pogovor: Drago Golob - IGEM GOK ... a pred praznikom Občine Muta .. oalMps teBB DII oaisiaa „„ I[>i®ir(i Koroška v sliki ... prepihane čveke ... X» vt/ ZAVAROVALNICA MARIBOR IGEM WylMJ NOVO: POTRESNO ZAVAROVANJE SGP KOGRAD x IVIblVId.d. s proizvodnimi enotami betona, betonskih izdelkov in železa GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d.o.o. INŽENIRING d.o.o. PRODAJNI CENTER d.o.o. , kcrr^ke pftemet - Dravograd - Črna -Slovenj Gradec - Mislinja • Prevalje - Nama Ravne - Lena Levec • SEDEŽNE GARNITURE ZA VSE PROSTORE Sedežna garnitura je najpomembnejše pohištvo povprečne dnevne sobe, saj jo vsi veliko uporabljajo: ko družinski člani počivajo, berejo, gledajo televizijo ali sprejemajo goste. Njena kakovost je zelo pomembna za udobno sedenje; kjer pa se udobno sedi, se sedi dolgo in z veseljem. Poleg tega kakovost sedežev pomeni dober dizajn in boljši videz prostora. V majhnih stanovanjih je navadno dovolj prostora za postavitev velikih sedežnih garnitur, posebej če naj bi omogočile tudi rezervno ležišče za goste. Včasih torej potrebujemo majhno sedežno garnituro, ki bi bila večnamenska in bi se čimbolj prilagodila skromnemu prostoru. Tudi če imate veliko stanovanje, boste želeli v dnevni sobi prostor za sedežno garnituro izkoristiti čimbolje. Proizvodni program sedežnih garnitur sestavlja preko štirideset v osnovi različnih garnitur, katere si lahko kupec oblikuje sam v zaključeno celoto, ki ustreza njegovemu bivalnemu okolju Med seboj se razlikujejo predvsem po dizajnu, udobnosti, kompatibilnosti, funkcionalnosti in po vgrajenih materialih v sedežne blazine, ki nudijo bolj ali manj zdravo in udobno sedenje OZNAKE IZDELAVE Vsaka sedežna garnitura in ležišče Nove opreme je označena s posebnim znakom. Če ga znamo »prebrati« .borno takoj vedeli, kako je izdelana. Posamezne oznake vam predstavljamo in prilagamo opis vsake. >Super one< Pri garniturah s to oznako tvori osrednji del sedežne blazine poliuretanska pena, katere gostota znaša med 30 in 40 kg/m3, odvisno od tipa posamezne garniture. Zaradi razmeroma visoke specifične gostote materiala so ti sedeži srednje trdi. Med garniture s to oznako sodi tudi sodobno oblikovana garnitura SEDATA. »Super spot« Ta oznaka pomeni garniture, katerih sedežna blazina je sestavljena iz dveh različnih plasti poliuretanske pene Spodnja nosilna plast je iz pene visoke gostote in zato trše, v katero so točkovno nameščene vzmeti. Preko nje je položena gornja plast iz t.i. komfort pene, nekoliko mehkejše in izredno elastične. Ena izmed tako izdelanih garnitur Nove opreme je EPOMA. >Super fantastic« wmm Jedro sedežne blazine pri teh garniturah tvori t.i. bonell vzmetenje, v katerem je iilflUHU povezanih veliko število vzmeti manjšega premera Ker so vzmeti 'posejane' razmeroma na gosto, se obremenitev blazine porazdeli med več vzmeti hkrati Na spodnjo in zgornjo stran vzmetenja je položena nosilna elastična plast 'termofilca* s plastično juto Zgoraj in okrog po obodu vzmetenja je nalepljena poliuretanska pena. ki daje sedežu končno obliko. Med posamezne vrste vzmeti so vstavljeni še dodatni trakovi pene v funkciji zvočnega izolatorja, ki pa dajejo sedežu tudi večjo kompaktnost m mu zagotavljajo daljšo življensko dobo »Super prima« Jedro sedežne blazine pri garniturah s to oznako predstavlja bonell vzmetenje (enako vzmetenje boste našli tudi pn vzmetnici Eurogual). Na vzmetenje je položena nosilna plast iz t.i termofilca, lahko tudi lateksiranega kokosa ali drugega materiala, čez nosilno plast je položena plošča iz poliuretanske pene. Nosilna plast preprečuje, da bi se vzmetenje zajedlo v gornjo plast pene; ker so tu uporabljene vzmeti večjih premerov, je vgrajena nosilna plast precej trda. Oznako * super prima' nosi med drugim garnitura OV-1. HOM Tovarna oblazinjenega pohištva, d.d. 2380 Slovenj Gradec • Pod gradom 4 tel. 0602 50 500 • faks 0602 42 153 Pohlttvo Nov opnm* e/ Miko og/edefe v vet/» včjlh salonih pohištva In v lastnih prodajalnah Nova oprama: Slovenj Gradec, Podgradom 4, telefon 0602/44 185, 50 500 Novo Mesto, Košemce 65 a. telefon 068/321674 Divača, Lokev 189 b. telefon 067/67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83. telefon 061/123 38 45 Maribor, Ptujska c 97, telefon 062/422 552 OB DNEVU DRŽAVNOSTI Svojim junakom - hvaležna domovina ... Glosa Planiranje dopustov je tisto srečno obdobje, ko se družine z upanjem na lepo vreme veselijo dveh poletnih mesecev. No vsaj pred leti je bilo tako. Sindikati so imeli polne roke dela, da so ustrezno razporedili delavske množice po obmorskih letoviških domovih, zgrajenih iz ostanka dohodka. Takrat, v času izgradnje socializma, se izraz DOBIČEK ni veliko uporabljal. Preveč je spominjal na izkoriščevalski kapitalistični sistem. Pomembno je bilo le omogočiti oddih čim večjemu številu delavcev in njihovim družinskim članom. Dobri stari časi! Nekateri sicer menijo, da je danes bolje: po šolskem koledarju je večkrat po teden dni pouka prosto, da se lahko starši skupaj s svojimi nadebudneži odpravijo na dopust, zato ni take gneče v vročih poletnih dneh... Drugi menijo, da je čas sindikalnega dopustovanja dokončno minil. Nekaj domov je ostalo zaprtih v sosednji bratski državi, nekatere so "lastniki"predali v najem ali kar odprodali. Menda je celo bolje dopustovati v manjših intimnejših družinskih hotelčkih. Kakorkoli že, delavci si zadnje čase pogosteje podajajo kljuke vrat, za katerimi urejajo odpuste, in redkeje zahajajo v agencije za organizacijo dopustov. Baje je naraslo zanimanje za dvodnevne počitnice, ki si jih bodo lahko privoščili upokojenci z obljubljenim regresom. Dobro obveščeni pa opozarjajo na sodobne oblike dopustovanja, ki vse bolj prihajajo v modo. Slovenija je k sreči precej razgibana in omogoča poceni počitnice na turističnih kmetijah in pri sorodnikih na deželi. Dopustnikom tako ni treba kupovati dragih toalet za obmorske plaže in dragih krem proti opeklinam. Najmodrejši si bodo celo prihranili nakup kopalk in se bojo pridružili naturistom. Moderno in zdravo si bodo privoščili dopustniške dni in celo vzbujali zavist pri sodelavcih, ki se bojo praznih denarnic vračali z morja. Pestra izbira, ni kaj! TIK V političnih kuhinjah ne išči dobrih kuharskih receptov. ^/KO Iz vsebine: Olirò fio usnje očaralo Dravograd 0 Rekord koroških gradbincev 7 koroška v sliki 8 Suho sadje ■ posebna slast 10 Anketa: kam na dopust 15 Prosojno poletje 16 Občina Muta praznuje 23 kovosti na trgu avtomobilov 25 Pogovor: prof. Janez Mrdavšič 26 Vse o športu 33 Closirana črna kronika 36 Horoskop 38 Na naslovnici: Dravograd gre v I. ligo PREPIH Koroški časopis Izdaja ČZPVORANC, d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: CERDONIS, d.o.o., Slovenj Gradec, teh. urednik Blaž Prapotnik Tisk: Tiskarna ODTIS, Ravne Naslov uredništva: ČZP VORANC, d.o.o., Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel. & faks: 0602/22-999 Na osnovi mnenja republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. 50 let dravograjske nogometne zgodbe: OKROGLO USNJE OČARALO TUDI DRAVOGRAD Nogometno sezono 1998/99 si bodo vsi privrženci tega športa v Dravogradu posebej dobro zapomnili. Praznovali so 50 let igranja "najpomembnejše postranske stvari na svetu" v kraju in še pred koncem tekmovanja v II. ligi si je NK DRAVOGRAD zagotovil nastopanje v družbi najboljših slovenskih klubov v I. slovenski nogometni ligi. To je uspeh, o katerem so desetletja morda le razmišljali, bolje rečeno sanjali, ob radijskih aparatih in TV sprejemnikih tisti največji optimisti in ljubitelji dravograjskega nogometa. Bežen pogled v skromne zapiske o nogometu v Dravogradu nam pove, da segajo začetki v leto 1948, ko je bilo ustanovljeno telovadno društvo TURBINA. Nogometaši so bili kasneje vključeni v telesno-vzgojne organizacije in leta 1958 ustanovili samostojni klub OJSTRICA. Vsa ta leta so nogometaši bolj ali manj uspešno tekmovali v različnih ligaških tekmovanjih, odvisno od republiške zveze določenih in organiziranih (koroška, medobčinska, območna liga...) oblikah tekmovanja. Zadnje obdobje pa je potrjeno z dejstvom, da samo sistematično delo utira pot uspehom. Z vrednotenjem uspešnega dela Nogometne šole Dravograd, ki jo je zasnoval in dokončno potrdil pravilnost odločitve Marjan Pušnik, se je tudi v Dravogradu pričel pozitiven premik v vseh strukturah javnega življenja v prid nogometa kot prioritetnega športa v občini. Kakorkoli že, v Dravogradu je tema meseca (in še dolgo bo) to okroglo usnje. Z razvojem dogodkov pa bo hote ali nehote postavljenih veliko (dobronamernih, pa tudi neprijetnih) vprašanj, na katera (bo) mora(la) odgovoriti uprava kluba. Zato je prav, da damo besedo kar predsedniku novega prvoligaša, Vinku Krajncu, ki je od leta 1965 do 1976 z zavidanja vrednim uspehom igral za takratno "OJSTRICO" od pionirske do članske vrste. "Takrat o takšnih stvareh oziroma ciljih nismo razmišljali. Vsako napredovanje pa je bilo za nas, za naš klub, v tistih Vinko Krajnc, predsednik NK Dravograd časih pravo in pristno zadovoljstvo. Pogoji so bili bistveno drugačni, saj smo igrali bolj iz veselj, kot pa zaradi česa drugega. Določeno opremo smo si nabavljali sami in smo bili veseli, da smo ob nedeljah lahko odigrali ligaško tekmo. Finančna sredstva takrat niso bila kaj prida, vendar kljub temu mislim, da smo skozi del tistega obdobja pripeljali nogomet na - za naše razmere - dokaj kvalitetno raven," pravi Krajnc, ki je po končanem aktivnem igranju vseskozi delal v matičnem klubu, bodisi kot član upravnega odbora ali kot trener mladinske vrste, ki je v 80-letih že tvorila jedro prvega moštva. "Mesto predsednika kluba sem prevzel v lanskem decembru, kjer smo na skupščini tudi realno ocenili naše možnosti v II. slovenski nogometni ligi. NK Dravograd gre v prvo ligo in ob ugotovitvi, da se nam tokrat ponuja izredna priložnost, smo sprejeli odločitev, da je uvrstitev v prvo državno ligo naša obveza. To je bil takrat pravzaprav sklep skupščine kluba, ki naj bi pomenil tudi vrh 50 let stare dravograjske nogometne zgodbe. Povedati je treba, da se je pri nas o nogometu pričelo razmišljati bolj na dolgi rok v začetku 80-let. Piko na i pa je vsekakor postavil Marjan Pušnik z idejo in ustanovitvijo Nogometne šole Dravograd, kjer je zbrana zelo dobra strokovna ekipa, tako da dobri rezultati skorajda niso mogli izostati. V I. slovensko ligo sta se uvrstili kadetska in mladinska ekipa, pa tudi mlajše kategorije igralcev so v samem slovenskem vrhu. To so stvari, ki nam jih zavidajo ne le doma, ampak tudi v tujini - pač vedo, kako dolgotrajen in seveda dobro načrtovan mora biti proces vzgoje igralca," tehtno razmišlja Vinko Krajnc, ki se dobro zaveda, da vsega tega ne bi bilo, če v ozadju ne bi bili (tokrat še zapišimo!) donatorji oz. sponzorji, ki so finančno podpirali razvoj nogometa. Nadaljevanje bo verjetno veljalo predsednika in člane upravnega odbora še precej neprespanih noči, vsaj kar se tiče infrastrukture in seveda denarja, ki ga po nepisanih zakonih terja prvoligaški (ne redko) podarim-dobim. "Mogoče je tudi to ena od priložnosti, da se v imenu kluba zahvalimo in si želimo nadaljnjega sodelovanja z IGEM-om, OSKRBO, MONTERJEM, STTC-jem, BRAMAC-om, KOROŠKIMI PEKARNAMI... in številnimi samostojnimi podjetniki..., posa- mezniki, ki so finančno pripomogli k našemu skupnemu uspehu. Posebej moram poudariti močno podporo Občine Dravograd, ki je ob spoznanju, da poteka celotna organiziranost in delo v nogometnem klubu na zdravih temeljih, v veliki meri pripomogla k razvoju nogometa v našem kraju. Zelo neposredno smo se odzvali tudi mi s spremembo imena NK OJSTRICA v NK DRAVOGRAD in tako želimo tudi predstavljati ime našega kraja, naše občine širom po Sloveniji, pa tudi na tujem. Krajevni samoprispevek, eden od najbolj množičnih finančnih oblik vlaganja v nogometno infrastrukturo, govori v prid omenjenega. Kako nadaljevati? Nogomet bomo trošili racionalno, če se temu lahko tako reče. V mislih nimamo ne vem kako bogatega profesionalizma. Obnašati se moramo primerno razmeram gospodarstva v občini in nadaljevati dosedanje delo, to je črpanje igralcev iz lastnih mladinskih vrst, kar nam omogoča domača nogometna šola. Racionalno in realno gremo v nadaljnje tekmovanje. Seveda iščemo sponzorje, radi bi dobili generalnega sponzorja; razgovori so v teku. težko je karkoli reči," je bil za konec diplomatski Vinko Krajnc. Slovenski nogomet je, opazovano iz kateregakoli zornega kota, predrag glede na prikazano kvaliteto. S tem se strinjajo tako strokovnjaki kot tudi tisti, ki le malo vedo o tej najbolj pomembni postranski stvari našega bivanja. Tehten razmislek o zmožnostih in možnostih je tokrat na še kako pomembni preizkušnji. Bojazni, da bi navdušenju sledila neizpolnjena pričakovanja, vse ostalo je lahko le igra besed, te dni v Dravogradu ne gre omenjati... Marjan V. Posnetki: Ludvik Pušnik in Miro Petek Družbi GOK IGEM na manjka dela Kogradova družba Gradbena operativa Koroške, na kratko GOK IGEM, obstaja kakšnih pet let. Po stečaju nekaterih gradbenih podjetij v okviru Kograda je Koroški manjkala močnejša gradbena operativa, ki je sedaj nastala v okviru delniške družbe IGEM. "Sedaj nas je v GOK IGEM okoli 200, delamo pa povsod po Sloveniji," pravi Drago Golob, direktor družbe SGP Kograd GOK IGEM. "Delamo tudi v Posočju, kjer je okoli 40 naših delavcev, ki sodelujejo v okviru popotresnega programa obnove Posočja. Rad bi povedal, da so tamkajšnji prebivalci zelo zadovoljni z našim delom. Za razmeroma veliko gradbeno operativo je Koroška premajhna, zato seveda iščemo delo po vsej državi. Tako na Gorenjskem v Ratečah sodelujemo pri prenovi prostocarinske prodajalne, za Petrol pa smo nedavno zgradili nov bencinski servis v Selnici." Na Koroškem ima GOK tačas odprtih kar nekaj gradbišč: delajo zdravstveni dom v Črni, v podjetju MPI so sodelujejo pri gradnji razžvepljevalne naprave, ki jo tam postavlja Esoteck. Na Prevaljah gradijo novo telovadnico, ki bo končana do začetka prihodnjega šolskega leta (skupaj z zunanjo ureditvijo). Seveda bo GOK IGEM skušal pridobiti tudi posel za dom starostnikov na Fari na Prevaljah. Gokovi gradbinci delajo v Metalu, letos Gradnja objekta Lamitex v Slovenj Gradcu so končali tudi nove prostore Nove opreme, kjer sedaj urejajo še prostore za upravo. V Slovenj Gradcu so postavili rekord pri gradnji tovarniških prostorov družbe Lamitex, tik pred zaključkom pa je obnova Koroške banke. Za občino Slovenj Gradec zaključujejo dela na vodohramu, prijavili pa so se tudi na razpis za gradnjo nove gimnazije. V Otiškem Vrhu in tamkajšnji industrijski coni gradijo nove prostore za Eurocity, nova skladišča za STTC, prizidek k restavraciji Korošica. V Dravogradu opravljajo pripravljalna dela za gradnjo novih tribun. Zaradi dobrih referenc, ki so si jih pridobili pri gradnji prevaljskega bencinskega servisa in nato še nekaterih drugih po Sloveniji, v GOK IGEM resno računajo, da bodo izvajalci del tudi pri novem bencinskem servisu na Ravnah, ki ga bo Petrol predvidoma pričel graditi čez kakšen mesec. Tudi na ministrstvu za zdravstvo konkurirajo za dosego primernosti, ki je osnova za izbor izvajalcev za obnovitvena dela v slovenjgraški bolnišnici. GOK IGEM tačas končuje tudi gradbena dela na hidroelektrarni v Dravogradu. Na področju prenove dravskih elektrarn so igeemovci opravili večino gradbenih del, razen na hidroelektrarni Mariborski otok. Lamitex v Slovenj Gradcu - pod streho 4. februarja je bilo za novo stavbo podjetja Lamitex slavnostno polaganje temeljnega kamna, GOK IGEM pa je v pogodbi imel zapisan rok izgradnje tri mesece in v tem času je tudi bilo vse skupaj končano. Gre za tovarno z okoli 8000 kvadratnih metrov z vsemi spremljajočimi objekti, garderobami, v kleti garažami in podobno. Rekordna gradnja in uspeh gradbene operative se kaže tudi v tem, da so gradili sredi najhujše zime. Pred dnevi je Lamitex slavnostno odprl predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Drago Golob, direktor družbe Kograd GOK IGEM Drago Golob pravi: "Letna realizacija našega podjetja se vrti med poldrugo milijardo in dvema milijardama tolarjev. Letošnjo zimo smo reševali z naložbo v Lamitexu in smo lahko uspešno preživeli to za gradbince kritično obdobje. Mislim, da smo se v GOK IGEM dokazali z dobro gradnjo in doseganjem ali preseganjem pogod- benih rokov, za kar je zaslužen ves kolektiv, ki zelo dobro dela. Razlika med gradbenimi podjetji, ki so v okviru Kograda šla v stečaj, in današnjim GOK IGEM je predvsem v tem, daje gradnja pri teh podjetjih velikokrat preveč zamujala. Stavbenik Prevalje ali gradbeno podjetje Slovenj Gradec sta bili dobri gradbeni podjetji, problem pa so bili roki izgradnje. Drugo pa je spremljanje stroškov: v GOK dosledno tedensko in mesečno spremljamo stroške, saj je za uspešnost poslovanja to temeljna zadeva, ki omogoča pravočasno ukrepanje. Tudi pri režijskih stroških je razlika, saj režija v GOK ne dosega niti tretjine tiste režije, ki je bila nekoč v Stavbeniku." (mp) ------ \ STANOVANJSKO PODJETJE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu Ob Suhi 19, 6390 Ravne na Koroškem Pokličete nas lahko na naslednje telefonske številke: centrala 0602 21 051 23 951 23 586 številke mobitelov: direktor 0609 vzdrževalec za območje Črne in Mežice vzdrževalec za območje Prevalj vzdrževalec za območje Raven vzdrževalec toplovodnega omrežja 623 795 651 406 651 409 651 407 651 408 iitD® 0 gfl Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem J Gradbeniki so skoraj v rekordnem času ob koncu zime zgradili sodobni most za današnje prometne potrebe v Vuhredu na cesti proti Ribnici na Pohorju. Tudi otvoritev Hudernikovega mostu je bila nadvse slovesna, saj pomeni korak do boljše povezave Pohorja z dolino. Medtem gre h kraju tudi temeljita rekonstrukcija mostu na "Šrangi" v Primožu nad Muto, na regionalni cesti Koroška-Maribor. Posnetek Kristl Vaiti Območna združenja Rdečega križa Mežiške doline, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje so ob tednu Rdečega križa predstavljale svoje dejavnosti, občanom pa omogočale brezplačno merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi. V svoje vrste so aktivisti te organizacije pridobivali nove člane in ponujali izkaznice darovalcev organov. Posnetek Petra Lesjak "Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu," se je glasila olimpijska zaprisega regijskih iger Specialne olimpiade Slovenije, ki je potekala v Slovenj Gradcu in na kateri se je zbralo okrog dvesto tekmovalcev iz Celjskega in Koroškega. Za varovance Varstveno delovnih centrov je tovrstno športno tekmovanje, s katerim razvijajo telesne zmogljivosti in si krepijo samozavest, svojevrsten dogodek, ki se ga vsakič znova veselijo. Tudi letošnje, po vrsti že osme olimpijske igre, ki jih je tokrat organizirala Tretja osnovna šola Slovenj Gradec, so minile v prijetnem vzdušju. Posnetek Petra Lesjak V naselju Vrata je moean naliv s toeo sprožil vee zemeljskih plazov, odtrgal pa je tudi velik kos regionalne ceste Dravograd-Maribor. Škoda je ocenjena na okoli 50 milijonov tolarjev. Posnetek: Miro Petek Tudi letos se je na prireditvi Zavarovalnice Triglav - Triglav tenis 99 na igrišču Tenis centra Murko v Slovenj Gradcu zbralo lepo število koroških ljubiteljev tenisa. To je bila priložnost za prijetno družabno druženje poslovnih partnerjev in prijateljev, hkrati pa so se številni tekmovalci trudili za zmago, ki prinaša udeležbo na zaključnem turnirju v Portorožu. Posnetek Foto Tabor Na Šentvidu pri Vuzenici, v neposredni bližini tudi zgodovinsko cenjene cerkve pri Devici Mariji na kamnu, so zgradili čudovito kapelico v spomin in čast škofa Slomška. V teh krajih je spomin na nekdanjega župnika Slomška ostal med rodovi živ in je v ljudeh. Tako je nastajala kapelica svojevrstnega rodovnega spomina. Ob tem so domačini znali in hoteli ohraniti okolje in stil davnih graditeljev. Tudi ta novo in lepo diha s tem okoljem in staro podobo. Posnetek Kristl Vaiti V Šmartnu pri Slovenj Gradcu so ustanovili Turistično olepševalno društvo Šmartno. Pobudnik za ustanovitev je bila Primestna vaška skupnost Šmartno • Turiška vas. Na prvem sestanku so izvolili izvršni in nadzorni odbor. Predsednica novega društva je postala Jožica Škorjanc. Sprejeli so glavne vsebinske usmeritve, ki zajemajo izobraževanje občanov, promocijsko dejavnost in, kar je najvažnejše, vzdrževanje čistega in lepega okolja ter ohranjanje kulturne, sakralne, pestre etnološke in naravne dediščine. Posnetek Ajda Prislan V okviru podjetja za turizem in gostinstvo Merx - Traberg so v sredini maja predali svojemu namenu še dve pridobitvi v prostorih traberškega kompleksa. Tako je odprla vrata prijetno opremljena turistična agencija Traberg, med drugim nudi tudi pestro izbiro najboljših domačih vin in seveda vse potovalne turistične in promocijske storitve. V istih prostorih je družina Fekonja odprla še prodajalno avtomobilov Renault, ki se je s tovrstno dejavnostjo in servisom že dobro uveljavila v Radljah. Ob otvoritvi je župan občine Dravograd Rado Krpač pohvalil akterje novih pridobitev in podčrtal, da so v kraju veseli sleherne pridobitve, ki predstavlja delo in boljše počutje občanov Dravograda in njihovih obiskovalcev. Posnetek Kristl Vaiti V Galeriji N. Kolar v Slovenj Gradcu je odprta razstava umetniških del Vere Trstenjak-Jurič. Odprtja razstave se je udeležila tudi županja občine Domžale Cveta Zalokar-Oražen. Posnetek Stanko Hovnik Na Muti je spet bil eden tistih lepih, nepozabnih popoldnevov, tako poln malih a lepih doživetij, da otroci kar ne morejo domov. Tako lep, da ostane dolgo v spominu in se utrne: "Ja, takrat, ko je prišel Zeleni Jurij". Takšnega veselega, razigranega so pripravili otroci in seveda vzgojiteljice in druge tovarišice v Posebni osnovni šoli na Muti, pomagali in pripravljali so tudi iz OVI-ja, pa oni iz delavnic, da bi bilo vsem lepo in najlepše. Zapeli so jim še otroci iz šole, prišli pa vsi ali vsaj večina otrok in precej odraslih iz kraja. Res, bilo je veselo. Na koncu so zakurili še kres in tudi nekoliko starejši so obudili spomine. Posnetek Kristl Vaiti Koroški policisti so tudi na Muti skrbno pripravili svoj dan. Vsem obiskovalcem, prav posebej številni so bili mladi in najmlajši, so predstavili svojo tehniko in delo. Ja, najbolj navdušeni so bili nad konji, ki so prav prijazne živali. Kot so posebej podčrtali, pa ni prvenstven namen predstavljanje, temveč mlade poučiti in naučiti vsaj najosnovnejša ravnanja za svojo lastno zaščito in varnost. In če se mladih in drugih prime vsaj nekaj koristnih nasvetov, smo že na boljšem, pravijo možje postave. Posnetek Kristl Vaiti V avli Splošne bolnišnice Slovenj Gradec razstavlja svoje karikature dr. Bogomir Celcer, tudi stalni sodelavec našega časopisa. Gre za izbran pregled večletnega dela tega izjemnega ustvarjalca, ki je znal svoj smisel za likovno umetnost mojstrsko prenesti tudi v zvrst karikature. Posnetek Stanko Hovnik \‘d In SVOBODI IN MIRU POLJANA 1985 Poljana je tudi letos pristojno proslavila obletnico zadnjih bojev druge svetovne vojne v Evropi. Na svečanosti se je zbralo prek 2000 borcev, drugih občanov in mladine, osrednji govornik na prireditvi pa je bil dr. Matic Tasič, župan občine Prevalje. V začetku maja so ravenski borci obudili tudi spomin na smrt Maistrovega borca Franja Malgaja na Dobrijah in na čast mučeniku Jovu Zapundžiču pred magistratom na Ravnah. Posnetek Stanko Hovnik Dravograjska knjižnica je gostila eminentnega gosta. S Sašo Vugo, lanskim Prešernovim nagrajencem, enim najboljših slovenskih stilistov je vodila domačinka, dr. Silvija Borovnik, obiskovalci pa so se lahko na lastna ušesa naposlušali pripovedi tega izvrstnega pripovedovalca, ki je razkril marsikatero zanimivost iz svojega življenja in književnega dela. Posebej je predstavil svoji zadnji knjigi Opomin k čuječnosti in Na rožnatem hrbtu faronike. Posnetek Samo Šavc Srednja šola Muta je pripravila slikovito zaključno modno revijo dijakinj, ki je s svojo tradicionalnostjo in pestrostjo tudi letos privabila mnogo obiskovalcev. In niso bili razočarani. Posnetek Zlatka Strgar Konec maja je slovenjgraško družinsko podjetje Seat Leasing Lampret na Aškerčevi 5 v Šoštanju odprlo nov prodajni salon za Seatova vozila, s čemer so se še bolj približali kupcem s celjskega območja. Kot v Slovenj Gradcu je tudi v novem prodajnem salonu celovita ponudba vseh modelov, vključno z letošnjim hitom, prenovljenim toledom. Salon je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 17. ure. KOK dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem in Občina Mežica sta pripravili prireditev in priložnostno razstavo ter predstavitev izbranih pesmi Hermana Vogla, izdanih ob deseti obletnici njegove smrti. Z recitalom Voglove poezije so nastopili dijaki Gimnazije Ravne na Koroškem. Na osnovni šoli v Mežici so odkrili kiparsko inštalacijo, ki so jo pod mentorskim vodstvom tamkajšnjega ueitelja likovnega pouka Stojana Bre-zočnika vso šolsko leto ustvarjali trije osmošolci, Goran Hafner, Robert Stane in Matija Miler. Brez pomoči šolskega hišnika Rudolfa Zormana ne bi šlo, saj je mladim umetnikom nudil pomoč pri nabavi materiala, predvsem pa prostor. Dva metra visoka ambientalna plastika simbolizira iskanje znanja, saj ima kip v rokah knjigo in je v gibanju, ki je tako značilno za mladi rod. Pri delu so uporabili različne materiale, od lesa, ki je služil za skelet do starih oblačil, obuval, lesnega lepila in končno mavca. Okoli kipa so postavljeni umetniško obdelani stoli. Posnetek: Miro Petek Prvi maturantje ravenske gimnazije so se zbrali na petdeseti obletnici mature v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem in obudili spomine na tiste trde, a lepe povojne dni, ko so črpali potrebno znanje za nadaljnji študij in hkrati gradili novo stavbo svoje gimnazije. Posnetek S.K. Slovenjgraška bolnišnica se pripravlja na večje posodobitvene posege. H kakovosti njenega dela pa sproti prispevajo tudi nekatera koroška podjetja. Tako je direktor Johnson Controlsa - NTU v sodelovanju z Lions klubom Oddelku za patologijo svečano predal visoko kvalitetno računalniško opremo, ki bo zagotovo služila v dobrodelene namene. Posnetek Zlatka Strgar Glavni trga v Slovenj Gradcu večkrat odpre svoj prostor prodajnim sejmom široke potrošnje. Tako je bilo tudi na tradicionalnem Pankracijem sejmu v mesecu maju. Posnetek Stanko Hovnik Skupini na fotogarfiji sije takšno zadovoljstvo z obrazov zato, ker je v dobrega pol šihta napekla polno mizo dobrot pred sabo. V roke jih je vzela mojstrica z mariborske gostinske šole, tečaj pa organizirala kmetijska svetovalna služba s Prevalj oz. Malčka Ceklin. Tečajnice tokrat v glavnem niso bile kmetice, a so prav tako želele prodreti v vse skrivnosti peke potic. To jim je tako zelo uspelo, da je neki mož, ko so ga vprašali, kakšne pogače peče žena po tečaju, razočarano odvrnil: "Niso več pogače, vse je le pecivo!" Posnetek H. M. Akademski slikar Karel Pečko razstavlja svoja dela v galeriji Zavoda za transfuzijsko medicino Republike Slovenije v Ljubljani. Razstava je odprta v počastitev krvodajalcev na Koroškem, ki so se otvoritve tudi udeležili, in 1. mednarodne šole imunogenetike v transfuzijski medicini. Posnetek Jasmina Detela Šolarji na Kapli so letos predčasno končali s poukom. Mudilo se je namreč s položitvijo temeljnega kamna in s tem začetkom gradnje nove šole, ki jo Kapelčani že tako dolgo željno čakajo. Zdaj gre zares. Posnetek Franc Jurač Knjižnica Radlje ob Dravi V Knjižnici Radlje ob Dravi bodo v mesecu juniju zaključili s kulturnimi prireditvami. Ena od zadnjih je bila odprtje razstave fotografij in predavanje o muzeju, nekdanjem zloglasnem taborišču Auswitz Birkenau na Poljskem. Tam sta bila Vesna Božič in Izidor Jesenk in domov v Radlje prinesla mnogo pretresljivih vtisov. Kaj sta povedala o svojih občutkih v Auswitzu? Izidor Jesenk: "S prijateljem sva bila v Krakowu, kjer sva izvedela, da je Auswitz le 50 km stran. Ogledal sem si nekdanje taborišče in po pripovedovanju je tudi Vesno začelo zanimati, zato sva se še enkrat tja odpravila skupaj." Ko še ne vstopiš v notranjost taborišča, ali lahko slutiš, da so se nekdaj tam dogajale grozote? Kaj meniš, ali že okolje navaja, spominja na to, da bi tam lahko bilo kaj groznega? "Tam je srednjeevropsko podnebje, tam je jug Poljske. Pozimi je bilo mnogo snega. To območje so za koncentracijsko taborišče izbrali zato, ker je bolj skrito. V dokumentih piše tudi, da je tam tudi veliko stičišče železnic. Tako so vse te transporte lahko opravljali brez problemov. Taborišče je sestavljeno iz treh delov. Prvi je Auswitz 1, kjer so najprej bili le politični zaporniki. Nato so morali zgraditi še eno taborišče, ki je oddaljeno 3 km od prvotnega, veliko je 170 ha, kar pomeni 3x6 km. Dokler ne prideš tja, si sploh ne moreš predstavljati, kako veliko je vse skupaj." Kaj se ti je vtisnilo v spomin kot najbolj zastrašujoče? Vesna Božič: "Veličina Auswitza 2. Ko sva bila najprej v Auswitzu 1, kjer so muzeji, nimaš pravega občutka, ker je vse skupaj malo. Ko smo prišli do Auswitza 2 in ko sem zagledala, kako velika je površina taborišča, se mi je zazdelo, da me bo kap. Ko sva v Birkenau vstopila v eno od barak, sem najprej začutila, kot bi bili vsi ti ljudje in vsa njihova groza še vedno tam. Zdi se, kot da čutiš roke nesrečnih ljudi in njihove glasove. Predstavljajte si barako dolgo 60 m, katero so Nemci pred 2. svetovno vojno uporabljali za štale za konje. V eno je šlo 65 konjev. Ko je bilo tam taborišče, so v eno stiščali tudi do 1000 ljudi.” V tem koncentracijskem taborišču je delal poizkuse znanstvenik Mengele. Ali je moč videti ali slišati tudi kaj o tem? "Ta doktor je delal poizkuse z otroki, posebej so ga zanimali dvojčki. Delal je poizkuse z ženskami. Tam jih je imel tudi za to, da jih je pital, in ko so bile dovolj debele, jim je rezal s telesa maščoba in iz tega delal milo. Na ljudeh so preizkušali nova zdravila, opravljali so transplatacijo kože in drugo. Če je bila katera ženska noseča, je dobila inekcijo v srce, da je v trenutku umrla, če je rodila otroka, so isto stvar naredili tudi z otrokom." Kako je danes to taborišče opremljeno, kakšen muzej je to? "Auswitz 1 je preurejen v muzej s fotografijami. Razstavljeni so predmeti, ki sojih našli Rusi po vojni: obleke, lasje. V enem od prostoru so razstavljeni samo človeški lasje, v drugem očala, čevlji, kovčki. Videla sva kovček, na katerem je bil zapisan slovenski priimek. Obiskovalec si lahko ogleda tudi razne makete, na katerih je predstavljeno, kako je potekalo uplinjanje, transport Židov v taborišče in drugo. Točnih podatkov, koliko ljudi je tam umrlo, ne vedo, ker so Nemci le na začetku vodili točno evidenco, koliko ljudi so pripeljali tja. V en krematorij je šlo 2000 ljudi naenkrat, žgali pa so vsak dan. Iz tega lahko predvidevamo, daje številka tam umorjenih visoka." gl !' JfiaNSbb u-<: Izidor Jesenk: "Vseh skupaj je tam umrlo približno milijon in pol ljudi, a so to resnično le predvidevanja. V Auswitz 2 Birkenau so včasih kar cele transporte direktno odpeljali v plinske celice in jih usmrtili ter zažgali. Zato se ne ve točna številka. Vsem tem Židom so pobrali dokumente in so včasih odpeljali kar cele družine." V Knjižnici Radlje ob Dravi je razstavljena reportaža s fotografijami, pod katerimi so zapisani komentarji. Fotografije bodo na ogled še ves mesec in so dovolj zgovorne, da ni potrebno pogrešati pretresljivega in zgovornega predavanja, ki sta ga pred nekaj dnevi imela Vesna Božič in Izidor Jesenk. AJDA PRISLAN VISOKO DRŽAVNO ODLIKOVANJI V letu 1998 so v Centru za usposabljanje, delo in varstvo v Črni na Koroškem slovesno praznovali 30. obletnico svojega obstoja. Dolga je bila pot razvoja in veliko delaje bilo vloženega v to, da imajo fantje in dekleta, ki bivajo v Centru, človeka dostojno življenje, obogateno s vsem tistim, v čemer so osebe s posebnimi potrebami lahko našle svoj smisel. Od leta 1974 je strokovni vodja in direktor Centra Marijan Lačen, profesor defektologije. Morda je najzgovornejši njegov zapis, v katerem razmišlja o osebah s posebnimi potrebami, o našem odnosu do jih in o delu zanje v Centru: Predsednik Milan Kučan izroča odlikovanje za Marjana Lačna. Ko je bila fotografija posneta, se je odlikovanec po prestani operaciji prebujal iz narkoze, zato ga je zastopala soproga Terezija Lačen »Ničesar na tem svetu in v tej družbi ni tako močno, da ne bi prelomili na poti do spoznanja odločujoče večine ljudi, daje motnja v duševnem razvoju preprosto sestavni del naših življenj, da ni nič nevsakdanjega, da je pač preprosto nekdo visok, drugi majhen, nekdo svetel, drugi temen, nekdo bolj in drugi manj sposoben. Seveda je ta pot večkrat mučna, boleča in žaljena. Toda če resnično in z vsem svojim bistvom verjamemo v začetne besede tega zapisa, potem z nami ostaja čista ljubezen, neskaljeno upanje in globoko prepričanje, da to lahko storimo, da za osebe z motnjo v duševnem razvoju iz dneva v dan lahko ustvarjamo svetlejše dneve. Vsi, ki so nas v preteklih letih v Centru v Črni združile različne naloge, funkcije, usode, želje, spoznavne in nespoznavne sile, smo v spremenljivost sveta trdno verjeli in ga s svojo voljo tudi spreminjali. Zato je danes življenje oseb z motnjo v duševnem razvoju v Črni, v Sloveniji, lepše in predvsem bolj osmišljeno. Ni pa še postorjeno vse, zato je pot odprta, na njej ovire, za njo cilji, potrebni in vredni tistega, čemur pravimo človeško dostojanstvo.« 20. aprila je Marijan Lačen prejel naj višje državno priznanje iz rok predsednika Republike Slovenije, Milana Kučana: Častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge pri razvoju defektološke stroke pri nas in za delo z osebami s posebnimi potrebami. Iskreno čestitamo. M. Kepanšek Prvi proračun nove občine Kako bodo gospodarili na Prevaljah? Na Prevaljah so nedavno sprejeli občinski proračun, ki je hkrati prvi proračun nove občine. Svetniki so odlok o proračunu za leto 1999 sprejeli soglasno, čeprav so v večini priznavali, da je proračun naravnan precej ambiciozno in bo ob koncu leta skoraj zagotovo potreben rebalans. Skupni prihodki v občinsko blagajno bodo po odloku znašali nekaj več kot 708 milijonov tolarjev, od katerih bodo največji deleži porazdeljeni komunalno cestnemu gospodarstvu, kamor bo usmerjena četrtina proračuna, šolstvu, ki bo prejelo skoraj 19 odstotkov vseh sredstev, in socialnemu skrbstvu, ki so mu namenili 12 odstotni delež. Na področju komunalnega in cestnega urejanja bo na Prevaljah poseben poudarek na novogradnjah, rekonstrukciji in adaptaciji cest, škarp, pešpoti in parkirišč, za urejanje katerih bo občina razpolagala z 79 milijoni tolarjev. Denar na področju šolstva bo potreben predvsem za osnovno šolo Franja Goloba in novogradnjo telovadnice in zunanjih igrišč pri šoli, medtem ko bodo v okviru 84 milijonov, kolikor jih namenjajo socialnemu skrbstvu, večino, 65 milijonov tolarjev, vložili v gradnjo doma starejših oseb. Ostala sredstva bodo porazdelili med športne in kulturne dejavnosti, na področje kmetijstva, malega gospodarstva, stanovanjskih zadev in urejanja stavbnih zemljišč ter med druge panoge in dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna. (PL) V Šolskem centru v Slovenj Gradcu so podpisali listino o medsebojnem povezovanju in sodelovanju obmejnih območij Slovenije in Avstrije, s katero sta Poklicna in lesarska šola Slovenj Gradec in Poklicna šola Wolfsberg uradno izkazali pripravljenost za sodelovanje pri načrtovanju ni izvajanju programov izobraževanja za poklic mizar. Ideja o sodelovanju šol izhaja iz programa Phare, ki zajema tudi povezovanje poklicnih šol Avstrije in Slovenije. Pobudnika teh povezav sta bila Izobraževalni center Smeri Ravne in Slovenska gospodarska zveza na Avstrijskem Koroškem, kjer tovrstno sodelovanje poteka v okviru projektov Interreg. Glavni cilji medsebojnega povezovanja so izboljšati kakovost in učinkovitost poklicnega izobraževanja v Sloveniji, pospešiti uvajanje dualnega sistema poklicnega izobraževanja, izboljšati izvedbo praktičnega pouka in nabaviti informacijsko tehnologijo ter sodobne učne pripomočke. Slednje je tudi glavni namen slovenjgraške lesarske in gostinske šole. Ravnatelj šole Ivan Škodnik je povedal, da si bodo s sodelovanjem v projektu Phare pridobivali sredstva za nakup računalniško vodenega stroja za rezkanje lesa, ki ga nujno potrebujejo pri izobraževanju lesarskih tehnikov. Stroj nameravajo nabaviti prihodnje leto, poleg sredstev v vrednosti 25 tisoč evrov, ki jih bodo pridobili iz programa čezmejnega sodelovanja, pa bodo denar poiskali tudi pri donatorjih in ministrstvu za šolstvo in šport. (PL) NAŠ KLEPET Z IVANOM VOGLOM, KMETOM Z LOMA TUDI NA KMETIJAH JE LEPO ŽIVETI, LE TRDO JE TREBA DELATI Je že tako, da morajo danes gospodarji kmetij oziroma kar celotna družina imeti poleg pridnih in žuljavih rok tudi precej volje, da jim vodenje kmetije uspeva. Treba je imeti tudi precej znanja, se spoznati na ekonomske zakone in tržne konjukture, če hočejo iz svojega posestva pridobiti čimveč pridelkov in jih tudi ob pravem času dobro prodati. Do takšne ugotovitve sva prišla z Ivanom Voglom, kmetom v Lomu nad Poljano, ko sem se pri njem oglasil tisto nedeljo, ko so na Poljani proslavljali konec vojne na Balkanu. Z Ivanom sva se srečala kar na dvorišču, ko se je vračal iz hleva, kjer je poskrbel za živino. No, saj veste, da za pravega kmeta ni nikoli praznika, prostega dneva. Vsak dan, na petek in svetek, mora redno poskrbeti za svojo živino ter vmes postoriti še marsikaj drugega, kajti kmečke tovarne hrane so še vedno pod milim nebom. Naš sogovornik Ivan je v pogovoru povedal, da se je že pred leti odločil za rejo krav mlekaric. Danes ima v hlevu 30 glav živine. Letno proda 120.000 litrov mleka, dnevno torej 330 litrov. S ceno, glede na cene repromateriala, obveznosti, ki jih "državni cesarji zahtevajo od svojih tlačanov", je, kot pravi Ivan, treba res znati vsak prihodek od kmetije zelo racionalno porabiti, sicer se račun ne izide. Njegovo posestvo meri 22 hektarjev. Največ ima pašnikov, nekaj košenic in le malo obdelovalne zemlje. Posestvo pa se nahaja kar v treh katastrskih občinah: v K.o. Lom, k. o. Lokovica in v k. o. Poljana. Edino tam je ravnina, medtem ko je domačija kar v strmini. Lani so do doma (največ v lastni režiji) modernizirali cesto. Naš sogovornik ima na Poljani še zemljo v najemu, od zasebnih lastnikov, nekaj pa od sklada kmetij-skih zemljišč. Ko sta z ženo Vero leta 1994 prevzela kmetijo, sta bila sicer oba redno zaposlena. Takoj sta se lotila dograditve domačije, ki je bila šele pred letom dni v glavnem dokončana. Tudi hleve je bilo treba obnoviti, vse od temeljev navzgor. Oba povesta, da če ne bi imela veselja do kmetovanja, bi bila še danes redno zaposlena. Ne skrivata, da imata nekaj nostalgije po letnem dopustu kje ob sinjem Jadranu, kajti odkar sta prevzela kmetijo, ni bilo več niti časa pomisliti na dopust ali lenarjenje. Sicer pa tudi denarja ni v izobilju. Voglova imata dva sinova. Sin Marko študira strojništvo v Mariboru, mlajši. Jure, gre letošnjo jesen v gimnazijo na Ravnah. >5 v iva n Vogel, p.d. Ferjat, iz Loma nad Poljano Če torej naredimo zaključek iz pogovora s kmetom, ki ga ni sram svojega stanu, lahko ugotovimo, da je sicer življenje tudi na kmetijah lepo, a le za tiste, ki imajo veselje in trdno voljo do kmetovanja in, kar je najpomembnejše, imeti morajo dela voljne roke. Franjo Hovnik SUHO SADJE -POSEBNA SLAST Bilo na jesen nekaj let nazaj, ko seje Mojci in Viktorju Odru iz Slovenj Gradca porodila misel, da bi sušila sadje. V svoji hiši sta si uredila večji prostor, Viktorje skonstruiral peč za sušenje in še kak potreben pripomoček in - sta začela. Sadje sta dobivala le iz sadovnjakov, kjer ga niso škropili, in tega načela se še vedno dosledno držita. Pri sušenju ne uporabljata nobenih kemijskih pripravkov (belila za lepši videz), zato je vse res naravno. Kar nekaj sadja pa je šlo v nič, preden sta za vse našla pravo mero. Zdaj prihaja iz njihove sušilnice prvovrstno suho sadje, aranžirano v ličnih košaricah (Viktorjev izdelek) ali v lepih škatlah iz valovite lepenke. Deluje prijazno in je potrjeno kot izdelek domače obrti. Strogo upoštevata prvotno zastavljeno načelo, da sušita le neškropljeno sadje, pri sušenju pa ne uporabljata nikakršnih kemijskih dodatkov (za beljenje krhljev). Kljub izvirnim pripomočkom je pri sušenju sadja veliko ročnega dela. Letos sta se odzvala na vabilo na 10. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki je bila od 22. do 25. aprila na Ptuju. Sodelovali so kmetje iz cele Slovenije in nekaj tudi iz Avstrije. Vseh izdelkov je skoraj 1600, v ocenjevanje pa so jih vzeli 1200, in sicer: kruh, mesni izdelki, mlečni izdelki, domači kisi, olja, žgane pijače, vina in suho sadje. Vzorce svojih dobrot so razstavljale! poslali pod geslom, strokovne komisije - za vsako vrsto izdelka posebej - pa so izdelek ocenile. Člani strokovnih komisij so bili strokovnjaki s posameznih področij, večina iz biotehniške fakultete. Za najvišje priznanje za suho sadje (ločeno jabolka, hruške, slive, češnje, marelice, breskve, kakije) se je potegovalo 42 izdelkov. Med njimi je MOJCA ODER prejela ZLATO PRIZNANJE za suhe hruške, koroške kloce in BRONASTO PRIZNANJE za suha jabolka, koroške krhlje. Lepa priznanja za vztrajno delo in spodbuda za delo še naprej. Ni čudno, da Odrova s prodajo svojih dobrot nimata težav. V zadnjih letih suho sadje odkrivamo na novo in v marsikateri družini postaja slaščica, s katero postrežemo ob nenapovedanem obisku, jo ponudimo otroku namesto bombona kot zdrav posladek, v lični embalaži je lahko Miklavževo darilce... Ob visokih priznanjih Mojci Oder iskreno čestitamo. M. Repanšek QG’S -J-H JiJ JJj 3 Ko se boste takole opravljeni podajali na poletne partyje malo porejvat, še zadnjič postojte pred ogledalom in preverite, če slučajno niste razmazali šminke ali pozabili kakšen modni dodatek. Malenkosti pri tem igrajo pomembno vlogo, sicer pa se za strgano nogavico nikar ne obremenjujte. Pomanjkljivosti v zdravi meri so dobrodošle, tu je treba najlti le še pravo razmerje do dodatkov in nakita, ki bistveno dopolnjujejo garderobo mladih entuziastov. Styling je oblikovala naša znanka Sanja Grcič za tv oddajo Trend, kot propagandni spot in povabilo na avkcijo oblačil mladih modnih dizajnerjev v klub K4. Še zadnji streeet sale walk v tem študijskem letu je na sporedu 14. junija. Foto: SB JAKA GLAVICA: MAMA, KUPI Ml KITARO - IN DOBIL JE KLOFUTO Naš sogovornik Jaka Glavica, ki kot upokojenec živi na Javorniku na Ravnah na Koroškem, se je rodil na Grubišnem polju v sosednji Hrvatski. Izhaja iz zelo revne družine. Očeta sploh ni poznal. Njegova mati je morala sama, kakor je vedela in znala, skrbeti za šestčlansko družino. Jakec, kot so ga klicali doma, je že kot otrok čutil, da ima izredno dober posluh do glasbe. Bilo mu je kakšnih deset let, ko je svoji materi zaupal, da si želi kitaro. V odgovor na izrečeno željo pa je dobil klofuto. Zavedal se je, da je družini bolj potreben kruh. ker je bil le redko na mizi, zato je materi tisto klofuto kaj hitro odpustil. Prišel je čas, ko je moral Jaka, ko mu je bilo 20 pomladi, v vojsko. Po vrnitvi je poiskal delo v Tovarni plemenitih jekel na Ravnah, kjer je ostal vse do upokojitve. Spominja se, da si je za prvo plačo kupil kitaro ter se z vso vnemo in nadarjenostjo pričel učiti. Do danes je zamenjal že mnogo kitar. Zdaj ima Hohnerjevo, ki je uglašena za spremljavo ansamblov. Že nekaj let igra pri ansamblu BOŽANK iz Dobje vasi, pa tudi z ansamblom STARI PRIJATELJI, ki se zadnje čase vse bolj uveljavlja na glasbenem torišču. V pogovoru z Jakom smo zvedeli, daje doslej igral že na več kot tristotih gostijah, mnogo pa tudi na raznih drugih kulturno-zabavnih prireditvah. Pove, da so gostije vesel dogodek dveh družin, ko se njihovi, sicer že odrasli otroci, odločajo za samostojno življenjsko pot. Na gostijah je še toliko bolj veselo, če so muzikantje nabiti z vici. In Božank je eden izmed znanih koroških šaljivcev, ki bojda prinese s seboj na gostijo kar polne varžete lepih in sočnih vicev. Vedno pa na gostijah le ne teče vse po običajnem postopku. Zgodi se namreč, sicer resda redko, da pride kje do kakšnega nesporazuma. Jaku je ostal v spominu dogodek, ko se je nevestin oče spozabil ter odpeljal svojo ženo domov, kjer je z njo fizično obračunaval. Niti ženin ga ni mogel umiriti. Po tem neprijetnem dogodku je bilo poročnega slavja seveda kmalu Jaka Glavica - ne vem kaj bi počel brez kitare. konec. Jaka pa je prepričan, da sta mladoporočenca kljub temu še danes srečna in da lepo skrbita za svojo družino. Letos mineva 35 let, kar našega sogovornika Jaka spremlja na njegovih poteh kitara. Sicer pa se nekaj spozna tudi na frajtonarico, na katero zaigra kakšno domačo. Franjo Hovnik Za razcvet Ljubiteljske kulture v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je v veliki meri zaslužen Janez Kolerič (na sliki), kije pred dvema desetletjema utrl pot zborovskemu petju v tej vasi. Dvajseti jubilej Kolenčevega zborovskega ustvarjanja so v Šmartnem obeležili s posebnim koncertom, ki so ga organizirali člani Kulturnega društva Šmartno, Zveza kulturnih društev (ZKD) Slovenj Gradec in Primestna vaška skupnost Šmartno. Janez Kolerič trenutno vodi pet pevskih zborov in tri vokalne skupine, kar, kot sam pravi, zahteva večino njegovega časa. "Nikoli nisem znal odkloniti zbora, ki me je prosil, naj ga vodim. Zato se mi je nabralo preveč dela, ki ga včasih ne uspem uskladiti," je pojasnil Kolerič, kije predstavil zbornik 'Dvajset let ljubezni do petja', ki gaje ob njegovem jubileju izdala ZKD Slovenj Gradec. V zborniku je Liza Krpač, predsednica ZKD Slovenj Gradec, zapisala, da po Kolenčevi zaslugi Šmartno ostaja znano pevsko središče Mislinjske doline, pod njegovim vodstvom pa se razvija dobra generacija pevcev. Dosedanje generacije pevk in pevcev, ki jih je vodil Kolerič, so se predstavile tudi številnemu občinstvu doma in v tujini, zborovodja pa je za poustvarjalne dosežke prejel vrsto priznanj. Petra Lesjak SOBE ZIMMER-ROOMS MORAVSKE TOPLICE TEL.: 069 48-646 Cenik ponudbe: od 1. 4. do 1.10.99 julij in avgust 5 dni z zajtrkom 10.500,00 SIT * TT 12.000,00 SIT + TT 5 dni polpenzion z eno svečano večerjo 15.000,00 SIT ♦ TT 16.000,00 SIT ♦ TT 7 dni z zajtrkom 14.000,00 SIT » TT 16.800,00 SIT ♦ TT 7 dni polpenzion z eno svečano večerjo 20.000,00 SIT * n 22.000,00 SIT * TT 7dni bivanja 9.000,00 SIT * TT 10 000.00 SIT * TT Igrajte z nami čez celo leto, da lahko letujete NEOMEJENO BREZPLAČNO. Zbirajte svoje dneve in na koncu lahko izkoristite, kadar vi želite od 15 4 99 do 1. 10. 99 (razen julija in avgusta). Kako? I. varianta Za vsako prijavljeno osebo dobite 1 dan brezplačno bivanje z zajtrkom. | II. varianta Pri prijavi, če vas je več kot 5, vsi dobite še en dan brezplačno bivanje s z zajtrkom. C Želimo vam prijetno bivanje v turističnem objektu KRONE. iùort RAVNE Telefon: (0602) 22 368 P®L3T£E - PLASA - kratke majice - kratke hlače ... V©E 2A OffiJI - športni copati priznanih svetovnih firm ■ in vse drugo za šport in rekreacijo Obiščite tudi prodajalni obutve Mojca na Ravnah in v mežici! Vsi Korošci no sejem 7. slovenjgraški sejem! od 24. do 27. junija 1999 brezplačen vstop na sejem nagrade za obiskovalce pestre spremljevalne prireditve: 24. junij - IZBOR MISS KOROŠKE 25. junij - DAVOR RADOLFI IN RITMO LOCO 26. junij - "SCHOOL S OUT!" - festival M.A.K.U.R.C. 27. junij - POPEK V ŽIVO Na sejmu sodelujejo vsi, ki na Koroškem kaj pomenijo. IMAMO KAJ POKAZATI, zato BODITE Z NAMI! koroška Koroška ... barvitost dolin. fjtm§$ìhm mrmiMm'ija Nespodoben napis na steni ob Marketu na Celjski cesti v Slovenj Gradcu je nekega občana tako motil, da je nanj javno opozoril. Lastnika omenjene stavbe sta dva: od slovenjgraške Name je zgornji del z Marketom, spodnji del s kegljiščem in nespodobnim napisom na steni pa je od slovenjgraške občine. Ko so v Nami slišali za negodovanje zaradi namalanega napisa, so hitro ukrepali, čeprav tisti del stavbe ni njihov. V Nami gotovo vedo, kako se zavleče pot od lastnika do naročilnice in naprej do izvajalca. Zato so zadolžili kar svojo iznajdljivo aranžerko, daje šla na "teren" z belo barvo in čopičem in enostavno pobarvala pravokotnik nad oknom in prekrila nespodoben napis, še preden so občinski utegnili ukrepati. Sicer pa je bila na občini interno izražena ideja, da naj bi upokojenci, ki imajo v tistem delu stavbe kegljišče, organizirali slikarsko delavnico in premalali steno... i NATROSIL JIH JE... 4 Za ustvarjalnost je lenoba dobra predjed, a slab poobedek. 4 Med muhami enodnevnicami je mnogo ljubezni. 4 Agresivnost je površnik. 4 Maščevanje raste iz krivic, maščevalnost iz krivičnosti. Za pranje denarja so banke pralni stroj z najboljšim programom. •oti Ll!« m-:\~ J sožitje: Slovenjgraški akademski slikar Karel Pečko res ni več direktor Galerije likovnih umetnosti, kljub temu pa dobesedno živi z Galerijo. V zgornjih prostorih Galerije ima namreč ob svojem ateljeju tudi stanovanje, kjer živi z Galerijo. Pravi, da ga pot po stopnicah v zgornje etaže (menda jih je okoli 70) pomlajuje in navdihuje pri ustvarjanju, zato je pričakovati, da bo od oblin Uršlje gore vsak čas krenil na kakšne bolj oglate (s)like. i/iJtafete1 ila)! u Znani koroški muzikant, pek, minister za obrambo in družinski oče Beno Kopmajer iz Dravograda je napovedal še dve rundi. Brez viagre, za klaviaturami. Včasih se splača Ljudje se navadno nad preveč kilogrami pritožujemo kar počez. Posebej, če jih imaš čez sto, so kile resda lahko nadloga. Pa ne vedno. Da včasih vse prav pride, je zadovoljno ugotovila tudi gospa Rozalija Pobec z Javornika na Ravnah, ko je prejela nagrado Name - Barillijeve testenine v količini nagrajenkine telesne teže. In tehtnica je ob dobrohotni kontroli direktorice ravenske Name Vike Jevšnikar potegnila kar do 101,4 kg! Nagrada je bila podeljena, čeprav je zaradi tega tisti dan v ravenski Nami zmanjkalo Barillijevih testenin. Kdor zna, pač zna Ekipa slovenjgraške Trgovske šole je na tekmovanju v pivovarni Union med 15-timi ekipami zmagala v znanju o pivu. Slovenjgraška ekipa torej ve vse o pivu. Le to ni znano, ali so znanje pridobili iz lastnih izkušenj ob pitju piva ali pa so se na tekmovanje le dobro teoretično pripravili. Zmaga jim bo vsekakor dobrodošla tudi zato, da jih v kakšnem lokalu ne bodo mogli "nafarbati" s slabim ali starim pivom. ZELEM STE, OBUPAJTE! Tombola, tombola... § e ® Neslavna afera Holmec, Vič ni ne miš in ne tič. Ko enkrat začneš lagati, je težko pot resnice ubrati. g § 0 Bolnik mora biti obravnavan kot osebnost. Marsikdaj tudi je. In to celo kot zdrava. § § 0 Na Prevaljah je bil policist prisiljen opozorilno ustreliti v zelenico. Pijani napadalci so se streznili, zelenica je ranjena obležala. e § ® Za pretepe ob nogometnih igriščih so menda krivi policisti. Pa še resje! Zakaj pa ne znajo "nagarbati" navijačev takrat, ko je še čas. 0 0 0 Eno samo pluženje nekaterih občinskih cest na Koroškem stane tudi do milijon tolarjev. Eno samo nepluženje lahko celo mnogo več. 9 0 0 Ne v športu, v igrah na srečo je pravi športni duh. Tisti, ki najbolj izgubljajo, najbolj vztrajno sodelujejo. 0 0 0 Se bodo koroške občine zadušile v smeteh? Bi znalo biti. Podeželje se vedno bolj duši v mestnih smeteh, mesta pa v svinjarijah. 0 0 0 Sposobnosti so različno razdeljene. Zato pa gre enim bolj v glavo učenje, drugim pa alkohol. 0 0 0 V Ribnici na Pohorju bo vojska najbrž kmalu imela vojaško bazo. Cesta iz Podvelke je prevozna le še za vojaške terence. 9 0 0 \__________________________________________________________________________/ Včasih tako priljubljena javna igra, ki so seje množično udeleževali tudi Korošci na raznih družabnih prireditvah, je že skoraj tonila v pozabo. Na Ravnah jo je v zadnjih letih oživil Pop bar, in prireditev je naletela na zavidljiv odziv med obiskovalci. Tistega dne seje pred barom trlo ljudi, neredki so mrzlično izpolnjevali tombolske lističe. Tudi tako, kot je videti na naši fotografiji... Vse kaže, da je naša nagradna igra med bralci vse bolj priljubljena. Nagrada nikoli zgreši tistega, ki se na naših straneh najde. Če se bo gospod na sliki prepoznal in če bo s PREPIHOM odšel v zlatarno in urarstvo Stanka Planinšca v slovenjgraško Katico, ga tam čaka lepa nagrada - zlat obesek z imenom. V zlatarni in urarstvu Planinšec lahko kupite lepa zlata darila, pa tudi izbira ženskih in moških ur je bogata. Dream team Znani Korošci, ki so nedavno v Dravogradu oblekli košarkarske drese - povprečna starost je bila preko 40 let - so v košarki ugnali Dr. Music team iz Ljubljane, ki so bili precej višji, predvsem pa mlajši. Igrale so tudi izkušnje in srce in koroški dream team je tu In tam spominjal na košarkarje iz lige NBA, saj jim je šlo resnično vse od rok. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Ravne na Koroškem Ob Suhi llb, (p.p. 91), 2390 Ravne na Koroškem, Slovenija Tel.: 0602/280-100, Fax: 0602/280-260 SPOŠTOVANE ZAVAROVANKE, ZAVAROVANCI! V Območni enoti Ravne na Koroškem smo s 17. majem 1999 na področju svetovanja in sklepanja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj pričeli za zavarovance naše Območne enote s poskusnim izvajanjem novega delovnega časa. Delovni čas na sedežu Območne enote in izpostavah: dan delovni čas ponedeljek 8.00-15.00 torek 8.00-15.00 sreda 8.00-16.00 četrtek 8.00-15.00 petek 8.00-13.00 Poleg tega pa nas lahko še obiščete na Izpostavi Slovenj Gradec, Partizanska pot 16, Slovenj Gradec, in sicer: dan podaljšani delovni čas ponedeljek 15.00-18.00 sreda 15.00-18.00 petek 13.00-14.00 sobota 10.00 -12.00 Vljudno vabljeni Zdravje je sreča, zdravljenje zavarujemo mi! Občina Muta Pred praznikom občine Muta: PREDVOLILNE OBLJUBE NISO LETELE V PRAZNO Petič zapored bodo letos konec junija, točneje na dan državnosti, občani Mute praznovali svoj občinski praznik. V tem času se je občina dodobra organizirala in pod vodstvom župan Ivana Draušbaherja zastavila dolgoročne cilje, ki se v veliki meri že uresničujejo. "Programske zasnove izhajajo iz stvarnih potreb v Občini Muta in so realno izvedljive v daljšem časovnem obdobju, podprte s proračunskimi možnostmi ob organiziranju dodatnih sredstev, ki jih država namenja z razpisi za reševanje lokalnih problemov," so na občini Muta zapisali v svojem delovnem načrtu za obdobje 1999-2002. Načrt zajema vsa področja življenja dela v občini in v vseh njenih vaških skupnostih. Tako bodo npr. občinsko upravo še naprej preoblikovali predvsem v korist stroke, prenovili bodo tudi občinsko stavbo, ki je pod spomeniškim varstvom, najprej ostrešje in fasado. V sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport bodo v teh štirih letih zagotovili minimalne pogoje za prehod na devetletno osnovno šolo. vključno z razširitvijo telovadnice, na Zgornji Muti načrtujejo obogatitev otroškega igrišča in ureditev okolice, na Spodnji Muti preselitev vrtca v nove prostore in prav tako ureditev primernega otroškega igrišča... V okviru kulturnih akcij velja izpostaviti nameravano adaptacijo kletnih prostorov v šoli s prilagojenim programom v kulturni prostor, ureditev knjižnice in stalne galerije, namenjene domačim umetnikom, skrb za restavriranje sakralnih objektov in sofinanciranje izdajateljske dejavnosti domačih ustavarjalcev. V izvajanju je gradnja ambulante, treba bo poskrbeti za opremo. V občini tudi pospešeno nadaljujejo z izvajanjem projekta CRPOV, dokončana je prodajalna za kmetijske izdelke ob Gasilskem domu na Zg. Muti in bo odprta ravno ob letošnjem občinskem prazniku. Potekajo aktivnosti v zvezi z izgradnjo hotela, pristopajo k naročilu za izdelavo zazidalnega načrta za obrtno cono na Sp. Muti... Vrsto aktivnosti načrtujejo na Muti seveda tudi v okviru komunalne Na Muti se počasi pričenjajo uresničevati takoimenovane volilne obljube. Nekdanjo Verdinekovo gradnjo razširjajo in tako se kaže prva podoba nove ambulante v kraju. Resda še ne bo jutri, ampak bo, zdaj že kaže verjeti. Posnetek Kristl Vaiti dejavnosti, kjer so že letos dosegli lep uspeh z dokončanjem vodovoda na Sv. Primožu. Tudi njegovo odprtje bo prispevalo k svečanostim v okviru praznovanja občinskega praznika. Vsega, kar Mučani načrtujejo v svojem štiriletnem načrtu, seveda ni možno navesti, spodbudno pa vsekakor je, da se obljube, ki so bile dane ob lanskih volitvah, že zdaj v veliki meri uresničujejo. Župan Ivan Draušbaher je pred praznikom izrazil zadovoljstvo s Ivan Draušbaher, župan občine Muta sodelovanjem občanov pri njegovem dosedanjem delu in jim hkrati čestita ob 5. prazniku Občine Muta, z vabilom, da se v čim večjem številu udeležijo prireditev, ki sojih pripravili konec junija v kraju in okoliških vaseh. -vik 5. PRAZNIK OBČINE MUTA MUTA Prireditve v času praznovanja Sobota, 12. 06. 99 9.00 prvenstvo občine Muta v namiznem tenisu Telovadnica OŠ Muta Sobota, 19. 06. 99 9.00 Odprto prvenstvo v tenisu Tenis igrišče 9.00 Dan košarke košarkarsko igrišče 19.00 Gledališka predstava - Tudi hlapec je lahko grof OŠ Muta Nedelja, 20. 6. 99 10.00 Dan doživetij Bistriški jarek Sreda, 23. 06.99 20.00 Predstavitev knjige Štefana Smolarja OŠ Muta Četrtek, 24. 06. 99 15.30 Prireditev ob zaključku šolskega leta Telovadnica OŠ Muta 17.00 Otvoritev vodovoda Sv. Primož Sv. Primož nad Muto 19.00 Zabava v prireditvenem šotoru Sv. Primož nad Muto Petek, 25. 06. 99 10.00 Turnir v odbojki na mivki Odbojkarsko igrišče 18.00 Svečana seja občinskega sveta OŠ Muta 19.30 Predstavitev KUD Muta Telovadnica OŠ Muta 20.30 Zabava z ansamblom Classic Telovadnica OŠ Muta Sobota, 26. 06. 99 10.00 Otvoritev kmečke prodajalne Gasilski dom Muta Prodajna razstava kmečke kulinarike Gobarska razstava 11.00 Koncert Kmečke godbe Pernice 20.00 Nočni pohod na pernice Muta - pernice Srečanje diatoničnih harmonikaških skupin Telovadnica OŠ Muta Zabava z ansamblom Fantje treh dolin Telovadnica OŠ Muta Nedelja, 27. 06. 99 15.00 Promenadni koncert Pihalnega orkestra Muta z gosti Gasilski dom Muta VABLJENI! Avtomobilizem PREPIH Piše: Aleksander Praper smmmmm CADILLAC Na Koroškem radiu vsako drugo soboto po 11. uri Tokratna Avtomanija bo malce spremenila smernice prihodnjih rubrik s tem imenom. Sicer bomo še vedno govorili o avtomobilskih znamkah, tokrat o ameriškem Cadillacu, a novost bodo novičke in test avtomobila, ki nam ga ponudijo zastopniki. Letos praznuje ameriški statusni simbol Cadillac 100 let obstoja. 1899. leta je Henry Ford v Detroitu ustanovil še eno podjetje, ki pa ga je po treh letih zaradi neuspehov zapustil. Vodenje sta prevzela milijonar William Murphy in podjetnik Leland. Ime sta izbrala kar po ustanovitelju Detroita, francoskem generalu Antoinu de la Monte Cadillacu. Prvi Cadillaci niso bili nič posebnega, poganjali so jih enovaljni motorji, izgled je spominjal na posodobljene kočije. Na račun opisane izjemne kvalitete je Cadillac kot edini v Ameriki dobil priznanje uglednega British Royal Automobile Cluba - tako imenovano Dewarjevo nagrado. Septembra 1908 je William Carpo Durant, lastnik tovarne Buick, ustanovil družbo General Motors Company. V roku enega leta je pokupil tovarne Oldsmobile, Oakland (preimenovana v Pontiac), ter Cadillac. Sele leta 1914 so v Cadillace vgradili prve V petdesetih letih je bil Cadillac med prvimi, ki je avtomobilske zadke okrasil s "plavutmi", po zgledu letal. Predstavili so tudi 4 stopenjski avtomatski menjalnik Hydramatic, zaželeli ste si lahko tudi klimatsko napravo. 1953 so predstavili model Eldorado, po mnenju mnogih naj lepši Cadillac vseh časov. V času naftne krize so morali avtomobile malo zmanjšati in nastal je (še vedno velik) Seville, katerega pravnuček je bil prenovljen ravno lansko leto. Današnji Seville ima pri svojih 300 konjskih močeh primat kot najmočnejši avtomobil s prednjim pogonom. Poleg skoraj pet metrov dolge vitke in elegantne karoserije izraža luksuz tudi razkošna notranjost. Za doplačilo je možno kupiti celo prednje sedeže z 10 zračnimi blazinami, ki se prilagodijo voznikovem telesu. Luksuz na višku ter zmogljivosti športnega avtomobila. Za zanimivost naj omenim, da je Henry Leland poleg predvžiga izumil tudi strojček za striženje las. O luksuzu Cadilla-covih vozil iz tridesetih let priča tudi podatek, daje model 314 imel posrebreno armaturno ploščo, dvobarvno rdeče usnje in zračno črpalko za polnjenje zračnic. Zadnja novica iz Cadillaca pa govori o ponovnem sodelovanju na dirkah Le Mansa po petdesetih letih premora. Za ponovno udeležbo junija 2000 so predstavili prototip Cadillac Nordstar LMP. Prenovo znamke pa obsega tudi predstavitev modela Evoq (slika desno zgoraj) na salonu v Ženevi, ki nakazuje nove oblikovne smernice za Cadillace bližnje prihodnosti. Očitno bodo ti ponovno bolj oglati a zelo elegantni. Sami presodite. Henry Leland, ki je imel mnogo izkušenj v orožarski industriji, se je zavedal, da je standardizacija zelo pomembna tudi v avtomobilski branži. Sicer so že poprej Cadillaci sloveli kot zelo natančno izdelani avtomobili, a standardizacija je prinesla presenetljive rezultate: na dirki v Brooklandsu so tri Cadillace, ki so tja prispeli iz različnih skladišč, popolnoma razdrli, dele pomešali, ter jih ponovno sestavili in avtomobile za 500 milj pognali po dirkališču. Vsi avtomobili so to z lahkoto zmogli. Za obdobje, ko so bili avtomobili sestavljanj ročno in deli iz enega avtomobila niso bili uporabni na drugem, je to pomenilo pravo senzacijo. V 8 motorje, ki so ponesli ime Cadillac med zvezde avtomobilske industrije. Tri leta za tem je Leland ustanovil novo podjetje Lincoln in zapustil General Motors. V dvajsetih letih je Cadillac uvedel dinamično uravnoteženo motorno gred, oblike so postale naprednejše, okrašene z obilico kroma. Čeprav je bila leta 1930 gospodarska kriza, je Cadillac predstavil prvi V 16 motor na svetu. V takratne modele pa so vgrajevali tudi 12 valjne motorje. Po drugi svetovni vojni so ponovno pričeli z vgradnjo osem-valjnikov in v tem času so cene Cadillacov vratolomno narasle, saj je bilo možno za top model cadillaca kupiti prav razkošno hišo. jana Kolarja pa Karla Prusnika - Gašperja in Vestnika koroških partizanov ter najobsežnejšo Bibliografijo NOB in fašističnega nasilja na Koroškem. Za začetek osemdesetih let so bili značilni skromni začetki, nato pa bliskovit razvoj računalništva in informatike. Če je želela knjižnica tudi v novih razmerah pomeniti za okolje to, kar je pomenila ob svojem nastanku, si je morala ustvariti vsaj temeljno računalniško infrastrukturo in se povezati s knjižničnoinformacij-skimi sistemi doma, v Evropi in svetu. Z velikimi napori je uspela uresničiti tudi to sprva na videz utopično zamisel. Kako pa danes doživljate kulturni utrip koroške regije, Mežiške doline in Raven? Po odhodu v pokoj sem nekoliko izgubil stik z živimi kulturnimi snovanji skupin in posameznikov, še vedno pa me kot krajana in kulturnika vznemirja nekaj vprašanj, četudi vem, da ne morem vplivati na način njihovega reševanja. Kot Ravenčan se zaradi prihodnosti kraja in počutja prebivalcev (morda po nepotrebnem) bojim, da bojo poklicani prepočasni celo pri dokončni določitvi trase za obvoznico, ki je lahko na Ravnah ena sama. Samo razbremenilna cesta skozi predor pod Čečovjem bi že tako razkosane Ravne še bolj razdelila in razenotila. Bojim se, da bo edinstven botanični vrt na grajski terasi, prostorsko urejen kot angleški park, dokončno postal eno samo pomožno športno vadbišče, namesto da bi spet postal, ostal in se razvijal v skladu s prvotnim namenom. Nesprejemljiv in nerazumljiv se mi zdi sedanji sistem parkiranja okrog gimnazije, gradu in po njegovem dvorišču, saj odvrača in bo sčasoma dokončno odvrnil ekskurzije od obiska Prežihove in Suhodolčanove spominske sobe v Koroški osrednji knjižnici in celo od muzejskih zbirk in zunanjih muzejskih eksponatov. Sprašujem se, kje naj se sicer na Ravnah sploh ustavljajo avtobusi, kaj in kako naj si obiskovalci Raven sploh ogledajo, če jim ostajajo na gradu zbrane zanimivosti v času najpogostejših ekskurzij nedostopne. Vsaj rešitev tega vprašanja bi ne smela (tudi zaradi tenih obiskovalcev knjižnice) dovoljevati nobenega odlašanja. Skrbi me prihodnost Koroške osrednje knjižnice in Koroškega muzeja. Nerad bi verjel misli, da se vodstva novih občin v Mežiški dolini ne zavedajo, kaj so njihovi občani pridobili s sedanjo organiziranostjo knjižničarstva. Upam, da se ne bojo lahkomiselno odrekla celotnih fondov Koroške osrednje knjižnice in možnosti pridobivanja najrazličnejših informacij. Seveda pa bi bilo nepošteno prevzeti nase le stroške za nakup knjig v krajevni knjižnici, vse druge pa prevrniti na ramena ene same občine, ki tega gotovo ne zmore.. Kako pomembna je ta dejavnost, vejo mnogi občani vseh današnjih koroških občin, ki so vedno predstavljali in še vedno predstavljajo najzahtevnejše obiskovalce Koroške osrednje knjižnice. Govori o tem pa tudi veliko diplomskih, magistrskih, raziskovalnih nalog in doktorskih disertacij, ki so jih darovali knjižnici avtorji, hvaležni za usluge, ki jim jih je nudila med nastajanjem teh del. Mladi raziskovalci Koroške so predstavili raziskovalne naloge V okviru letošnjega šestega natečaja je 44 dijakov in dijakinj koroških srednjih šol izdelalo 28 nalog Pred dnevi je v Glasbenem domu na Ravnah na Koroškem potekala podelitev nagrad in priznanj gibanja Mladi raziskovalci Koroške (MRK). Letos je 44 dijakov s pomočjo 22 mentorjev, predvsem pa z vztrajnostjo in lastno raziskovalno vnemo izdelalo 28 nalog s tematsko zelo različnih področij - od sociologije, psihologije, slovenskega jezika, etnologije, filozofije, ekonomije, ekologije, biologije, prava do likovnega področja. Na letošnjem razpisu gibanja MRK so sodelovali dijaki Gimnazije Ravne, izdelali so največ, kar 16 nalog. Šolski center Slovenj Gradec je bil zastopan z 11 nalogami. Šolski center Muta pa z eno raziskovalno nalogo. Ocenilo jih je 39 strokovnjakov. Tri članske komisije, ki so končno oceno oblikovale po javni predstavitvi raziskovalnih nalog, so bile s kvaliteto nalog zelo zadovoljne in so številne naloge predlagale za državno tekmovanje, ki bo oktobra v Ljubljani. Koordinatorka gibanja MRK Dragica Dervodel Moškon in predsednica programskega sveta mag. Andreja Čibron Kodrin sta na podelitvi povedali, da je doslej 245 dijakov izdelalo 154 raziskovalnih nalog. Mag. Andreja Čibron Kodrin pa je v zborniku gibanja MRK zapisala: "Ob uspehih, ki jih MRK že kaže - koroški dijaki osvajajo vsako leto tudi vidne uvrstitve na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev v Ljubljani - pa ne smemo biti preveč samozadovoljni. Prizadevati si moramo, da bo MRK še boljši." Najboljši nalogi v skupini ekonomije, biologije in prava sta bili naloga Pospeševanje prodaje s pomočjo ponudbeno prodajnega kataloga Profit pri vas doma; pod mentorstvom Antona Gostenčnika in Gabrijele Kotnik so jo izdelale dijakinje Poklicne in srednje ekonomske šole Tanja Gostenčnik, Špela Rus in Polona Hafner, in naloga dveh dijakov Srednje strokovne zdravstvene šole Franca Šilaka in Andreja Koletnika z naslovom Vpliv časa skladiščenja na kalivost semena ozimne pšenice. Izdelala stajo pod mentorstvom Mete Zajc. Na drugo mesto se je uvrstila naloga Gibanje številčnosti prosto živečih živali na Koroškem avtorja Primoža Krajnca in Andreja Havleta, dijaka Srednje strokovne zdravstvene šole, pod mentorstvom Marije Rotovnik. Tretja je bila naloga Tatoo - priložnost za dober posel?, ki sta jo izdelali dijakinji Poklicne in ekonomske šole Slovenj Gradec Damijana Rakuša in Renata Podjavoršek pod mentorstvom Gabrijele Kotnik. V skupini psihologija in sociologija je prvo mesto dosegla naloga Primerjava vedenja srednješolcev in osnovnošolcev v šolskih stresnih situacijah avtorice Lidije Hrašan iz Gimnazije Ravne z mentorico Marijo Krajnc. Na drugo mesto se je z nalogo Psihoanalitična interpretacija ključnih oseb v drami Dogodek v mestu Gogi uvrstila avtorica Blanka Tacer, dijakinja ravenske gimnazije, z mentoricama Marijo Krajnc in Miro Razdevšek. Tretja je bila naloga dijakinje ravenske gimnazije Mateje Peter Prihodnost mladih in mladine pod mentorstvom Leonide Konič. V skupini slovenski jezik, etnologija, filozofija in likovno področje je bila najbolje ocenjena naloga Pod raztegnjenim hribom - v prstenem telesu je kraj čudovit, dijaka ravenske gimnazije Andraža Melanška, pod mentorstvom mag. Karle Oder. Na drugo mesto se je uvrstila Ajda Vasle z ravenske gimnazije z nalogo Bajeslovna bitja v Mežiški dolini z mentorico Silvo Sešel. Tretja je bila naloga Urške Markovič, gimnazija Ravne, Kultura je imeti korenine, korenine v času in prostoru in rasti, rasti iz takih korenin v človeške smisle pod mentorstvom Mirana Kodrina. - Jasmina Detela Trgovsko podjetje d. d. Žila Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tel..- 0602 41 127, 41 426, Fax: 0602 43 756 PAPIRNICA IN KNJIGARNA DZS - ŽILA Glavni trg. Slovenj Gradec Nekje ste dejali, da ste najbolj ponosni na zlati znak Osvobodilne fronte in častni znak svobode. Kaj Tam pomenita? Zlati znak OF sem dobil leta 1986 in ga doživel kot tedaj najvišje slovensko priznanje. S častnim znakom svobode me je odlikoval predsednik republike Slovenije ob moji sedemdesetletnici za delo, ki sem ga opravil na področju kulture, šolstva, knjižničarstva in koroškega domoznanstva. Utemeljitev me prepričuje, da je napočil čas, ko postajajo vse bolj opazna tudi osebna in skupinska prizadevanja za vsebinsko polnejše, ljudem prijazno življenje v ožjih okoljih, pri čemer ima široko pojmovana kultura gotovo velik pomen. Samo Save - šolske potrebščine - učbeniki - pisarniški material - knjige - leposlovje - igrače - darila Q3^)(£XtlljL)© IfJšifcrDtfJš] GOSI ŽILA DASES - ZA VAŠ BOLJŠI J L TRI Teče Drava, teče Takšen je naslov nove knjige, zbirke pesmi, ki jih je napisal Anton Kobolt iz Gortine. NOVI TISKI SLOVENJ GRADEC IN MISLINJSKA DOLINA II NOVI TISKI KULTURNE, POLITIČNE IN GOSPODARSKE VEZI MESTA SLOVENJ GRADEC Lepo vsebino nam prinaša ta nekaj nad sto strani obsegajoče knjižica. Nedvomno je ena boljših, kar smo jih zadnja leta zagledali v tej dolini. Ni samo rima, je izpoved, iskrena iz dni in doživetij, ki jih navadno nosimoskrite v globljih nedrih spomina, za vrati, ki jih ne odpiramo za vsakogar. Tudi to je treba menda znati. In Anton, Tone mu pravijo domačini, je to znal in imel dovolj smelosti. Pa še nekaj je: skozi pesmi in knjigo se prelije domala polstoletna zgodovina Drave, ob kateri je doraščal, s katero dela in živi avtor. Pesmi so zrcalo in tankočuten zgodovinski spomin na trdo delo, na frontne brigade in na žrtve dravskih bobrov. Še čujemo flosarje, zatem mine, delo in veselje, so steze in pot do današnjih dni. Morda ne toliko mi, saj so spomini še tu, toda vnuki bodo še raje pobrskali po stolpcih, ki so kot nedavna preteklost zopet med nami. Lepa knjiga, bi rekli po domače, ki jo bo vsak razumel. Anton Kobolt je bil rojen na Ravnah na Koroškem. Doraščal je v številni železničarski družini, drugo vojno je preživel v Dravski dolini in se zaposlil že pri kopanju prve jame za HE Vuzeninco. Elektrarnam je ostal zvest do nedavne upokojitve. Vse to in še veliko več je vsebina njegovega knjižnega prvenca. Pa še eno zanimivost ne prezrimo. V tretje leto gre in tretja knjiga zaporedje izšla v občini Muta, ki ji je na svet pripomogla tudi občinska skupnost. Bogata tovrstna kulturna ustvarjalnost, bi lahko rekli. Pa še vmes je bilo kajomembe vrednega iz teh krajev. Kar dva kataloga godb sta izšla, skupaj lep zalogaj kulturne lepote, za zgodovino in osvežitev duha. k. vaiti Žage so pele Ob pomoči Občine Muta je izšla tudi pesniška zbirka Štefana Smolarja Žage so pele. Knjiga bo predstavljena v okviru praznovanja občinskega praznika Mute konec junija. Koliko slovenskih mest premore kaj takih zanesenjakov, kot je v Slovenj Gradcu Jože Potočnik, ki v drugem zborniku Slovenj Gradec in Mislinjska dolina v imenu vseh avtorjev zapiše: "Ljudje, ki tod živimo, smo ponosni na naravno in kulturno dediščino, na ustvarjalno delo naših dedov. Spoštovanje do naše preteklosti in sedanjosti potrjujemo tudi s tem zbornikom." Jože Potočnik ni bil le glavni organizator novega projekta po prvem iz leta 1995, pač pa sodeluje v knjigi z več kot petsto stranmi tudi kot avtor. Njegov je prispevek k zgodovini nekdanje železarne v Mislinji, o kateri piše tudi Alojz Krivograd. Ob njiju je zbornik sooblikovalo še 12 avtorjev, katerih prispevki so urejeni po kronološkem načelu, z izjemo prispevka Ivana Gamsa o podnebnih značilnostih Mislinjske doline. Tako piše Mira Strmčnik - Gulič o arheološkem gradivu v Sokličevem muzeju, Jože Mlinarič o župniji sv. Martina v Šmartnem v srednjem veku, Jože Koropec o Slovenjgraškem od 11. do konca 14. stoletja, Peter Kos predstavlja kovnico srebrnih novcev v Slovenj Gradcu v 12. in 13. stoletju, Božo Otorepec srednjeveški pečat in grb mesta Slovenj Gradec, Matej Klemenčič pa srednjeveško sakralno arhitekturo v Mislinjski dolini. V nadaljevanju oriše Jože Curk gradbeno zgodovino Slovenj Gradca, prometne razmere med 1L in 20. stoletjem na širšem območju Mislinjske doline ter slovenjgraško gradbeništvo med renesanso in historicizmom. Sledijo še prispevki Draga Plešivčnika k zgodovini bolnišnice Slovenj Gradec do leta 1900, Štefana Predina o zgodovini slovenjgraške lekarne, Ivana Grobelnika o vojaških dogodkih v Mislinjski dolini do leta 1920 in najobsežnejši članek v zborniku; to je članek Frančka Lasbaherja o zgodovini šolstva v Mislinjski dolini od pričetkov do osvoboditve 1945. Seveda vsa besedila niso bila posebej pisana za ta zbornik, pač pa so jih avtorji za to knjigo dopolnili z novimi spoznanji. Izdajatelja in založnika (mestna občina Slovenj Gradec in občina Mislinja) imata skupaj z uredniškim odborom (Jože Potočnik, predsednik, mag. Stane Berzelak, dr. Ivan Gams, Mirko Grešovnik, Janez Komljanec in Tone Thričnik) in oblikovalcem (Edi Koraca) smele načrte že tudi za prihodnje tisočletje. Tretji zbornik naj bi izšel leta 2001 ob 910-letnici prve omembe kraja Slovenj Gradec. V diplomskem delu Jurija Lasbaherja, študenta na družboslovni fakulteti ljubljanske univerze, sta mestna občina Slovenj Gradec in območna enota zavoda za šolstvo spoznala takšen pomen, da sta se ga odločila izdati kot knjigo. Spoznanja o mednarodnih povezavah Slovenj Gradca so namreč zaradi neposredne povezave s slovenjgraško preteklostjo in sedanjostjo zanimiva za vse občane in ljubitelje mesta ter hkrati osnova za nadaljnje raziskovalno delo. Naloga torej predstavlja kulturne, politične in gospodarske vezi Slovenj Gradca, mesta, ki mu je Organizacija združenih narodov prav zaradi številnih gospodarskih, šolskih in še posebej kulturnih mednarodnih povezav kot edinemu slovenskemu mestu podelila zveneč naslov glasnik miru. Temelji na spoznanju, da je bil razvoj mest "skozi zgodovino usodno odvisen od njihove sposobnosti vzpostavljanja in ohranjanja stikov z drugimi mesti. Takšne in drugačne povezave koristijo mestom v smislu večjega pretoka ljudi, blaga, denarja, znanja oziroma informacij, omogočajo delitev dela in vse to pripomore k spodbujanju napredka." Raziskavo je avtor opravil po metodi "posameznega primera" (Case Sudy), opravljeno delo pa je razdelil v pet temeljnih poglavij: mesta v globalni družbi, omrežne oblike nadnacionalnih povezav (Slovenj Gradec, glasnik miru), druge oblike mednarodnih povezav (z več tujimi mesti; mednarodni licej za mir itd.), sublokalni akterji in njihovo nadnacionalno povezovanje (šolske in druge medkulturne povezave, gospodarske povezave, sodelovanje z zdomci). Delu, ki gaje uredil Franček Lasbaher, so pridani tudi povzetek v angleškem in nemškem jeziku ter spremni esej Toneta Turičnika. Knjiga dokaže, "daje Slovenj Gradec v okviru Koroške in Slovenije že dolga leta pomembno mesto, raste pa tudi njegov ugled v evropskem in globalnem merilu." 20 LET LJUREZNI 00 PETJA Ob 20-letnici poustvarjalne pevske in zborovske poti Janeza Koleriča je brošuro o njem izdala Zveza kulturnih društev Slovenj Gradec. V njej je z besedo in sliko podrobno predstavljeno vse glasbeno in pevsko delo človeka, po čigar zaslugi "ostaja Šmartno znano pevsko središče Mislinjske doline". Pa ne le to. Kolerič je s svojim delom nenehno prisoten tudi v kulturnem dogajanju na Koroškem, v Velenju in širše, tudi zunaj Slovenije. Kolje v uvodu zapisala Liza Krpač, predsednica ZKD Slovenj Gradec, "takšne ljudi, kot je Janez Kolerič, še posebej cenimo in spoštujemo, saj njihovo kulturno delovanje bogati in lepša naše skupno življenje in plemeniti naš kulturni prostor." Zato je prav, da ima kakšen med njimi tudi svojo knjižico. Helena Merkač Piše: Mojca Erjavec Belo mesto utonilo je v mrak, zdaj spi že vsak lojalen rojak Najprej tehnične zadeve. Nekateri študenti v mestu študija najdejo bolj ali manj cenovno ugodno prebivališče - ponavadi stanovanja ali sobe, redkeje hiše. Tam sami ali v družbi s sostanovalci - ki jim nihče ne pravi tako, temveč se uporablja mednarodno priznana sopomenka cimre/cimri - preživlja bolj ali manj zaposlene oziroma polne dneve in noči. Na nesrečo sosedov; žal prebivalci v mirnih meščanskih soteskah naše prestolnice razumevanja za ponočevanje, nočno glasbo in obiske v mesečini, ki jih spremlja okajena podoknica, ponavadi nimajo. Pogosto željo po zasluženem denarju, ki ga študentom za najemnino mastno zaračunajo, premaga želja po zasluženem miru in počitku, ki si ga pošteni državljani zaslužijo. Tako so nič hudega sluteči študenti nenadoma na cesti. Je pa še ena druga možnost. Študentski dom. Dobro, pozabimo kakšne kolobocije, težave in dolge mesece čakanja je treba pretrpeti, preden ti odobrijo ležišče. Po možnosti še kje daleč od tvojega faksa, a vseeno. Za pol ali pa še manj od najemnine, ki si jo (brez vštetih stroškov) moral vsak mesec plačevati oderuški mrki stanodajalki, si v študentskem domu enak med enakimi, na svoji zemlji. No, ne čisto - a glavno je, da ti nihče ne more prepovedovati, česa ne smeš početi, ljudje se (razen tistih, ki želijo v študentu -ha, ha, ha - študirati) ne pritožujejo čez glasno glasbo ali žure v kuhinji. To je nekak svet v malem, kjer vladajo zakoni mladih. In prav je tako. Niso pa vsi študenti nastanjeni v blokih v Rožni dolini, za Bežigradom, v akademskem Kolegiju, na Topniški ali Ger- bičevi, saj je za kaj takega odločno premalo prostih postelj - zasebni stanodajalci pa mesečno pobirajo marke na črno. A, kot že rečeno, danes o tem ne teče beseda. Mimo je maj, ki ga pri študenstki organizaciji razglašajo za mesec žurov, zabave in norenja. In ravno študenstka naselja, mesta mladih v malem, so v tem mesecu odigrala pomembno vlogo. Ves mesec so potekale študentske športne igre, med drugim so se v različnih disciplinah pomerila tudi moštva posameznih blokov. Za manj športno, bolj kulturno usmerjene, je v začetku maja na večih prizoriščih - najbolj znano je gotovo klub K4 na Kersnikovi, kjer so se predstavitve različnih mednarodnih umetnikov dogajale zvečer - potekal festival Break 21. Časopisi so bili polni kritik in komentarjev, življenje pa se v prestolnici ni ustavilo, saj je stvari preprosto preveč, da bi se ob kateri pretirano dolgo mudil. Nekakšna Carpe diem miselnost; ali je to dobro ali slabo, pa bomo ugotavljali kdaj drugič. V Rožni dolini, ki je največje študenstko naselje pri nas, je že v začetku maja potekala študentska tržnica. Na njej so se predstavili študentski klubi in organizacije iz vse države - tudi Korošci nismo manjkali. Zadeva je trajala ves dan, do večera je zmanjkalo tako hrane kot pijače (zastonjske), tako da so obiskovalcem ostali le še - vedno (pre)polni šanki. Ti so na študentskih dogodkih pač stalnica, ki je vedno konstantna, v dežju ali soncu, pozimi in poleti. Tudi nekaj tednov kasneje, na tradicionalnem pohodu na Rožnik, je bilo tako. Rožnik, tak majhen hrib, je za nas, vajene Matjaževega kraljestva pod Peco, pač mala malica. Kdo ve, če so se Magnifico in njegov bend tja tudi povzpeli - ali so goljufali? Prav gotovo so goljufale prav tako nastopajoče Power Dancers (ki smo jih gledali iz prve vrste, saj jih je bilo potrebno kritično oceniti), vse so pele na plejbek; me zanima, če sploh same pojejo na posnetkih ali so samo za okras. Tako gre študenstki vsakdan dalje. Bila je tudi cvičkarija na gospodarskem razstavišču, pred tem že fešta refoška, kjer je bilo seveda nujno potrebno preizkusiti najboljše rdeče vino, kar jih je. Ampak zdaj..., zdaj je tu junij. In junija so izpiti. Največ študentov se odloča za taktiko 'kar bo, pa bo’ in se zadeve loti brez panike. Ker panika v tem primeru ne pomaga. Neprespane noči, utrujenost, bioritem na psu,... jutri zjutraj pa izpit. Ampak preživeli bomo. Saj so še vsi, kajne? Zato gremo raje na en drink in se ne sekirajmo. Hej, a je v Šiški še kaj odprtega? ...Kaj pa v Mostah?... Za Bežigradom?... V Centru? ... ®YiČe*f JSTéTene. PeZcTeJJSSi Vsio prt d HdtoežJfJ I' Ti$fkl: 2.400.- ,„,^29.900.- komplet z monitorjem m 15" DIGITRLIMI kredit: 4.400.-l.kl: 1 0.050.- —124.900.- 15" HVUNDm kredit: 4.Ó80.-ccki: 1 0.700.- ,.,132.900.- 17"HVUNDm kredit: 5.350.-čeki: 1 2.230.- ,.,151.900*' OSNOVNA PLOŠČA: Pentium II BX -100 J CPU: INTEL Celeron SSS^h SPOMINj^M-bJJOO Mhž •' TRDrDlsk: 4'.3^b (Ultra Dg CD ROM: Teac 32 X hitrost SVGA: 4Mb, AGP, 3D zvočna kartica, zvočniki 240W, OHIŠJE mini stolp, FDD 3.5” SONY, miška LOGITECH Pilot OEM, tipkovni^ KNJIGA “Moj prvi PC”. UJIN 98-SLO tekil.200 _______ ______ Meta 127 Gosposvetska c. 84 Stari trg 35 fffL. IB]kštll*1 špindlerjeva . te!.: (0602) 810-590 (centrai*) tel.: (062) 22-81-720 (prodaja) tel : (063) 49-76-850 tel.:(062)84-30-830 810-600 (prodaja) 22-81-732 (servis) fax.:(063) 49-76-851 fax.:(062) 84-30-831 810-030 (servis) fax.:(0602) 83-100 fax.: (062) 22-81-730 PRIDRŽUJEMO Sl PRAVICO DO SPREMEMBE CEN Ni potrebno biti šejk, da imaš najboljši izvir kvalitetnega olja. Samo kdor navrta zares donosen vir, si je Zagotovil pravi Vir. Z Za vse nadaljnje informacije pokličite Arai SuperTronic, Telefon 061/123 36 23 Hightroni,-in Basic- Telefaks 061/123 36 05 Tronic vam nudimo celo tri »donosne bisere«, ki vam zag<»tovijo najboljše počutje vašega avtomobila. Vse super.