIRAJ V „JUTRU"<

Čudili se
boste cenam
finih moških kamgarnov, katere Vam nudi tvrdka
SNOJ JOSIP
manufaktura Tyrševa 17.
25714-6
Železno posteljo
zložljivo, belo, malo rabljeno, poceni prodam Vipavska ul. 8-1.
25710-6
Otroško posteljco
čisto, z vložkom, prodam za 200 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25709-6
Avto, moto
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nj»> naslova 5 Din. Nal manjši znesek 17 Din
Motorno kolo
s prikolico
do 1000 ccm, stareiši model, dobro ohranjen kupim.
Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Odplačevanje«.
24678-10
Avto kolo in
motorno kolo
šivalni stroj, pisalni stroj, pohištvo in radio kupi Express, Ljubljana Emonska 2.
25585-10
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din.
Pohištvo
aovo tn že rabljeno. Ic *a želite prodat) aH sa mo dati * shrambo sprejmemo v posebni od delek v komisijsko pro 3ajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno do rolj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklame preskrbimo sami. Spo ročite nam na dopisnici ill ustno Prevoz pohl itva v naš komisljsfc Hidelek preskrbimo sa aal. Ivan Mathtan Ljub lana, Tyrševa cesta 12 79 ir
Spalno sobo
in kuhinjo, skoro novo, takoj in poceni prodam zaradi izselitve. Mala čolnarska ulica 4.
25720-12
Beseda l Din davek i Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din
Dama
prosi nujno posojila 2.500 din plemenitega gospoda. Vrnitev v mesečnih obrokih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pokojnina«.
25702-16
Hranilne knjižice
zaščitenih zavodov, vred nestne papirie, delnice, ku pone, dobropise
3°'o obveznice
kupujemo po najvišiih cenah.
Različna posojila
Oblastv. dovolj, pisarna
Rudolf Zore
LJUBLJANA Gledal, ul. 12. Tel ^8-10 25639-16
Veliko delavnico
za vsako obrt ali skladišče, takoj oddam. Sv Petra cesta 85.	25724-19 •
Prodajalno
zelo dobro vpeljano prodamo ali damo v zakup. Potreben kapital najmanj din 25.000. Ponudbe pod »Sigurna eksistenca 25.000« na ogl. odd. Jutra.
25635-19
Posest
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih in m stanovanjskih hiš tei vil, ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen gra-diteli in sodni cenitdj za nasvete brezplačno na razpolago.	25-20
Krasna vila
dvostanovanjska (dvorec), 15 min. od centra Maribora, — luksuzno opremljena, z vsem najmodernejšim komfor-tom, kopalnica, plin, centralna kurjava, velik vrt, garaže, veliki prostori in delavnice z vpe-ljano industrijsko stru jo, vsi prostori podkle-tenl, radi preselitve na prodaj Izpod vrednostne cene za din 595.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvanredna prilika«.
25320-20
Hišo
v središču Industrijskega mesta prodam lz pro stih rok. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra na Jesenicah pod »Gorenj sko*.	25284 20
Zelenjadni vrt
na Koroški cesti, 8000 kv. m ali tudi manj, dobra lega v mestu, tudi kot stav-bišče, z vodovodom in ograjo poceni naprodaj. — Povprašati: Maribor. Koroška 77. Wallner Albert.
25691-20
Prodam hišo
z vrtom. Križ 55 pri Kamniku.	25588-20
Hišo
oziroma vilo, novo, zelo donosno, zelo prikladno za počitek in donos, prodam v severnem delu Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Štiristo tisoč«.
25428-20
LM^Ji.Mtf.i.m
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din Na) manjši znesek 17 Din
3-sobno stanovanje
solnčno, prosto, moderno, nasproti univerze. Vprašati: trg. Jager, Kongresni trg.
25706-21
Stanovanja
Beseda I Din. davek 3 Din; sa šifro ali daja nje naslova S Din. Na) manjši znesek 17 Din
Dvosob. stanovanje
event. trisobno s kopalnico nedaleč od Kongresnega trga, išče maločlanska obi-telj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«.
25729-21a
Stanovanje
trisobno, komfortno, iščem za februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno 88«.
25727-21a
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek 3 Din; ra šifro ali daja nje naalova S Din. Naj manjši znesek 17 Din
Sostanovalca
sprejmem k solidnemu gospodu z vso oskrbo. Hro-vatin. Medvedova 5-II, na-sp'Oti gorenj, kolodvora.
25394-23
Mesečno sobo
s separiranim vhodom, oddam stalnemu gospodu. — Knafljeva 13-II.
25715-23
Prazno sobico
lepo. Cisto ln solnčno, oddam takoj solidni osebi. Ogled: Bleiwei-sova cesta 9, I. nadstr., levo, med dopoldanskimi urami.
25659-23
IJI
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zlato moje
Čak?l obakrat zaman. Dvigni pismo in odgovori. T. B. S.	25696-24
Razno
Besed« 1 Din. davet Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj Al znesek 17 Din

Prvovrstni trboveljski
PREMOG
bre2 prahu, koks, suha drva a udi
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59
Dvoje stanovanj
oddam 15. ali 1 decembra. Dvosobno stanovanje s kopalnico, kabinetom plinom itd Stanovanje v nizkem pritličju, dvosobno, s kopalnico, isto plin, ostale pritikline. Verstovškova ul. Mirje, nova hiša.
25690-21
Stanovanje
soba, kabinet, pritikline, vrtiček, oddam za december. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25728-21
Dvosob. stanovanje
solnčno, oddam odraslim osebam 1. decembra. Medvedova ul. 25-1. 4	25722-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, suho, v I. nadstropju, oddam. Tugo-mirjqeva 7, Kosovo polje.
25719-21
Dvosob. stanovanje
oddam za december ali pozneje na Miriu v vili. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kopalnica«.
25717-21
Dvosob. stanovanje
za decembrski termin oddam v bližini kavarne Evrope. Kersnikova 7-II.
25723-21
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
Pralnica — SvetloMcalnica
NEPREMOČLJIVF HUBERTUSE, TRENČKOTE,
vse vrste dežne plaSče. jbleke i. t. d. Najboljši nakup
Presker
Sv. Petra c. 14.
Sveže najfinejše
norveško
ribje olje
lz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani 3e priporoča bledim m slabotnim osebam
VSO HIŠO VAM OGREJE NAJBOLJE PRI NAJVEČJEM PRIHRANKU NA KURIVU SAMO ZNAMENITA PEČ
»BISER"
IZDELUJE:
nferolimu
vlvkovci
Umrl nam je naš srčno ljubljeni dobri soprog, oče, ded, brat, tast in svak, gospod
rnsst Lmirenčif
višji tehnični svetnik pri min. pošte in tel. v pokoju
po kratki bolezni, dne 1. novembra 1938 v Beogradu, kjer ga bomo spremili k večnemu počitku. BEOGRAD, 1. novembra 1938.
Globoko žalujoči: PAVLA roj. TAVČAR, soproga; inž. PAVEL, sin; ERNA, hčerka; ZORA roj. MIKUŠ, sinaha; MITJA in IGOR, vnučka, ter ostalo sorodstvo.
Nov
na zraku prevetren
puder za lice
•ŠS*
..afOSf
^presenetljiva nova Ideja v proizva-■janju pudra za lice. Fabriciran po najnovejšem sistemu, je danes pudet finejši in lažji, kakor je bil kdaj prej. Tako je fin, da se ne more niti opaziti na koži. Daje prekrasno gladko mat polt, in mladostno svežino ves dan. ki je tudi veter in dež ne moreta pokvariti. Zvečer pa da sijajen videz, ki ga tudi potenje od plesa v najsoparnejših prostorih pusti nedotaknjenega. Na patentirani način je puder mešan s »peno smetane«. Zaradi tega se puder Tokalon obdrži na koži mnogo ur in tudi to je preprečeno, da bi puder absorbiral naravna olja kože. Ta puder obvaruje kožo. da ne postane suha ln raskava ter preprečuje tvorbo gub. Poizkusite znameniti puder Tokalon s »peno smetane«. Opazujte, kako bo že v nekaj dneh povzročil presenetljivo zboljšanje Vaše polti.
Od deset žena jih devet uporablja napačno barvo pudra S tem dobijo trd. preveč
»olepšan« videz. Edini način, po katerem ugotovite pravo nijanso, je ta, da poizkusite eno barvo na eni, drugo pa na drugi strani lica. Če niste sigurni, katera barva odgovarja Vaši polti. Vam radi pošljemo brezplačno štiri zavojčke pudra Tokalon raznih barv. Ravno tako tudi dve tubid kreme Tokalon. hrane za kožo (za dan in za noč). Priložite Din 5.— v poštnih znamkah za ovoj, poštnino in druge stroške. Naslov: Hinko Mayer 1 drug, odic Eagreb. Praška ul 6.
VAŽNO: Puder Tokalon se dobi povsod v originalnih škatlicah po Din 12, 20 in 30. Prepričajte se, da je na vsaki škatlici ime Tokalon.
Odda se hotel
v Beogradu
v neposredni bližini železniške postaje, vseh ministrstev in senata, z 52 sobami, popolnoma nov z novo opremo in celotnim inventarjem, dobro uveden pri potnikih iz Slovenije. Pogoji ugodni. Vprašati pod »Hotel« na »Sedmo silo«, Beograd, Poenkareova 21.

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mamica, stara mamica, sestra, tašča, teta, gospa
MARIJA CESAR
danes, dne 1. novembra ob 15.15 uri v 64. letu starosti po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 3. novembra ob 14. uri iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 1. novembra 1938.
Žalujoče rodbine:
Cesar, Korbar, Marinšek
Umrl nam je naš ljubljeni In predragi sin, brat, svak in stric, gospod
ing. chenu
Maks Rumpreth
dne 2. novembra v 35. letu starosti, Bogu vdan, previden s sv. zakramenti.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 8. novembra ob pol 5. pop. Iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
KRŠKO, dne 2. novembra 1988.
Rumpreth, Pfeifer, Šmid
Vzajemna posojilnica
Miklošičeva cesta 7
poleg HOTELA UNIONa. — NUDI ZA VSE VLOGE POPOLNO VARNOST IN OBRESTUJE NOVE VLOGE PO 4% DO 5% PO DOGOVORU — ZAHTEVAJTE PROSPEKT. — NOVE VLOGE SO VSAK
ČAS RAZPOLOŽLJIVE. — POSLU ŽITE SE V A K ČE1#\ LNE GA KROŽKA. — POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra«. Stanko Virant- — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani, j