hais V »»k dan ra*ea »• ^ in praanikof. except Saturday! PROSVETA — GLASILO SLOVENSKE N £ PODPORNE JEDNOTE matter January M, 1*M. «t Um puat-offtm »t Chicaco. »H—é«. under Um A« of Cownm of M.rrt» ». IST». fELESILE SKUŠAJO REŠITI UGONARODOV priznale to, da je njen obstoj v nevarnosti . hussolTnijevi agent je izgnani iz švice _ ženeva, 2. jul.-Državniki ki to v zadnjih petnajstih letih ¡talno poudarjali, da je cilj Li-T narodov organiziranje sistemi kolektivne varnosti, so vČe-priznali, da je ženevska u-lUnova na robu poloma. Medtem, ko so delegatje Francije, Anglije in sovjetske usije izjavili, da ne bodo pri-li aneksije Abesinije po Ita-raeno pa priporočili pre-|ic boj kotne akcije proti faši-tiéni državi, so male državice, Usti one iz Južne Amerike in frike, namignile, da bodo iz-topile iz Lige narodov. Drug k drugim so vodilni možje v jgi narodov, ki jo je pomagal itanoviti ameriški predsednik foodrow Wilson, opravičevali pitulacijo pred Mussolinijem. jihov argument je bil, da niso nogli rešiti Abesinije, ker je troj Lige narodov pomanjk-jiv in vsled tega ni mogla iz-rajati obveznosti, katere je pre-la. Storili so vse, kar so moda se zaščiti interese mas, imajo zaupanje v Ligo naro-v, obenem pa so priznali po-rebo reorganiziran j a ženevske titucije. Iz govorov je bilo razvidno, «e državniki zavedajo, da j« otektivna varn tnevskem kovenantu, skrahira-ker so agresivne države ved-pripravljene na vojno, da do-ežejo svoj cilj, dočim se druge botavljajo, kadar bi morale •odvzeti odločno akcijo proti padalcu. Francoski premier Leon Blum v svojem prvem govoru na uplini Lige narodov pouda-, "da nimajo mednarodni do- ovori nobene veljave, ako jih ni, ki jih podpišejo, nočejo izdati do skrajnosti. Ti bi moli prevzeti tudi riziko vojne, ko vidijo, da katerakoli drža-»"graža mir s svojo agresiv-koatjb." Angleški zunanji minister E-n je izjavil, da se strinja rajanji francoskega premier->n «ugestiral, naj se o vprašaju reformiranja Lige naro-°v |x»novno razpravlja na pri-ödnjtm zasedanju, ki se otvori ženevi v septembru. Maksim Litvinov, sovjetski "ni*ur za zunanje zadeve, je d' pri|«mxa] reformiranje Li-e narodov na podlagi regional-lh paktov vzajemne vojaške ^i. Vojno proti napadalcu »J bi vodite le tiste države, ki «■nejo regionalne pakte, osta-k' ni»o direktno prizadete v ,nfl*tu, pa naj bi izvajale nk<-'ije proti napadalni državi. Charla Te Water, delegat iz Uifl" Afrike, je najbolj jasno T,%* Racijo, ko je izjavil, da " n "rale v Ligi narodov včla-držav« že vnaprej vede-<» * «labo oborožena abesin-* *r*»7 8. Uwndmle A v«. . Off le« of Publication i Houth LawndaU Ave. Tttophonv. Rockwell 4«04 ILL., PETEK, S. JUUJA (JULY S). ItS«. Subscription 00 Yearly ÖTKV.—NUMBKR H! Acceptance lor mailing at fecial rate of poetare provided for W «action 1108. Act of Oct. S, 1S1T, authorised on Jm— U. *JLm Streljanji? miar- AMENDIRANJE 2rtve obrali kosti DO Washington. — Amerika je zadnja leta mnogo slišala o raketir-jth, o malih in velikih raketirjih, ki ikubejo naivne in tudi bolj hladnokrvne "suckerje". Skoraj ga ni poklica v širšem pomenu na-1 besede, ki bi ne bil več ali manj prednem društvenem in delavskem gibanju, je bil zadnjo nedeljo poškodovan med povrat-kom s piknika. Peljal se je v avtu Franka Završntka in med potjo je bila kolizija, pri kateri se je avto prevrnil. Završniku in njegovi drušini «e ni zgodilo nič žalega, toda Rebolu je «lomilo nekaj reber. Upanje je, da kmalu okreva. Minnesotske novice Martin Alič, ki je bil pred kratkim težko pobit pri avtni nesreči v Aurori in kateri se nahaja v bolnišnici v Bhvabiku, je na potu okrevanja. — V Gilber-tu sta se poročila John Kukar in Katarina Gerzetič. — Na mestni svet v Chisholmu je bil naslovljen apel, naj pošlje odlično slovensko plavalko Ano Goved-nik na olimpijake tekme v New York, toda apel je bil ignoriranj ker je mestna blagajna v finančnih stiskah.—Matija Pogorele je poskrbel, da je Zgodovinsko nji iftt # Hn ski stavki v Alabami Lewisov organizator is« gnan is Jeklarske-9* utliu dobilo knjigo Jožeta Za-vertnika "Ameriški Slovenci", katero je uprava SNPJ poklonila omenjenemu društvu. Poroka Kane, Pa. — Tu sta se poročila Jos. Bizjak in Mary Uljan. Ženin je član društva 391 SNPJ. Obilo sreče! Nov grob v Cahimetu Calumet, Mich. — V bližnjem Abmeeku je umrl rojak John Kure, star 75 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini. V Ameriki je bil 47 let in tu zapušča ženo, šest sinov in dve hčeri. prežet z raketirstvom ali sku-benjem. In tudi ne more biti drugače, ker je pač vsa kapitalistična civilizacija zgrajena na načelih raketirstva — dobiti nekaj z* nič/ Toda v nobeni panogi ni rake-tirstvo bolj v cvetju kakor v bančni in investicijski. To je razvidno it dveh poročil, ki sta bili ne-davn6 objavljeni kot rezultat študija bond nega zemljiškega trga in konkurzov. Eno poročilo je objavila zvezna borzna komisija (Securities and Exchange), drugo pa kongresni odsek, ki je pod vodstvom čikaškega kongres-nika Sabatha dve leti študiral sodno upravljanje propadlih posestev. Ta odsek pravi, da njegovo poročilo ne uključuje niti polovico odkritega materiala o "največjem zločinu stoletja", namreč o skubenju investorjev po investicijskih bankirjih, sodnih upraviteljih in drugih "insiderjih". Po- r£[l°mL ** »«tih ipfifl »eranom pet milijonov Investor jev in drugih oskubenih za nič manj ko 35 milijard dolarjev. In ta proces se še vec^o vrši. Oskubeni so bili na več načinov, toda v glavnem z nakupom zemljiških bondov, ki so bili lahko dobri ali pa slabi. Odvisno je. kakšnim raketirjem so investor-ji padli v roke. Navadno jih sku-bejo na obeh koncih in tudi s strani. Ta proces se vrši na sledeče načine: Posebno v letih velike borzne špekulacije je bilo vrženih na trg (Dalja na Z. straši.) Hirminghaa, Ostrostrelci so streljali na Coal, Iron & ti kateri so pred enim ju sta se takra delavca, za lih. Eden je in oddal več dalcem in pote moč. Odzvali so nijski deputiji i pridrveli na padalci šo se ku so streljali t toda ranjen nI Rudarji so omenjeni kom družnica Uni korporacije, v proti uvajanju Pittsburgh, Clttude H. Krt Lewisovega trijsko organi da je bil s silo USTAVE 0BV1-SELOV ZRAKU Delavski amendment ie itln kongresne ■ akcije NEWDEALSKO IZBE-GA VANJE Rooseveltova komi- MOC REAKC1-sija odšla v Evropo| JE V ŠPANIJI mM SE NI STRTA benvilla, O., po t retaciji in za-slišanju pred ns rim človekom, ki je dejal, da 4 župan mesta Hollidays Cove, 1 1. Va„ ki meji na Steubenville. t Kramer pravi v sapriaeženl izjavi, da so ga 4 silo iagnali iz nekega hotela ker se ni hotel naj se prostovolj ganizator je dej nil v Steubenvil Profesor 2. jul. — iz sasede Teanefsee d Co., Jiro-zastavkali V postopala dva pri popravi- WasllJ*gton. — Amendment »ril na strele delavskih pravic ni prišel daleč ' proti napa- v iftifojem zasedanju kongresa, poklical po- Senatni odsek je pred več tedni trije kompa- «¡cer obljubil javno zaslišanje o v avtomobilu tem važnem ustavnem dodatku. toda na- (oda je "pozabil" na to stvar, Če-[nili. Pri umi- prav amendment podpirajo organa deputijs, niiacije, ki imajo nad tri milijo-Ihče. ne članov. ivkali proti ( Vzrokov za to izbegavanje j« ji, ki je po- Mveda več. Prvi Je ta, da v ad States Steel ministracijakih krogih niso na nak protesta klonjeni temu dodatku, ki bi dal rdnega dela. kongresu efektivno moč urajev»-2. jul. — ti vse gospodarsko In socialno ši organizator vljenjs, med drugim tudi podr-žaviti industrije. Drugi vzrok je stališče ekseku tive Ameriške delevake federaci je, ki je tudi proti amendiranju ustave v smislu tega amendmen-ta. Za starokopitne unijske voditelje je pač preradikalsn. Ek sekutlva federacije hoče le ne koliko preurediti vrhovno «pdiš-če. Kakor js razvidno is njene Steubenvillu, I propozicije republikanski in de-koriti ukasu, mokrstaki konvenciji, se ekMku s za indus-jo, je izjavil, an iz Steu- Studirala bo zadružništvo v evropskih državah New York, 2. Jul.—Ameriška komiaija treh članov, kateri je predsednik Roosevelt poveril proučevanje zadružnega gibanja, je včeraj odrinila s parni-tom proti Evropi. Študirala bo metode evropskih zadrug in po povratku v Ameriko Jih bo skušala uveljaviti v zadrugah, ki poslujejo v tej deieli. Komisijo tvorijo Jacob »s-ker, aaiatent Hopklnaa, načelnika federalne uprave rellfnlh del, Leland Olds, tajnik New York State Power Asan. In Charlea E. 8tuart, newyorški inšenir. Po povratku iz Evrope bo komisija predložila svoja priporočila predssdniku Roose-veltu. Komiaija bo pričela a avojim delom v Stockholmu, potem pa bo obiskala Finsko, Cehoslova-ško, Francijo in Anglijo. Stuart se Js po naročilu predsednike Rooaevelta mudil v Evropi tudi preteklo leto kot podpredsednik Export-Import banke in po vrnitvi v Ameriko js predsedniku predloil) poročilo o mednarodni trfovini. Istočasno, ko je komisija od Zasidrana je močno v sodiščih, ki protektirajo fašiste "DISKREDITIRAJ IN VLADAJ" Madrid. — Kljub sijajni zmagi delavstva in liberalnih elementov pri sadnjih volitvah meseca februarja, grs španska republika in posebno še delavski sloji akosi težke boj«. Aioo bi delavstvo ne imelo fea seboj telkih izkušenj po zatrtju revoite v Jeseni teta 1984, ko so bile s uporniki in borlteijl nove Španije natrpane Ječe, bi bili dogodki v sadnjih štirih mesecih «e Izpod kopali med masami iau-panje v republiko. Da ae to še ni zgodilo in Je tudi upanje, da ne pride do tega, ae ima španski proletariat zahvaliti k sebi in svoji razredni savesti. Liberalna vlada, ki ima oporo tudi pri socialistih in komunistih, si siosr prizadeva privesti dešslo v boljše, svobodnejše dni, toda boriti se mo- ra proti najstarejši in najbolj , i „ u iaáia knll.l ukop*nll>J*nl reakciji na svetu, potovala v Evropo, s Izšla knjl- V|(k>d ^ J§ , ga poljedelskega Ujnlka Walla- j & {J , seja, v kateri priporoča ustanovitev kooperativne drUve v A-msriki. umakne. Or-1 ti va zadovoljuje s tem, da bi vr da »e bo vr- hovno sodišče smelo razveljav Usti po kongreeu sprejete tako- A yHia «MIHU Afk ne s dvotretjinsko večino — šest rtfUW rmm AvtokrscIJe vrhov liHti.MMirilil riike nmodvišnoBti ¡"T?* Ksr se "novih dealerjev" tiče, San Juan, Portoriko, 2. Jul.— 'j« njih platforma elaatlčna In Dr. Clemente Pereda, bivši pro- ¡dvoobrazna kakor je pač vsa njih fesor na portoriški univerzi, je politika. V načelu se demokrat pričel z gladovno stavko, da ta- ska platforma Izreka za regull* ko protestira iprotl proslavam ranje industrijskegs šivljenjs neodvisnosti Združenih driav ."v okviru obstoječe ustave", za na otoku. Izjavil je, da na Por- amendiranje pa "v slučaju potre-toriku ne bi smeli proslavljati be". Republikanci so proti vsaki praznika ameriške neodvisnosti, |spremembi u«tave v smeri fede-ker otok sam ni neodvisen. Pred ralizacije ekonomskega in socisl dvema letoma je dr. Pereda tu- nega življenja. Za amendiranju di stavkal proti zakonskemu na- ¡zvezne ustave so le v toliko, da črtu, ki je bil predložen otoški ¡bi legialature lahko sprejemale legislaturi, naj Portoriko posta- zakone o minimalni plači za de ne država ameriške Unije. I (Dali« na I. atraal.t Jeklar tki delavci izvo-jevali priznanje unije Baltimore, Md. — Jeklarski delavci so po tritedenski stavki proti Eastern Rolling Mills izr vojevali priznanje unije, ki je včlanjena v Zvezi železarskih in jeklarskih delavcev. Pogodba, ki jo je sklenila kompanija z u-nijo, določa zvišanje plače, o-semurnik in skrajšanje delovnega tedna na pet dni. , Anarhist Berkman izvriil samomor Nice, Francija, 2. Jul. — Alexander Berkman, znani anarhist in oeebni prijatelj EmeGoldman-nove, ki je bil leta 1920 deportiran iz Amerike v Rusijo, se je te dni ustrelil. 8tar je bil 65 let. Berkman je bil dolga leta v Združenih državah. ^ y wtLL ^ ¿aw C9€wr*v. /r* dir. trs O*CQ*tsr;t7vr/0A/AL\!j rne riarv Debata med T ho* povzročile dr-1 masam in Liwisom v> * izrikle za bojkot-1 New York. — V julijski šte IM M ' proti Italiji, a niso vilki American Socialist Monthly N ''"prinašati žrtev v srni- debatirata Norman Thomaa in '■"»•cij, ki no jih prevze- John L. I>ewia o vprašanju, za-I' ^»l T«- Water. "8 tem kaj naj delavstvo glasuje odnoe-Jgjjkle avtoriteto Lige na- no ne glasuje za Rooaevelta. j' »r h ar.k* olilastl so včeraj " julijanskih poki n» fnzročili kra-eji I. iff narodov z na-' * ra aliesinakega »zija. ko je začel go- 'id«-»Ht «a». je silno razkačena zaradi areU-cije in izgona Muaw>linijevlh a-gentov iz ftvice. Nicholaa Titu-leacu, rumunakl zunanji minister, Je glavna tarča fašiatičnih napadov, ker je, ko ao pričeli *«*tC iz ječe In iUlijanaki poročevalci demon-strirati, savpll: "Vrzite divja--^aAijitifna vlada ke is dvorane t" Na površju ima Španija po sadnjih volitvah zopet liberalno lies, to je kar se tiče vlads in delavskega gibanja. Toda pod skorjo js vas dsšels preleta s trdosrčno reakcijo, kakršne oe na nobena druga delsls ra-^IIWW'flWm'TimrTa rs-akcija nI usidrana samo v «o- Agitacijo Je prttela v-| "¿Zl™ diti po radiu Detroit.—(UN8) Mlada avtna unija Js pričela pripravljati U-ren za obširno organlzatorlčno kampanjo, katere namen Je prl-veatl atotlaoče avtnih delavcev družino organiziranega delavstva. V ta namen prireja shode in druge aktivnosti, med katerimi Je na prvem meatu agitacija po radiu. Detroltake radlopoataje WMIW ae Je pričela poaluževati dvakrat na teden, člkaške delavske iKMtaJe WCFL pa vaak |K»ndelJek zvečer. United Automobile Workera unija je zadnje čaa« naraala za kapitalizmu In katerih logična poaladlca Je ailna miaerija posebno med podešelsklm prebivalstvom, marveč ssga v ves družabni ustroj. Najboljša prlmsra so sodiščs. V demokratičnih državah pride navadno s vsako politično spremembo tudi aprsmembs v aodi-Ičih, to je "nov duh". !n daai js v ft pa ni j i v začetku leU prišlo do večje politične spremembe, An "mirne revolucij^ U rsvo-luclja ni čisto nič dosegla španskih sodlžč, »Sploh so znamenja, da Je španska reakcija z zadnjo zmago levice postala še bolj zakrknjena. Z« to aamo na aebl dviga 20 do HO tlaoč članov. To se Js --- /.godilo s prldruženjem Automo- vpraAanJe, ali je v fipsnljl aplon tive Industrlsl Workers, Assoei-I mogoč miren razvoj. Uvičarak uteri Automotive Workers In treh socialisti, ki so v večini In pod |M*toJank Mechanlca Education- vodatvom Urga Caballera, ne al Society of America. vidijo drugega Izhoda kakor To ojačenje avtne unije Je de- Nkozl novo revolucijo In dlkta-lavcem pri dveh večjih družbah turo proletariate. Po njih mne-že prineslo konkretno Izboljšan-Lju španske reskelje ne bo moje. Neka večja tovarna Je priata g,^». drugače ugnati In uničiti. In na dva tedna plačanih ¡Hičlt-| #VoJe argumente opirajo nlc na leto, druga pa je zvižala plače za |>et cent<»v na uro, Kn m«'sec pred «druženjem nI nolie-l»odjetJe hotelo nič sliiati o Reakcija, ki je denarja za onfcrbo brrrpo»»elslh. illi jar dr p r nitim v (Nsrlssl Jerger.) •vet«v»i vsjai. kriči proti zapravljanje vleJetga non t«h zahtevah. IJrHjM »m šla v U> kamimnjo a nM««člml »ahtovaml: letna plsr ča %'HHH) za va*k«ga delavca v tej Industriji, plačani' |»očitnice, deljenje profilov s plačevanjem "bonuss" vsakega čel rt leta, M-urni tednik bre* redukcije plače, pravo kolektivu«» pogajanje In Iz-boljAanJe socialne zakonodaje. Stalin in Jurij Di- mit rov sta se sprla? Pariz, 2 Jul — Tukajšnje glasilo francoaklh tns kijevcev po: r■•• M ~ "sU^r-Oo- r.fl C« ^ tJn.t-4 BUU. »'«"V« .Je!«-. MM |Hrr .»4 Cimmi »7 M p« fvrvtr» MNrt>t#iM 1H P" f*m omUmm m» i» rTu , « vi it»t» NiHMUDu w * U M ü , _________. ______L . itMiU|.» rmtm cm >f m....... »iiiKrij»» <■ ' JEZE9*-»** —- * ^ t« m«4h »km k» eelf-**ireew4 »»»^ . »m Ur iM» a«lk • M>Unm: PROSVETA SMf-M k U>ii*l< AN, CM«*«. UUmU HCMItil or TN K »■ KUMATVO MIM Glasovi iz naselbin Zanimive beležke ———j* ► 13» tmmm M ■■■In nf pia»l. 4* »»» NtolM. r—v*» h (JMM H. M it a tmm 4mi 6» p «Ml U MS), pt*m «»»•«• WM IwUfcU M M uaUvi. Amerika kliče novo neodvisnost Jutri poteče 160 tet. odkar te je v Philadel-phiji, Pa., »bralo 56 Američanov, ki so »preje-H in podpisali Izjavo neodvisnosti. Ta epohal-na lajava je bila podpisana in razglašena 4. julija 1776. V Izjavi neodvisnosti je na prvem mestu rečeno, d» je "umo po nebi umevno, da »o v»i ljudje enako ostvar jeni in v«ak človek prine»e n »«boj na »vet neke neoporekljive pravice, med katerimi »o pravica do iivljenja, pravica do »vobode in pr»vica do iskanja «rede najpogla-vitnejše". • Neodvi»no«t, kateri »o očetje velike ameriške republike poMvetili omenjeni dokument in »voja iivljenja in ca katero »o «e bojevali v revolucionarni vojni, je bila politična. Trinajat ameriikih kolonij je zahtevalo in itvojevalo politično neodvisno»! od Anglije; ameriški kolonisti »o se naveličali plačevati davke angleškemu kralju, od katerega niso v zameno dobili sko-ro ničesar. Boj za »meriško politično neodvisnost pred 160 leti je bil upravičen. Politična svoboda je v tistih časih pomenila tudi gospodarsko svobodo za koloniste. Ameriški kolonisti, tri milijone po številu, so bili takrat v glavnem farmarji; število obrtnikov, trgovcev in profesio-nistov je bilo majhno. In ko so se ti farmarji, obrtniki, trgovci in profesionisti osvobodili angleške nadvlade, so bili politično in ekonomsko •vobodni. Amerika nI poznala evropske«« fevdalizma, vsaj angleška Amerika ne, imela je pa zamorske sutnje, ki so obdelovali polja. Ampak ti črnci takrat še niso bili priznani za ljudi; bili •o toliko kot ti vina—konji, mule in voli. Če torej odštejemo zamorske sužnje. je zgodovinsko dejstvo, da je politična neodvisnost prinesla Američanom politično in gospodarsko svobodo. Amerika leta 1776 in Amerika leta 1936 sta pa kakor noč in dan. V sto letih se je agrarna Amerika razvila v Ameriko največjih privatnih industrijskih in finančnih imperijev na svetu—in ti privatni ameriški imperiji, ki se imenujejo korporaci-je. so v zadnjih šestdesetih letih podjsrmili I nekoč »vobodno ameriško ljudstvo. V stošestdesetih letih se je ameriška republika spremenita v kapitalltalistično oligarhijo in politično svobodni drftavljani so postali hkrati ekonomski sužnji. Dobrega pol milijona kapitalistov diktira ostalim 120 milijonom prebivalcem Združenih drtav pogoje materialne eksistence in ti * milijoni so danes gospodarsko odvi«ni i*l primeroma majhnega števila magnetov. ki \ladsjo svoje privatne Industrijske in finančne im|»erije. . Na ta način je ameriška republika postala deiela dveh kontradiktnlh sistemov: politično )r demokracija, gon|x>darsko je pa avtokracija. Ker i* ekonomiki diktatorji kontrolirajo politično demokracijo, je prvotna svolx»da, zapisana \ lzja\i neodvisnosti, da ima vsak človek pra\ico do *i\ljenj». svobod«- in iskanja sreče, postala—iluzij«, prazna pena. ki je v praktičnem življenju brez |>omena. (Gornja dejstva je dobro označil predsednik Roosevejt— prvi ameriški predsednik, ki je pravilno označil razvoj ameriške republike— v svojem govoru v Philadelphiji. ko je sprejel kandidatur«», ampak Roosevelt ni bil prvi. ki je povedal to r«»nico. Socialisti prii>ovedujejo to resnico še !IS let!) Politična i$-odyisn«ti, novo itjavo svidMale. Amerik« potrebuje v «i jo demokracijo! Amerika potrebuje politi« no, ekonomsko in socialno demokrati jo' Poročilo Iz hladne Mliuiesote Chinholm. Hinn.-V začetku junija sem bil v takem sUnju. da sem moral rabiti opore ali berglje, to pa vsled tega, ker sem dobil na stopala takozvane Motiske." Delal sem namreč na vrtu in za posledice dobil to nadlego. BU sem v zdravniški oskit>l. Ta nadlegs me je mučila precej dolgo in dokaj hudo. Kakor hitro pa mi je odleglo, da sem berglje vrgel proč in sem takoj odkrevaal v prosto naravo k jezeru Longe. kakih oaem milj od Chi»holma. Tam sem si "pe keJw moje dokaj otrple noge in »e grel (bolje rečeno: kuhal) na obrednem pesku in »e tudi precej pozdravil. Po tem mojem zdravljenju sem prišel do trdnega zaključ ka, kar »o že mnogi davno trdili, da »olnce je najboljše zdravilo, posebno pa za stare pečlarje. Vsled tega priporočam vsakemu, ki ima priliko, da »i ga privošči, a ne preveč, posebno sprva ne. Telo in koža se morata polagoma privaditi solnčnfm žarkom, drugače sledijo neprijetne posledice neljubih opeklin. Je pa* tako kakor pri vsaki drugI stvari': zmernost je vselej priporočljiva. Saj pravijo, da počasi, omine name. Hvala vaem, i>ostj>no pa onemu šaljivemu pečlarju, ki le tos praznuje 30-letnico svojega "stanu." On Je namreč V šali vprašal, če se še kaj ženim. Seveda sem to vzel za šalo, kako neki naj bi drugače? Pa saj sva oba Notranjca in oba "ledik. poleg tega pa oba še v "mladostnih" letih. To vse sem napisal le radi tega. da se spet enkrat oglasim iz Milinesote, kjer sem preiivc precej časa poleti in is»zimi. Posebnih novic ni, je večinoma vse po starem. Ljudje se pritožuje jo radi brezdelja in slabih časov No, |»a sedaj bo kmalu bolje Ponekod sem namreč ie vide krompir v cvetju, četudi je do go pritiskala huda suša. Kakor je znano, imamo tukaj le par mesecev poletja, večkrat pa pripeti, da kar sredi poletja sls na pade. Kljub vsemu temu v teh krajih letina hitro docari Krompir, ki sem ga videl cvaati. na primer, se ga za prvo silo j (zgodnji krompir) lahko kmalu j izkoplje kot "prvo deli ka te»?." j To omenjam radi tega, ker tukaj se lahko nekaj pridela, ka kor brez mala vsepovsod na za padu na deželi, in ni treba navadnih potrebičin drago plačevati. kakor jih morajo na primer v mestih. Toliko za danes. Čez čas bom skušal napisati svoje pomisleke o vnrašaniu spomenika v Clave-landu oziroma o spomenikih v j tamkajšnjem kulturnem vrtu. K temu me je privedel in vzpodbudil zmerni dopis ali članek v Prosveti št. 124, ki ga je napisal Milan Medvešek, član društva j "Naprej" it. 5 SNPJ. Ce bo pri nas v našem mestu kaj posebnih novic, jih bom takoj sporočil uredništvu Prosvete v obliki dopisi ali pa kot vest ra * Domače vesti." Matija Pogorele. de o idorskem slav}« (Tcero, III.—Rinila fta že dobra dva tedna, odkar se je v Ido-ra parku v Young*townu, Ohio, vrišlo veliko slavje članov SNPJ. Poročevalci so pisali, da je bila udeležba zelo velika in v Večini je bila mladina, kar je zelo razveseljivo. Ker so me poročila o pripravah za to slavje zanimala, sem žc prej čltala podrobnosti in videla govorniški spored. Mislila sem, da bo kot govornik povabljen tudi gotovo kdo izmed usta noviteljev prvega angleško govorečega društva, od društva Pioneer št. 559 SNPJ v Chica* gu, kjer se je ngjprej začelo gibanje za ustanovitev mladinskih društev. Toda to se ni zgodilo. Slavje se je vršilo in nastopili m govorniki, starejši, ki so jjo-vorili iz skušenj, pa tudi mlajši z vrst mlajše generacije.. Kakor amo čitali, je nastopil tudi br. Beček, ki Je navzočim "po-j aanir jednotino črko N. češ, da pomeni "nonaocialists." Kako si Beček tolmači besedo »ocia-ist, ne vem. vem pa. da Je Slovenska narodna podporna jedrlo-ta last slovenskih delavcev v Ameriki, ki si s trdim delom* v potu služijo svoj kruh. ' Ti delavci, ki tvorijo večino članstva v SNPJ, se v unijah borijo za večji kos kruha in za delavske pravice. Zavedajo se. da edino v pravih delavskih organizacijah je moč delavcev. Ne vem kaj so Bečkovi starši, mi slim pa. da vsak. ki je prišel iz starega kraja sem za zaslužkom, je bil delavec in ni lepo od njega. da smeši t>esedo socialist ali socializem. Namesto, da bi tudi sam spnenal, da je sin delavskih staršev in da bo kot delavec potreboval dostojno plačo za šlv-Ijenske potrebščine ter da bi stopil v organizacijo, ki je razširjena po vsem svetu ter je po svojih načelih enaka, ker se bori za izboljšanje delavskih razmer, za enakost vseh ljudi povnod— ti/je v socialistično stranko— t* skuša delo nerednih delavcev omalovaževati. ' Zakaj br. ReČek ne čita poro- Zettfjasenevrtieiu " :-- 2e dolgo Je znanost domnevala h* i. * nje dneva oaironia čas, ki ga «¡tri zemlja, Ha »e enkrat amiobji spremenljivo. Pred kratkim pa Z »a-to domnevo eksperimentalno notJr «ftft a* razlike v dolžini dni sUnoiS m«¿Ime, da jih navadni zemlj.ni ¿J opaaiti, a za zvezdoaiovce, ki v* „.¡k, vadbe tako rekoč temeljijo na vrteniTU •o telo važne. U Laplace je isračunal, da te je v dobi ,j 2000 lat povprečno trajanje dneva im nilo komaj za več nego stotinko aekui«u i* Kil. u dniMHAo. 1.. iL', l.i Mr«. Dorothy Guthrie v detroitaki bolatfeiiei, kamor Ja bila od pel Jana, koso Jo ¿lani črna legije napadli v njenem stanovanju in pretepli. IIII^III I lin delavcih? Na čil o francoskih Francoskem imajo V vladi večino socialisti. In kakšnih pfravlc so bili deležni atavkarji po na-s topu aoc. vlade v največji stavki v zgodovini! 8oc. vlada J« bila na strani delavcev in Jim dala vso oporo, tako da so v par dneh tudi zmagali. Zmagali so In dobili svoje zahteve, policijskih količkov pa ni bilo vmes, ker jih vlada ni dovolila. Stavka je bila dobljena v najhitrejšem času brez prelivanja krvi in pretepov Kako pa se je in se še «odi v ameriških stavkah? Kako se je godilo prav blizu Ambrlga? Policija je navalila na mirne stav karje in Jih pretepala. To so dejstva z dokazi, ki jih je dovolj. Vaak delavec lahko spozna sam kam spada. Ce pa tega večina delavcev ne spozna, če so ne zaveda, potem trpijo z njimi tudi ostali, ki so že spoznali in ae zavedajo. Starši, ki imate skušnje iz borbenega življenja, skulnje izkoriščanja, podučite svoje otroke q delavskih vprašanjih, o katerih jih ni podučila nobena niti najvišja šola, tako da bodo vedeli, ko dorastejo, zakaj ste ustanovil! SNPJ. Njeno glasilo prosvete piše in razlaga delavsko zavest. In če boste vi to storili, se vaši otroci ne bodo norčevali ia vašega dela, temveč vas bodo spoštovali. Naj omenim, da bomo tudi mi v Chicagu imeli veliko slavje, ko se bo vršil 11. zbor JSZ. ki se prične dane» 3. julija in se nadaljuje 4. in 5 .julija. V soboto zvečer 4. julija se bo vršila slavnostna prireditev delavske drame s petjem "Kamnolom," ki je ena najboljših socialnih dram. Uprizorili jo bodo igralci in igralke iz Detroita, člani in članice klubov 114 in 115 J3Z Zato pridite vsi delavci in delavke, da proslavimo ta dogodek akup-no v Havličkovi dvorani na Ioiwndale ave.! Kristina Turpin. 102. slovi Jani, Itar ne morejo izvršiti toliko dela kolikor ga zahteva priganjaftki siatem izkoriščanja in hrepenenja po čim večjem dobičku. Avtobusi vsak dan dovažajo nove delavce. Prav tako pa jih tudi odvažajo. Torej je to dober biznls za avtobusno družbo. Pred postajo avtobusnih vocil izgleda kakor pred čebelnjakom ko čebele rojijo, toliko je prole-tarcev, ki iščejo delo in kos kru ha. Mesto je natrpano t detav ci, ki iščejo dela, da se človek težko umika, da mu kdo ne stopi na kurje oko. Razne igralnice pa obratujejo noč in dan po sedem dni v tednu. Moški in žen ske igrajo, ker hočejo dobiti nekaj zastonj — something far nothing. Toda žaliboie, to Je baš obratno. . Na svetu Je še veliko tepcev. Kdor ne verjame, naj pride sem, pa se bo dodobra prepričal, da pišem resnico. Kar bo videl tu, mu bo prav gotovo za vselej ostalo v spominu. Ni tjeb*, da bi omenjal jance, ki drertljejo v raanih kalih in katere policija nalaga v svoj patrolni avto in jih odpelje v "Apeh kamro." Skoro na vsakem oglu prodajajo razne bedarije in kličejo svetnike na pomoč. Tako je tukaj. Naj zadoatuje za enkrat, prihodnjič pa bom oplaal srečanje z nekim Indijancem, kaj mi je povedal o "stoprocentnih" Arae-rikancih, namreč da so dobro napredovali v—atradalnko, iz katere sedaj še ni izhoda. Frank Kroll. je bila le domneva, kajti šele moderni tilniki aa Je pasaačilo ugotoviti taki o* Raziskovalca Scheibe in Adeisberger *'u prv* ki sta te razlike ugotovila » po^ Aparature za takšne meritve so večinam» zvani "oBcilografi,H ki jih gradijo po dT zakonih električnega toka. Prof Pn Goettingena Je izvršil poskuse, kako nasUti takšne spremembe. Iz njegovih * ■OV Ja razvidno, da mora vsaka preložitev na naši premičnici od višjih širin proti m učinkovati tako, da se brzina zemeljskega ,r nja malo zadrži. V prvi vrsti so veletoki zemlji, ki skrbe za te preložitve gmot rasjeda na pr. bregove in prenaša njih n iudruga. mesta. Ta proces erozije utegne» soma spraviti res velikanske količine, tvari ustja #ek In taka morejo reke, ki tečejo v proti ravniku v stoletjih in tisočletjih u tffaanjlati bnzioo zemeljskega vrtenja Sekflllng ceni, da bi mogle velike reke aippi, Indus in Iravadi v teku 1200 let sk Zemeljsko rotacijo za celo sekundo. Kako lahko nasprotni toki izenačijo to preiti gmot proti ravniku, se da seveda le težko« čiti. Vsekako Je videti, da samo to delov, rek ne more na nedvoumen način pojasniti stvo spremenljivosti v brzini zemeljtkegt nja. Tudi preložitve gmot v notranjosti „ ki so jih ugotovili geologi, se danes ie ne jasno spravljati v zvezo s temi sprememt Vsekako ne morejo, kakor ne tudi delov rak, razložiti trenutnih sprememb v trij dneva. Glavna značilnost sprememb, ki opazovali v juniju 1934., pa je bila njih nost Domnevali so tudi, da povzročajo »pr be V trajanju dni različne hitrosti, s kat se utegnejo vrteti plasti zemeljskega jedri plasti zemeljske skorje. Iz te domneve a rodila nova domneva, ki je spravljala br zemeljskega kroženja v zvezo s potresi in < nlftkimi izbruhi. Veliki potresi in veliki hi bi bili potem neko pojasnilo za neiu sprememb. Ce pa pomislimo, d» pripadajo njjiAča vulkanov v splošnem zemeljski ak bi ne mogli verjeti, da bi vulkanom imel ften pomen za vrtenje zemeljskega jedri i njem za nihanje dolžine dni. 3tvar je danea takšna, da moremo i ločnostjo ugotoviti, da ni na svetu nič it in stalnih ni niti tistih štiri in dvajset nam dali jo č^s v dneve. '0 vzrokih te nosti pa nisr^o še dobro poučeni, trebi |e mnogo opazovanj in izkušenj, d» jik lahko dognali. Po M. Benseu-kj Skupina franru»kth *ta%karje konferenci naznanil, da se pa tiče dela. U gs lahko dob» je Ml* eeementirana "perfektna vsak dan. VfcraJkanje, pa je se"-, kooperacija" med unjjsko stran-veda. če ho delavec mHgel vzdr- kq h Jfcnkinsonovo . "tretjb" žatl. kajti v 'rudniku vlade ne- »tradb. Jen k in so v program se ziNMins \točhia V proatorih in Jf isto W ne »oči od Hitlerjevega *g*»lno raznih «trupeoih pH- u w nov od afootftnika. (taleg priga-njaštva. Kakor »em se doaedaj prepričal. pusti drlo okrog «0 do 1<>0 delavcev na dan. prav toliko število pa jih vaak daa upaalije. Nekateri pustijo delo. ker ne morejo vzdržati, drugi pa so od- 1'riganjaštve v rudnikih Kutte. Moot.—V to m'^Ho sem prispel pred dobrima dvema tednoma in dobil delo tri dni po prihodu v bakrenem rudniku. Delal sem osem dni v dotičnem rudniku, nakar sem bil odpuščen. V rudniku je namreč vroče kakor v zakurjeni peči, tako da ni mogoče prestati. Delovodja priganja delavce kot črno Živino. AkoSte narediš po njefovi volji, te enostavno odslovi' In moraš pobrati šila in kotptaier Iti drugam za delom. Ta priganjaški Nevaren poakut Profesor kemije na varšavskem Stryzowski Je izvršil pred velikim J* •vojlh slušateljev in članov akademij« i vrsten poskus, ki je nspravil na ns\ioč« vtis. Med zelo zanimivim predavanjem • protivnih strupih Ja zaužil profesor ^liks žino sublimata. petkrat večjo, nego je P«* na, da usmrti vsakega človeks. Tskoj ua izpil neko tekočino, ki jo je bil sesUvil iiM Je v največjem miru nadaljeval svoje p"-vanje. S tem poskusom na samem »e&j» tel predavatelj dokazati, da je «ogort pitev paralizirati s Ukojšnjo uporab) P" nih protivnik strupov. In res «e mu n zgodilo. Navzoči so Stryzowsk« mu as snp« ni in poguma! poskus burno pl<^ksli Pred dvajtetimi leti (Iz Prosvete z dne 3. julije lM) programa, pred no Je prišel na kr milo. Groei kapitalistom in agi-tatorJeA. katere bi — pobesil na drogofflh. "neemeričane" pa de-i>ortiral aH konflnlral. Za Umkeja »e Je izrekla tudi drUvflp farmarska unija» ki Je pod "radikalnim*4 vodstvom ameriške sorte. b slovenskih naselbia. V CM**^ Jf umrl rojak Frank Zaman, atar 34 braU ga J. jetika. I.totam letnega slovenskegs mladenk» ^ ^ Odtrgal mu je obe nogi in is» *" frJ tam umrl.—V Clevelandu. Zšbcc. star 47 let in doma ii ^ ^ tlbnici.-V Hibbingu, M»«a.. stik) Jos. Skofica. ki je bil obtoles um- au»ta Sirca. m \la delavskega *^ ^^ | »Hi Je za«tavkak> 8000 rud*^ delih Pennsjrlvanije so bile r^t(0 Sikoma ne z zmago delavcev, v •e Je obnovila stavka , ts^ Vokrošju železne rude v Mi»«^" ^Pte» 10.000 rudarjev. 8v««avna fjjfcj^^JVST" svojo veliko ofenzivo n» tsps^ V, jlli so Fricourt in »jeli ^ • ^ ruska ofenziva v Galicij« fJ^ii Italijani ^ poročali ouw * jenih postojank pri Tržiru. bile povsod v defenzjvi. , ¿mJt u (Urin* « mVBt SKORAJ UBIL ^A ČUVAJA L^Ur Si je v-del JO 14. juniif * ormot» neki divji ^ do smrti pobillov-P nato pa te ponoči Franca Stiberc STdivjefa lovca iz Obrela U*» ob ^ ¿dil pogosto na divji lov, r! ije rad napotil v lov-Georgijeviča j« ^íSín ga je v nedeljo zasačil lovski čuvaj £s Georgijeviča, Vincenc Ta je takoj zaklical T naj vrie puško proč. , L j« ustrelil proü Za-in mu prestrelil roko, 'Z »mahnil s puiko po nje-¿ri in g» tolkel toliko ča-J se je Zsdravec zgrudil na Nato je Niel čuvaju puáko enkrat ustrelil vanj, a ga | tretji strel pa mu je od-[, «to je spet dalje tolkel ' m kopitom po njem, da ¿1* na dvoje In se je úec onesvetil. Tedaj je lovec najbrie mislil, da je ubil, pustil je njegovo ob truplu in izginil. To-lidravec ni bil mrtev, le v nezavesti, iz katere se je jiri uri prebudil in odšel po-proti domu, ki ni bil daleč. i je s težavo povedal, kaj . zgodilo in kdo ga/ je napa-sskar so orožniki odšli na iv dom, a divjega lovca dobili. Iskali so ga, pa ga na&li nikjer. jdednji dan pa so kmetje i na nekem travniku Stiber-vega. Sam si je vzel živ-Ležal je mrtev pod dalj-i, ki vodi iz Fale v Va-Z iico si je povezal no-roko, na drug konec pa kamen ter vrgel konec ¿es daljnovod. Tako ga je električna napetost ubila pri priči. Lovski čuvaj idravi in. je verjetno, omn<-\ m jo. da je vknjiš-MJirans na Viktorjevo te-■orda je zdaj brat tajil ^ mu ni posodil, lahko 1 dofca m dote pri-nkni, orožniki so ugoto-®a >ta W brata že nekaj ča-f1^ m se pogosto pm-• Zaradi so orožniki 1«Ujiotu Marnu in ga « Po bratu Viktorju, toda da ne ve prav nič. 1 *» vpraAali naravnost, »um. da ra je spra-Tudi to je odločno * ^ndar mo ga orožniki **P"r in nadaljevali *"tov|jeno je. da je "ila na nekem meatu t" n « kana in krvava. J* "ta tu brata spri »M vodi do Ra-"«»dali nove uporne ' na iir« gu so spet - "ledov*. Zaradi »J", 'ia ata »e brata 'prijela. nato p« je r'la brat — vrgel' J« tu zelo gW>-' ta LJeMJaee.) brat Lojze Marn pa taji slej ko prej vsako krivdo, dejal je le sodniku: "ličite ob Savi, ga boste le našli." S tem hoče pač reči, da je brat izvršil sambmof. Brata obremenjuje tudi to, da po isginitju brata Viktorja ni toga javil nikomur in brata tudi ni iakal , Sodišče vodi preiskavo, a če ostane aretiranec zakrknjen kakor zdaj, bpdo morda pojasnili izginotje Viktorja Mama šele, ko bodo našli njegovo truplo ali —njega samega živega. LEPE PREDSTAVE ZA ZA KLJUCEK GLEDALIŠKE SEZONE Gledališka sezona ljubljanskega Narodnega gledališča se bliža koncu. Dramsko gledališče bo zaprlo svoja vrata že sredi junija, opera pa bo igrala še do kon ca meseca, ker je bila pred mesecem na 14 dnevni turneji i Dalmaciji, kar mora zdaj na doknaditi. Za zaključek operne sezone je naštudlrala opera dve deli, ki sta dosegli velik uspeh. Najprej eno najboljših del slovitega italijanskega opernega m o j a t r a Verdija, tragično opero "Othel-lo." Tekat zanjo so mu prire dfli po sloveči Shakespearovi tragediji iatega imena Je to tragedija ljubosumnosti, ki jo spletkarsko splete is nič Jago, praporščak vojskovodje Othella zamorca, ter pahne s tem v smrt vojskovodjevo dobro ¿eno Des-demono in Othella samega, ki izvrši samomor, ko spozna, da je umoril tono, ki je bila brez krivde. Tej klaaični tragediji, rojeni iz ljubosumnosti, je napisal mojster Verdi v svojih sivih, s najzrelejših letih izredno glasbo ter ustvaril eno svojih najboljših in zadnjih del: Ljubljansko uprizoritev je g 1 a a b e n o naštudiral dirigent Neffat; da je bilo uprizorjanje te opere sploh mogoče, se je zahvaliti tenoristu Šimencu, ki je .TJitfT*!1 v .naslovni partiji- kot gost in predstavlja ta vloga eno najboljših njegovih stvaritev v pevskem in tudi v igralskem pogledu. Njemu ob strani je žela velik uspeh naša najboljša operna pevka (in pač najboljša v državi) Zlata Gjungjenac, ki je pevsko in igralsko kakor zmerom bila na višku. Opera z njo, uspeh je siguren! Spletkarske-ga Jaga, najbolj hudičevski tip v svetovni dramski literaturi, je pel in igral baritonist Primožič, ki je opero tudi zrežiral.* Ta predstava je gotovo ena najboljših večerov te operne sezone, ki pa jo doseza tudi uprizoritev opere "Lucia di Lamer-moor," prav tako italijanskega komponista Donizettija. Tudi to delo smo dobili na koncu sezone, ko zanimanje občinstva te nekoliko popusti ob nastopu pomladnega vročega vremena. Pripomniti treba, da smo tako v drami kakor v operi dobili najboljše predstave ravno za zaključek sezone. Opero "Lucia di Lamermoor" je naštudiral z glasbene in režijske strani operni ravnatelj Polič z njemu laatno vestnostjo. Posebno pevska in orkestralna plat se odvija pod njegovo taktirko gladko in disciplinirano kakor je treba. V režiji pa se je držal starega načina rešije, ki je za klasična dela ukora j da toliko ko predpisana in fhu tudi ni kaj očitati. Glavna »108VBTA vloga je naalovna vloga Lucije, s njo zmaga ali pade ta opera, čeprav je tudi nekaj drugih vlog izredno važnih in lepih. Partija Lucije je polna kok>ratur. In mi smo dobili pred letom pevko, ki je to partijo podala čudovito, da so ptalušaki kar strmeli. J t to somnistka Zupevčeva in partija Lucije njena prva velika in na vaej črti zmagovita vloga. PubMka ¿o pri vseh predstavah te opers navdušeno pocdravlja in ob odprti sceni doseca aplavz za aplapsem. Posebno sceno, kjer mptopi Lucija blazna, je odigrala in odpela s velikim uspehom. Njej ob strani stoje pevci Janko. Betteto, Gostič in drugi, vsi dobri, posebno Janko je zapel nekaj točk izredno lepo. Ti dve operni predstavi sta nov uspeh naše operne umetnosti. Skoda, da ju nismo dobili že pred meseci. V dramskem gledališču pa so kot zadnjo dramo te sezone uprizorili Besierovovega 'Tira na," dramo o očetu angleške pes niče Elizabete Browningove in Elizabetinem ženinu in motu, pesniku Browningu. Strogega očeta cele kopice sinov in hčera igra na« karakterni igralec Milan Skrbinšek in a premijero tega dela je bila združena proslava 26-letnega igralskega dela našega Skrbinška. K proslavi se je zbralo polno gledališče publike in pred predstavo ao bile na odprtem odru izrečene jubilantu mnoge čestitke in izročenih mnogo roi In daril. Tudi med pred-Stavo je bil deležen toplega odobravanja. Elizabeto je igrala naša prva dramska umetnica Sa-riževa, pesnika Browninga pa je zelo doživljeno upodobil Jan. V operi in v drami so za zaključek navrgli ie po eno zabavno stvar. V drami so uprizorili veseloigro "Mladi gospod šef" avstrijskega dramatika Lichten-berga, lahko, burkasto, včasih tudi duhovito igro, ki je kakor nalašč snov za tonfilm, kakršne na debelo proucira nemška filmska industrija. V operi pa ao uprizorili še opereto avstrijake-ga komponista Leharja *Veaela vdova," s soprsnistko Gjungjenac v naslovni vlogi, za njenega partnerja pa je drama posodila syojegs glavnega igralca Leyar ja. Uspeh vesele operete je bil torej zajamčen vnaprej. Tako se zaključuje gledališka sezona. Cez dva tedna bodo igralci le na dopustu, da se od-počijejo od napornega dela. Dramski in operni ansambel sta majhna, a morata uprizoriti v sezoni mnogo več del k^tor veliki ansambli velikih gledališč, kjer se pogosto igra dobfa stvar po par mesecev. Tudi to je ts* ba upoštevati pri pohvali, ki jo je treba izreči našim igraldem in igralkam, ki s silnim naporom opravljajo težaško delo, biti dp-t venski poklicni igralec, ¿ežaško naporno delo, ki pa nič ne vpliva na umetniški nivo naše igralake umetnosti. Avgusta pa se bodo spet aešli k novemu delu za novo sezono. Delavski vodje podprli Rooseveha Platforma demokratske stranke pohvaljena Washington, a C. — (FP) — Trije glavni voditelji organiziranega delavstva v Ameriki poveličujejo platformo, ki jo je sprejela demokratska stranka na svoji konvenciji v Philadel-phiji in vsi so obljubili, da bodo podpirali Rooeevelta v volilni kampanji. Ti voditelji so Willi* am Green, predsednik Ameriške delavske federacije, John L. Lewis, predsednik rudarske organizacije UMWA in Sidney Hillman, predsednik unije oblačilnih delavcev Amalgamated Clothing Workers of America. Green je izjavil, "da je delavstvo zadovoljno z demokratsko platformo in uverjen sem, da bodo organizirani delavci ie nadalje podpirali Rooeeveltovo administracijo. Točko, ki govori o federalni gradnji delavskih stanovanj, smatram za dokaz, da bo Roosevelt pritiskal na kongres, da uveljavi Wagner-Ellen-bogenov stanovanjski načrt." . "Platforma iaraša v besedah, ki jih lahko razume vsak delavec, dobro voljo. demokratske stranke," je rekel Lewis. "Delavstvo jo lahko podpre v zaupanju, ker predatavlja nazore predsednika Rooaevelta, čigar administracija brani interese delavskega razreda. Nobenega dvoma ni, da imajo delavci v Rooaeveltu velikega prijatelja." Hillman je dejal, "da demokratska platforma odgovarja vsem potrebam v sedanji situaciji. S to platformo se je odprla pot, ki omogoča rešitev vseh naših problemov na konstruktiven način." m Green je v svoji izjavi namignil, da eksekutiva Ameriške delavske federacije ne bo uradno podprla Roosevfta, ker bi to ne bilo v skladu S tradicijami federacije, pač pa' bodo or gani-sirani delavci agteirali za ponovno izvolitev Rbosevelta za predsednika Združenih držav.i Kako bankirji in ^fttfi: odirajo "»tickerje" Amendiranje ustave ob-vitelo v zraku no. hi«* kn41 » « -.nI Frančiškani ia nadškof so se uprli zaradi ■jlve.—Nadškof v Sarajevu je podaril njivo župniku. Frančiškani v Zenici so rekli, da je njiva njihova. Nadškof njive na zahtevo ni hotel vrniti. Kaj je ostalo frančiškanom drugega kakor da tožijo pri sodišču. To je pa w>pet nadškofa ujezilo. Obrnil se je naravnost na papeia, da kaznuje ne-pokomeže. Nadškof je uspel. Tožitelji so bili suspendirani in se bodo zagovarjali pred cerkvenimi inštancami. Kaj bo potem t njivo, pa še ne vemo. (NadalJsvaaJ« s J« strani.) lavce, ker jim je vrhovno sodišče zadnjič tudi to prepovedalo, čeprav ni to v skladu s "drtav-nimi pravicami." Amendiranje zvezne ustave torej visi v zraku. Da se bodo de-mokratje skušali izogniti temu vpriašanju v tekoči kampanji, je ršztiidno iz njih platforme. Pustili pa so si odprta vrata za "pozne j ie potrebe". Kar se tiče zavednega delavstva, "bo šel naš boj naprej za a-mendiranje ustave, čeprav kongres ne zaseda," je rekel Leo Kr-zycki, predsednik skupnega odbora za promoviranje tega ar mendmenta. "Naš boj ne bo kon-č§n. dokler bo devet starčkov v vrhovnem sodišču imelo moč razveljavljati zakone, ki so v interesu farmarjev in dHavcev. Naš odbor bo še nadalje iskal podpore za ta smendment, tako da se ga kongres ne bo upal ignorirati, ko se v januarju zopet snide k zasedanju." Amendment farmarakih In delavskih pravic je soglaano sprejela tudi zadnja konvencija progresivne farmarsko-delavske politične federacije v Wis**»ainu. (Nadaljevanj« s 1. strani.) za milijarde in milijarde ničvrednih bondov, zemljiških in drugih. Manipulatorji, v glavnem bankirji in borzijani. so dobro znali, d* prodajajo ničvredno blago, toda v deželi "robustnih individualistov" je vse dovoljena Sedanji borzni zakon sicer nekoliko omejuje to igro, kar pa je bolj navidezno kakor fak-tično; v glavnem je tej igri od* prta pot kakor je bila pred "new dealom". Bankirji in drugi kapitalisti Ae vedno lahko prodajajo ničvredne bonde, ako dobe "su-ckerje". Ničvredni ali slabi bondi so seveda taki, za katerimi ni nobene vrednosti ali pa so slabo kriti. Na primer podjetje je vredno dva milijona, bondne obveznosti ali dolga pa ima za pet, detet milijonov. V takem slučaju oride prej ali slej do poloma, kar ie nekdo spravil v svoj tep mJH-ione, ki ne predstavljajo nobene vrednosti. Oskubeni so lastniki bondov in tudi delničarji. Pri ta kem podjetju pride do "reorgani tacije", kar pomeni, da se pod ietja polaste "insiderji" — pivo-tno zasidrani - ljudje, navadilo bankirji, ki so že prej oakubli in ves tor je — sli pa do sodnega upraviteljstva. Povest o tej raketirski igri je preveč obsežna In komplicirana, da bi jo bilo mogoče orisati tem spisu. Zadostuje naj nekaj dognanj kongresnega odseka. 1. Odsek pravi, da so bankirji in borzijani dobro znali, da prodajajo slabe ali ničvredne bonde. Odsek je odkril celo slučaje ko so "suckerjem" prodajali de-faltirane bonde za "dobre" bonde. 2. V mnogih slučajih je na felniška klika namenoma pogna la zdravo podjetje na kant v svr-ho, da se ga v procesu "reorga nizacije" ali sodnijske prodaje polasti za majhen denar ali pa tudi zastonj. 3. "Korumpirani bankirji so l-meli na svoji strani tudi dršav ne bančne in zavarovalntnake departments, ki so jim pustil prodajati dolinice, o katerih so vedeli, ds »o ničvredne", pftvl poročilo. Na svoji strani Imajo tudi sodnike in odvetnike, "ki njimi sodelujejo pri ropanju dežele." 4. Takozvani varuhi (Trust Co.) premoženja mladoletnih mentalno neodgovornih so 81,000 teh varovancev oskubli za $175, 000,000. "Varovali" so jih na U način, da so za tfr vsoto pokupi ničvredne bonde. Ns prvem mestu teh "varuhov" je bila Cen tral Republic Trust Ca v Chica gu pod vodstvom "Hell 'n* Mar ris" Dawaaa. podpredsednika pod Coolidgevo administracijo. Dawes je oskubil tudi zvezno bls gaj no za okroglo 60 milijonov. 5. "BondholderskP odbori, katerih sodeluje manj ko sto in dividujev, firm in bančnih skupin, niso nič drugega ko krotk modernih piratov, ki ne gledajo za Interese investorjev, marveč le za molzenje |>odjetij v svojo korist. Pri Um so ladnja leta že zaslužili poldrugo milijardo. 6. Prav tako Akandalozno je sodno upraviteljatvo bankrotira nih podjetij. Kjrr bi udostova •den upravitelj, sta po dva, trije aJi tudi več. Samo, da so večji stroški In investorji čimbolj po-molzeni, oziroma da pridejo do mastnega zasluika "zaslužni" ljudje — politični bossi in odvetniki. Odsek zaključuje, ako bi vlada skušala nastopiti proti tem rs MIT-tt Lavadato Arv Cfclcai«. IU. GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNI ODMKt VINCENT OA INK A R. »rsdMdaik.......MIT 8. Lawndals A va„ Cktcago, IU rau> A. VIDE*, r» tajalk............ MIT 8. Lawedate Avs., CUta««. Ml. LA WHENCE GRAD1SHEK, taj. bol. odd MS7 8. LawndaU Av».. CMeafo, IU. IOHN VOQRICH, f|. blagajnik ........t<47 g. LawndaU ▲▼«.. Cktooffo, IU. PIUP GO DIN A, uprSvitolJ glasUa.....SStf 8. LawndaU A v«.. Chka«o, III. IOHN KOLEK, urodaik gtaaiU........ 1«7 8. LnwndoU Avo.. Ckicaf©. Ill ODBORNIKI i PRANK SOMRAK, prvi podpiwUodaik......»98 E. 74th 81, CUvolaad. O. JOHN E. LOK AR JR., dmgi podpr«Uodnlk. .1*7 E. 1601h Bi.. CUvtland. O. OO8PODAR8KI ODSEK: MATH PETROVICH. prododnlk ...........SU B. lBInt 8L, Clovolnnd, O. ANTHONY CVETKOVICH..............ISt Soaooa Ays, Brooklyn. N. V. JOHN OL1F....................14» 8. Prospost Avm. Clarondoa HUU, IU. POROTNI ODSHKi JOHN OORŠEK, prodtodnik...... .......4U W. Hay 81, ANTON 8ULAR.................................... Bos I __ JOHN TRČILI-..................................Box N7, Stmbaao, Pa. PRANK PODBOJ...««••*••........................Bos SI, ParkklU, Pa. PBANK BARBICH....................11811 Maskote Aro., Clrroland. a nadzorniODSHKi PBANK BAITS, prodsodaik.........saoi So. Umiialo Aoo„ Gklsaco. I«. PRED MALGAI...............................81 Osa trsi Park, Psni, IU. JACOB AMBBOS1CH.......................411 Pisno 8L, Eroloth. Mlaa. I Su —........ t^wwtmi iS i naj tft «as v oL enana i >msw«sa s sio«^ »aimai. w M* t oL «Mi, « ««m vsa hsjimd » Mislil m »Mil Si. I I ms i, ml m M ii i iliimi osi m Jmiímí iXiii'i I " rnmmrnm Voi «k»» aiMi eJdp iiSii» ool m Mg» os ^Sgjii» Pilpom JidMta f 8L, SprlaffUld, IU. box t7, Anna, Kast. ketirjem — korumplranlm ban* kirjem, odvetnikom, sodnikom, borzijanom, politikom in lastnikom — bi morala Izprazniti vse ječe v dešeli, ker bi jih lahko napolnila s temi raketirjl. Toda vlada ne atori ničesar in ta "sločin stoletja" gre nemoteno svojo pot naprej. Moč reakcije v Španiji is ni strta rf i fl^ * * Y H.' ' Wlsj zbrali razne ,JT* «a to, da je bil MRu^r.ioa, * rotirani (Nadaljevaais • L pričel streljati is revolverja. Pri aretaciji so pri njem našli tudi polne lepe smunkljs — duasd umskih krogel j. Tods ko je prišel pred sodniks, je drftsv-ni toiilsc proti njemu umaknil toftbo. Umaknil jo js kljub ts-mu, ds js španska j>oatava zelo stroga proti nošenju oroftja brez dovoljenja, katerega oficir ni imel, in kljub temu, da je oficir rabil orošje. ' Prav na podlagi te poatave je bilo «» sadnji ustaji tisoče delavcev obsojenih v dolgoletno je čo—radi ilegalnega nošenja o-rošja. In tudi ta manjše prestopke. Hiti velikega propagan dists javno vzgoje Louiaa Bel-la je bil na primer obsoja na 12 let ječe radi rasdajanja ilegal nih letakov. DrugI delavec je bil vršen v ječo, ker je pobral ilegalni letak. Delavcev danes sicer ne zapirajo radi propagande, toda dejstvo je, da je ves vladni apa rat negativen napram fašističnim teroristom, ki delujejo ta-korokoč svobodno. Proti njim ae bori ie delavstvo odprto in prL krito. Urednik nekega madridskega Usta je bil na primer nedavno brutalno napaden. Policija sprvega ni mogla najti nobenega sledu za napadalci, konč no pa jih je nekdo Izdal. Aretirana je bija večja skupina teroristov, toda po par dneh so bili vsi svobodni, ksr ni bilo niti enegs sodniks. ki bi hotel naato-piti proti njim. Taka je U stran "današnje ftpanije. Vlada stalno popušča Ib dela kompromise. Koliko časa more to iti, je drugo vprašanj«. A pa neke delovne mase postajajo itd dne do dno bolj ne-sadovoljn* in nemirno in sahU-vnjo naglih socialnih reform. Konferenca brezposelnih v fflinoiiu vpuu b« bo Ysl«d rdif. n« kriss v državi Htaunlon, III. — Radi velike krlse, kl prlhajs v lUinoisu, je eksekutiva drlavne Workers Alliance sklicala izredno konferenco, ki se bo vrilla v Htsuntonu dns ib. julljs hi ns kstero so povabljeno vse deisvske orgsntsacl-js, predvsem pa krajevne postojanke svese brespoeelnih. IUlnoisu se obeta največjs re-lifna kriza zgolj radi političnega Igranja s rellfom in njegovimi prejemniki. Te dni, 1. julija, je stopil v valjsvo novi zskon, ki odprsvljs d rta v no relifno komisijo in polaga delitev relifa pred duri okrajev (v Chlcagu) in "townshlpov" ali podokrsjev, ksr je nejalabli sistem. législature ga je sprejela, ker daje več motnosti lokalnim politikom za »graditev močne mašlne s patronat« ali graftarstvom. Okraje In podokraje bo do neke mere subvenciraia drtava le pod pogojem, da razpišejo posebni lemljiiki davek za rellf. Ako tega ne atore, v smislu zakona tudi od driave nič ne dobe. Nobena krajevna vlada pa še nI ničesar storils v tem oslru, ksr pomeni, ds bodo oni, ki so odvisni od rs-lifa, ostali absolutno pod kapom V okraju (dok (Chicago) bo rétif ta mi*«' reduciran od 40 do 80 odstotkov, v on tal i h krajih dr-ta ve pa večinoma preneha. Driavna adminietracije (demokrat j«) igra s relifom kakor svinja z mehom. Zadnja leta je osedlaia prebivalstvo a triodstotnim kupčijskim davkom b argumentom, da brezposelni ne bodo stradali. Od tega davka gre pa le en odstotek za relif, ostala dva od»totks pa za olajšanje davčnega bromona semljiškim špekulantom in bogatejšim sk>- Claai »e*ega levllanAega Nadebuden «H»ko Nervozni «ič»: "Zdaj mi pa še prenehaj s svojim veinlm Izpraševanjem! Ko aem bil jat v tvojih letih, nisem nikoli «spraševal" Hlrvek: "Zato tudi sdsj ne snaš odgovoriti, ksj ne T o "Prišel si pe telo potno domov! Pravkar sem slišala, ko je ura odbila dvor "Ne. draga tenka, ura je prav. kar hotela biti enajst, pa sem jo sstsvll, da M te ne rnotUa v spa-njs." Illlnoi« Workers Allianc« ia sosiaUsUCrta stranka zahtevaU konec temu igranju s bodo in vspoetavltev centralislnuie administracije rellf s po agenciji, v kateri bodo imeli bo sodo tudi brezposelni. Nadalje porabitev vsega kupčijskega davka ia relif. dokler se tega davka ne nadomeiti dohodninskim davkom. Btauntonska konferenca je sklicana t namenom, da breapo-selnl Itdelsjo (»rogram se pritisk na legialaturo, ki se snMe k sa-sedanju 4 avgusta. Kno je gotovo: alui bretpooelni In tudi dmgi dela vrl ne prisilijo Homer-Krlljrjevr mašine na umik, ne bo legialaturs ntfeaar storila sa odpravo rellf ne krise in bodo ftrtve bfMpoeeln«jsti «e vočje politično šofe kakor so Mli do sdsj. •nap MM* KNOT HAMSUN: GLAD PMlmall PRAM ALBUCHT «MU -Pol osmih. ¿isto prav! Ampak idsj je ie Saj imam uro tu v roki; to bi namreč rad nesel tja noter. Torej hajd t mano, ti latai frešnik! Najmanj pet kron dobim iste!" S temi besedami me je zdregal noter. TRETJE POGLAVJE 1 V krasoti in rsdosti je minilo teden dni. Tudi tokrat sem »redno prejadral preko najhujšega, imei sem jesti vsak dan; pogum mi je rastel in pridno sem koval ieleso, dokler je bilo vroče. Imel sem v delu tri ali itiri razprave, ki so oropale mojo bedno lobanjo vsake iskre, vsake misli, in tako sem menil, da ae mi godi bolje nego kdaj prej. Zadnji članek, a katerim sem imel toliko tekanja in na katerega sem stavil toliko nad, mi je bil urednik ie vrnil; uialjen in rsisrjen sem ga bil takoj uniči K ne da bi ga prej Ae enkrat prečital. Za v bodoče aem hotel poskusiti s drugim časopisom, da bi imel odprtih več različnih itho-dov. V najslabiem slučaju, ako bi tudi to ne pomagalo, saj so bile tu ie ladje kot zadnje satočiiče; "Nuna" je leiala v pristanu s odprtimi jadri, nemara bi me vzela kot delavca a sabo v ArhangeUk sli kamor je ie hotela. NI mi torej nedostsjslo dobrih nad na vse strani. Zadnja krila me je hudo zdelala, lasje so mi izpadali v velikih mnoiinah, tudi glavobol me je zelo mučil, zlasti zjutraj, nervoznost pa se mi kar ni hotela poleči. Ko sem podnevi pisal, sem si moral oviti cunje krog rok, samo ker nisem mogel več prenašati lastnega diha. Kadar je Jens Olaf spodaj krepkeje zaloputnil duri v hlev ali če se je na dvoriiče zatekel • pes in lajal, mi je zagomazelo skozi mozeg in kosti kakor mrzli zbodljaji, ki so me zadevali vsepovsod. Bil sem sila propal Dan na dan sem se mučil s svojim delom in si privoščil komaj čass, da sem posrebal svoj obed in sedel nato spet k pisanju. Takrat je bila I moja posteljs i moja mala polomljena miza preplavljena z noticami in popisanimi lističi, ki sem jih vedno spet jemal v delo, dodal kaj novega, kar mi je tekom dneva priilo na um. črtal, osvežil tu in tam mrtve točke z barvito besedo in se z največjim trudom tiral od stavka do stavka. Nekega popoldne sem slednjič dovriil članek, ga srečno in zadovoljno vtaknil v lep in se podal i njim k "Glasniku". Bil je le skrajni čas. da sem se potrudil, da pridem spet do denarja; mnogo nisem imel več. "Glasnik" me je poprosil, naj za trenutek sedem, da bo takoj ... in • tem je pisal dalje. Razgledal sem se po mali pisarni: sobe, lito-grafije, izrezki, ogromen papirni koi. ki je bil videti, kot da poire lahko celega človeka s koio in lasmi. Ob pogledu na ta brezdanji prepad, to zmajsko irelo mi je postslo toino pri srcu. Bil je videti, kot da je vedno odprt, da sprejme vase nova zavriena dela — nove poruiene nade. "Katerega dne smo danes T* je rekel "Glasnik" hipoma. "Osemindvajsetega," sem odgovoril, ves vesel, da mu morem biti na uslugo. "Osemindvajsetega." Pisal je naprej. Slednjič je kuvertiral par pisem, vrgel papirje v koi in polotil peresnik iz roke. Nato se je ta-vrtel na stolu in se ozrl vame. Ko je opszil, da stojim ie zraven vrat. mi je nspravil z roko pol šaljivo, pol resno znamenje in naznačil na stol. I)s bi ne videl, da nimam telovnika, ko bi odpel suknjo, sem se okrenil in potegnil rokopis iz notranjega iepa. "Samo majhna karakteristika "Correggia." sem dejal, "ampak iai, da gotovo ni tako pisana. da bi.. r Vzel mi je papirje is rok in je listal po njih. Pri tem je bilo njegovo lice obrnjeno k meni. Tak torej je bil od blizu ta mož. čigar ime sem bil sliial ie v svoji rani mladosti in čigar list je v vseh teh letih imel največji vpliv name. Njegovi lasje se kodrajo. lepe rjave oči so včasi nemirne; navado ima, da od časa do časa make zahrka. Škotski duhovnik bi ne mogel imeti bolj milega izraza kot ta opasni pisatelj, čigar besede so tam, kamor so pale, ost* vi le vedno krvave brazgotine. Neopredlji-va meianica bojazni in občudovanja me je objela spričo tega moia; malone da mi niso pri-ile solze v oči in nehote sem stopil za korak naprej, da bi mu povedal, kako iskreno sem mu vdan za vse, čeaar me je naučil in da bi ga prosil, naj mi nikar ne povzroča bolečin; jaz sem samo ničvreden mazač, ki se mu ie itak godi dovolj slabo ... Pogledal je kvišku in je počasi zloiil rokopis. dočim je sedel in premiiljaL Da bi mu olajial odklonilni odgovor, sem iztegnil roko in rekel: "Ah ne, saj je seveda neporabno?" In nasmehnil sem se, da bi ga preveril, s kakšno« lahkoto vzamem to. "Mi rabimo samo čisto popularne stvari," je rekel, "saj veste, kakine vrste je nsie občinstvo. Ali bi ne mogli napraviti nekoliko pre-proetejie? Ali pa prinesti kaj drugega, kar ljudje bolj razumejo?" Njegov veleobzirni način me je osupnil. Razumel sem, da je moj članek kasiran, a vendar bi noben odklonilni odgovor ne mogel biti lju-beznivejii. Da bi ga ne zadrte val ie dlje, sem rekel: "Gotovo, to lahko storim." Sel sem proti durim. Hm. Naj mi oprosti, da sem ga nadlegoval s to stvarjo — Poklonil sem se in prijel za kljuko . . . "Ako kaj rabite, lahko dobite nekoliko peduj-ma." je rekel. 'To utegnete potem odslužiti.". Zdaj. ko je videl, da sem bil za pisanje nesposoben, me je njegova ponudba majhno poni isla in sem odvrnil: "Ne, hvala, za nekaj časa si ie ie lahko po-morem. Sicer pa lepa hvala! Priporočam se!" "Priporočam se!" je odgovoril "Glasnik" in se zopet okrenil k svoji pisalni mizi. Vzlic vsemu se je vedel napram meni dobrohotno. kot nisem bil zaslužil, in bil sem mu hvsleien za to; vedno mu bom to priznaval. Sklenil sem, da ne poj dem spet k njemu preje, ko da mu lahko prinesem delo, s katerim bi bil povsem zadovoljen, ki bi spravilo "Glasnika" v začudenje in mu dalo povod, da mi brez pomisleka nakaie deset luron. S to namero sem iel domov in pričel svoje pisarjenje. Ob naslednjih večerih okoli osme ure in ko so prižgali plin, se mi je redno pripetilo tole: Komaj prestopim prag hiie, da napravim po naporih in nadlogah čez dan izprehod po ulicah, stoji poleg svetiljkinega droga tik ob vratih čmoobletena dams. ki mi z obrazom obrnjenim k meni sledi s svojim pogledom, ko sto-psm mimo nje. Opazil sem, da ima vedno isto krilo, isti gosti pajčolan, ki zakriva njen obraz in ji pada na prsi ; v roki drži majhen dežnik z d rta jem od alonove kosti. Tri večere zapored sem jo že opazil, vedno na istem mestu; toliko da pridem mimo nje, se počasi okrene in gre doli po cesti, vstran mene. (UalJs Sedanji položaj v Španiji O rszmerah ns Španskem se iirijo pri ns* nsjrazličnejie. čei-če naj absurdne j le vesti. Ksdi tegs sodi naša povprečna javnost. da m v iberski republiki zguAčuje in izii\lja ves socialni in politični nered sveta. V resnici se rszvoj političnih bojev v Španiji ne more prenuditi in preceniti zgolj po dnevnih pojavih zadnjegs čs vzela oblast po zadnjih volitvah, je doslej akuiala predvsem odpraviti na vseh poljih ipanskega notranjega iivljenja krivičnoeti prejšnjega režima. Predsednik vlade Atana je ie IS. februarja izjavil na velikem volilnem shodu l*onu. da namerava ljudska fronta, v slučaju zmage, voditi politiko "pravičnih reparacij', Zato je nova vlada le 21. februarja proglasita aploino amnestijo za vse politične in socialne kaznjence. Ta amnestija je bila, čeprav jo je glasilo ipanskih a-narhistov "Tierre • I.iberdad" kritiziralo rsdi nekih formalnih napak, zelo obsežna, skoro popolna. V par dneh je bilo odpuiče-nih iz zaporov okoli 90.000 jetnikov. Odločna zahteva ljudskih mas, da ae morajo vae politične trt ve takoj oavoboditi. in pobu-ne samih jetnikov v zaporih, so »o vplivale, da je bila ta oimeina amneatija proglašena in iz\riena lt:«di j koj tretji dan po nastopu nove tetk činska zastopstva. V Madridu je bila n. pr. izvoljena z ogromno večino socialistična občinska u-prava, na mesto nje je prejinji režim imenoval svoje komisarje. Vsi od ljudstva izvoljeni in od prejšnje vlade Gil Roblesa odstavljeni občinski zastopi so bili sedsj znova poverjeni s svojimi funkcijami; S tem so bile obenem v celoti obnovljene vse občinske avtonomije. Obnovljena je bila tudi koj za tem avtonomija Katalonije, katera je bila dejansko ukinjena s zakonom od 2. januarja 1935. ki ga je vlada Gil Roblesa usilila Kataloncem. Nova vlada je ie S. marca raz veljavila ta zakon ter vzpostavi la znova popolno avtonomija Katalonije. S tem dnem je katalonska "generalidad", ki je leta dvignila vstajo proti Madridu za avtonomijo Katalonije, prevzela spet oblast nad to goapodarsko In politično najbolj razvito pokrajino španske republike. Člani katalonske "generalidad", ki so bili od let s 19.14 v zaporu, so se vrnili v Barcelono kot zmago-valcl. Februamke volitve so o-svobodile tudi Kstalonijo. Vsa ta dejanja so bila le lo^C na posledica prej omenjene po. Ude lstotako naglo m radikal-1litike takozvanih ' pravičnih re-lc \zpo»ta\ jem nove ob- paradjsh" Semkaj spads tudi ¿luske uprave. Prejinja reakcio- predlog, da ae odstavi dotedanji narna \lada je razpustila vsa pred»ednik republike Zamora prejinja svobodno «voljena ob-'Ta odstavitev se je oficielno ute- MPgVgTA ————II meljevala s ti 81 ustave, vendar govori o resničnih razlogih te odstavitve dovolj Zgovorno ie samo dejstvo* da je vk*U predlog o odstavitvi socialist Prieto, ki je o-den najsposobnejših ipanskih delavskih voditeljev. Prieto se je udejstvoval v vstaji L 1904. radi tega Je močno obsovraien v vrstah Ipanskih desničarskih strank. Vsa španska javnost je vedela, da ae hoče s to odstavitvijo predvsem obračunati s preteklostjo. Clan ipanskega parlamenta Goozaies Pena je to ie pooebej podčrtal z besedami: Razprava v parlamentu je pokazala, na kogs pada odgovornoat za vse, kar se zgodilo v Španiji v zadnjih letih, in za vse žrtve desničarskega prevrata." V vrsto pravičnih reparacij spada nadalje odredba nove vlade, da ae Morajo amnestirane žrtve takoavanega oktoberskega vstanka in tiste, ki so radi udeležbe pri tej vstaji takrat izgubili službo, sprejeti spet na delo. Se bolj važno in značilno za usmeritev {notranjega političnega in socialn* ga razvoja Španije je bilo delo vlade v pogledu agrarne reforme. Reéitev kmečkega vprašanja je vobče eno najtežjih nalog nove Španije. To je centralni problem ipanake revolucije. V Španiji je vladala do leta 1982 veleposest najčistejšega fevdalnega tipa. Razlaiče-ne kmečke mase so terjale zemljo zase, prva vlada Azane je ie leta 1932 izdala zakon o postopni izvedbi agrarne reforme. Plemiška in cerkvena veleposest, ki je dobila v naslednjih letih; spet premoč v državi, ni mogla z oziram na razpoloženje kmečkega ljudstva ukiniti docela ta zakon, skušala je pa zavlačevati in pa-ralizirati njegovo izvedbo. Začetkom leta 1934 je ukinila zakon o takozvani intensifikaciji poljedelstva ("Intensificación de los cultivos"). Na osnovi tega zakona je bjlo v nekaterih pokrajinah razdeljenih 40,000 kmetom 123,000 ha zemlje. Leta 1935 je desničarska vlada izdala zakon, ki je bistveno modificiral zakon o agrarni reformi iz leta 1932. Ta novi zakon je določal, da se more zemljiška posest odstopiti šefe po določeni viiini odikodnine, ki jo odmerita uradna ocenjevalca, od katerih eden zastopa državo, drugi pa lastnika. Ker se je priznala zakonu vziatna veljava, je to pomenilo, da morajo kmetje, ki so si bili zemljo ie prilastili, plačati prej-injemu lastniku rento v taki viiini, kakor jo je stvarno odmeril lastnikov ocenjevalec. To rento je moral kmet povrhu plačevati v gotovini in ne v vrednostnih papirjih, ki so se prej v to svr-ho posebej emitirali. Ukinile so se nadalje vse takozvane "kmečke zajednice" (neka posebna o-blika kmečkih zadrug), ki so bile ustanovljene v kolektivno ob-delovsnje. densrno in tehnično (skupno izkoriičsnje poljedelskih strojev, traktorjev, transportnih sredstev, itd.) Z novim zakonom se je nasprotno uvajal sistem malé enodružinske posesti ns drobno razparcelirane, kar je moralo neizbežno voditi do vedno teije zadoliitve posameznih kmetov. Tudi v pogledu zemljii-kih najemninskih pogojev so se desničarske vlade v teh letih postavile odločno na stališče veleposestnikov, proti interesom kmetov-nsjemnikov. Sedanja vlada je vse te zakone takoj razveljavila. Rente, ki so jih morali kmetje plačevati veleposestnikom, so bile 22. februarja t. 1. ukinjene. Tudi so se smeli vrniti na svojo zemljo vsi oni kmetje, ki so v prejinjih letih zasedli zemljo, pa so bili od prejinjega režima z nje pregnani. V korist teh kmetov so se izdali novi predpisi, ki so pojem "začasne zasedbe" znatno raz-iirili. Na osnovi teh novih določil je bilo obenem mogoče razdeliti ie tekom meseca marca samo \ 11« »krajini Badajoz 41.490 kmetom 106.090 ha zemlje. Obenem se dela na tem. da se reii a-grarno vprašanje v celoti in stalno. Izgleda, da se sedanja vlada dobro zaveda, da mora zadovoljiti kmete, ako hoče zagotoviti ipanski republiki obstoj in bodočnost. Sicer pa rešujejo medtem problem kmetje asmi. po avojl pameti in logiki, ker si sami pri-laičujejo zemljo, ae vseljujejo nanjo, jo obdelujejo posamezno ali kolektivno. Vlada morv to stanje le aeknadno kodificirati. Novo stanje ustvarja «že sama ljudska volja, ki se ji vlada ne more proti viti. Tudi požigi cerkev, ki se m noše is dneva v dan in ki ao topot itevilnejii kot leta g 931 karzfeterizirajo predvsem to odločno voljo ipanskega ljudstva, da se politika obnove ipanskega javnega, socialnega in kulturnega življenja odločno nadaljuje in do kraja izvede. Ti požigi so gotovo tudi posledica tisočletnega sovraštva, so pa predvsem izraz ljudskega razpoloženja, ki na ta svojevrsten, nam tuji način povdarja potrebo radikalne likvidacije ipanske politične preteklosti. Ti požigi niso toliko proti verskega kolikor političnega in socialnega značaja. Dobrien del ipanake zemljiške velaposesti je namreč cerkvena last. Na zaostritev notranjih političnih borb vplivajo močno tudi poizkusi desničarske reakcije, da razbijajo v parlamentu ljudsko fronto, izven parlamenta pa, da ustvarijo faiistično stranko s terorjem, z bombami, z demonstracijami vojaikega značaja, z atentati takozvanih "pistoleros" (napad na levičarskega voditelja A-ta itd.). Poslužujejo se zlasti reakcionarne "civilne straže" (Guardia Civil), ki ae večinoma rekrutica iz vrst najbolj nazadnjaškega dela španskega ljudstva. Sedanja vlada je z ozirom na vsa ta opasna rovarjenja desnice ter pod pritiskom in s pomočjo ljudstva, zlasti madridskega, začela odločen boj proti vsem fašističnim formacijam in podvigom. Razpustila je vse fašistične zveze, zaprla več tisoč fašistov in vse nesanealjive višje oficire "civilne straže", prepovedala je tudi vsako politično udej-stvovanje vojaških upokojencev itd. Ta odločen nastop je trenutno popolnoma paraliziral delovanje desničarskih foi fašističnih tajnih in javnih krogov. To je pivi slučaj, da ae neka vlada sama resno bori prsti fašizma, do njegovega popolnega iztrebljenja. V tem je globlji pomen sedanjih političnih borb na Španskem. S to borbo je stopila španska revolucija v odločilno fazo. Špansko ljudstvo podpira zato sedanjo vlado, čeprav ni v njej direktno zastopano. Skoro soglasna izvolitev Azane za predsednika republike predstavlja slovesno potrditev protifašistične smeri ipanske politike. Boj med staro in novo Španijo se nadaljuje. Računati je celo, da se bo ie bolj zaoatril. Nočemo prerokovati, da je špansko ljudstvo odločeno preprečiti z vsemi silami zmago reakcije in povratek v staro. Gh. Zvestoba "Ali si mi pa tudi zmerom zvest, Peter, kadar potuješ po kupčijah?" "Se vprašaš, ljuba ženka! Vselej kadar vidim v tujih mestih kakšno lepo žensko, zagledam v duhu tudi tvojo sliko in si rečem sam pri sebi: Proč, satan!" • Nadobuden vnuk Rudi dobi od svojega deda vsako leto, ko mu čestita za rojstni dsn, stotak. "O. dedek." je rekel letos, "če hočeš, bi ti danes čestital ie kar tudi za drugo leto! . .. Obe čestitki bi ti dal za pet dolarjev r • "Zakaj pa se imenuje ta fabri-ka zdaj "Kolumbova tvornica?" "Zato. ker bodo njeni upniki kmalu doživeli veliko razkritje!" • Veroučitelj učencu: "Kako se glssi nsjkrsjšs zapoved?" Učenec: "Kaditi je prepoveda- m no! Sodnik obtoiencu, (ki prosi za besedo): "Dobro, govorite, toda bodite kratki in povejte golo resnico — vse drugo je zsdevs vs-| šega advokata." Neprebavnost odpravljena I —Sedaj lahko vae je Mr t. K . H«tri»i "- -fi •m* teinrtM B Tona |M «w ->•»•- t. off »■'■ '■» S«s»j uu m m» •latih u»r T» rni k a« »«ii. »r^.^M mut.a.towk tm ftr mmmm htm. ««•*««• «ftr»»tl*. ki «¿»¿«j» 4u Ako t««». ,k»i te » 4» HÜOA k **>• k«*« hit«« pmtml •A» Ruski ribiči na reki KamčatkL Ribiška indtTl^ razvila, odkar je na krmilu Hovjetaka vlada. * * "Moje dame in gc*pod*. vidite, da se razlikuje or, tan od človeka v glavnem p,, da nima daru govora. Ce k lahko dejal: Jaz sem oran* bi bil že človek!" ™ Trden sklep "Ne, nocoj ne grem v kavarno! Skrajni čas je ie, da začnem misliti na bodočnost." "Saj! to lahko tudi v kavarni storiš!" PREČKAJTE in TAKOJ SPOROČITE svoje ime, naslov, poklic in teL štev. DA TUDI VAAE IME UVRSTI KU FICIRANI UROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Hele IS. reto kMT«n^ m tekk« m*nti m M Pr»?* h era. tri. ACM aH pa Osaer ta cm éntkue k «ri wtnUá laa» m m — km, ca éluc aH bc¿Ism ft.M n hm Mm« Kar pa Bnk U »la£aja pri ucurnta $LM ta tataik. m fs k Maja k aaraéaiaL TareJ aaáaj ni maka. ra«, áa )• Ikt prWm al ta «eleva J« ? raUMWi Praarata Ja: la Cirara ia Cfckaca 1». t tadalka ia........... • tadaikr ia........... 4 tadalka ia........... • trdnikoT ia.......... ........W.SS vaata fcaarfc al I ki )• raía Urtaáaa. Pajaaafle:—Vscl«J kakor hitro kateri tak élaaor praorlu MU i« I aH . •e^JSlSB tw M »«* TISKARNA S.N.P. RPKKIKMA VIA I t tiskarsko obrt spadajoča