PoStntna plaSsss f {otovioL
Leto XIIIM štev. 124
Ljubljana, nedelja 29* maja 1932
Cena t Din
pravništvo; L ibijana, KnaTLeva
ulica 5. — Telefon št, 3122, 3123, 3124. 3123, 3126. Inseratni oddelek: Lrobljana, Seleo-burgova ot. 3- — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — letefon št 2455. Podružnica Celje: K. ocen ov a ollca
št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čisio 78.180,
VV-en st ?41
Naxučoiua maša oi«.»-qo — D.o, xa ta©zem«frr <0.— D n.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ilica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. T©-
lefoo it 2440 (ponoči 2382). CeMe Rocenov« trf S Tel^f it
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta H hi.
za velesejmske dneve naročite še med tednonu Za uspeh jamči velika razširjenost „ Jutra".
Mali oglasnik ima danes 405 ponudb in
vpraševanj.
po-
Danes dopoldne se feo vrši! odločilen sestanek med Hmdenbusrgom In dr. Briimngosn — Vprašanje Izpopolnitve vlade v ospredju
Berlin, 28. maja, r. V borznih krogih so se včeraj in danes širile vesti o skorajšnji ostavki državnega kancelarja dr. Briininga. Navajale so se že celo imena njegovih naslednikov, Glede na te vesti ugotavlja Wo!fov urad, da so popolnoma neosnova-ne. V daljšam komunikeju nagiaša, da vsi razlogi govore za to, da ostane kaneelar dr. Bruning še nadalje na svojem mestu. To potrjuje tudi rezultat razgovorov, ki jih je imel državni poatajnik dr. Meissner v Neudecku s predsednikom republike Hin-denburgom. ki je izrazil gotove želje, nanašajoče se na izpopolnitev vlade in na stili za ci jo nove zasilne uredbe. Že samo dejstvo, da je državni pod tajnik dr. Meissner sporočil državnemu kancelarju dr. Brimin-gu te želje, se lahko smatra za dokaz, da r.ihče ne misli na krizo vlade in odstfop dr. Briininga. Vlada bo sedaj skušala prilagodit: zasilno uredbo željam predsednika republike. Hidenburg želi predvsem., da se v tej uredbi določi močna pravna zaščita proti izkoriščan.ju posestev za naseljevanje. da se ne zniža vojna renta in da se socialne dajatve primerno reformirajo. Kar se tiče izpopolnitve vlade, polaga predsednik republike posebno važnost na to, da pride za notranjega ministra osuba močne roke in velike avtoritete. To potrebo je na glasil tudi državni kancelar dr. Bruning, ki vztraja na tem, dc notranje ministrstvo po vedno gostejših izgredih komunistov, brezposelnih in stavkujočih prevzame mož, ki bo znal ščititi državno avtoriteto. Podrobno se bo o tem razpravljalo na jutrišnjem sestanku med državnim kance'ar-je-m in predsednikom republike, ki se danes povrne v Berlin. V poučenih krogih ne
dvomijo o tem. da bo ta se-tanek samo	______________
znova potrdil zaupanje, ki ga uživa doktor ' govo mesto. Bruning.
Beriin, 28. maja, d. Kakor je bilo ž 5 jav-ljeno, bo odločitev o preosmovi Briini:ig->-ve vlada pada > lazgovoru, s.i g t bo imci državni prsd-sedu^: Hindenburg jutri dopoldne z dr. Brii.-.iiigom. Sedaj je tudi postala znana namera, da bi se .m eno val 10 činu najstarejši nemški general n četni poveljnik general Hasse za Gronnerjeve-ga nasledn ka v vojnem ministrstvu. General Hasse je v 61. letu starosti ter je izšel iz starega generalnega štaba. 2e po vojni je bil načelnik oddelka v vojnem ministrstvu ter je bil več let poveljnik vzhodnih čet. Ako bo v resnici imenovan za vojnega ministra, bo bržkone general Schlei-cher zapustil vojno ministrstvo ter se vrnil v četno službo. V tem primeru bo bržkone prevzel poveljstvo berlinskega vojnega okrožja. Odhod generala Schleicherja iz vojnega ministrstva bi bil velikega pomena. ker bi bil dokaz, da 6e mu je sicer posrečilo odstraniti Gromnerja iz vojnega ministrstva, da pa je pri tem tudi sam moral oditi z mesta svojega dosedanjega dela Z gotovostjo se more skoro smatrati, da se bo državni predsednik Hindenfoirg zavzel za drž. kanicdarja in se irpri vsem intrigam, ki imajo za namen padec sedanje državne vlade i>n ki so se pričele z odstranitvijo Gronnerja rz vojnega ministrstva.
Dočim je bila vest, da bo župan v Leip-zngu dr. Gordeler prevzel ministrstvo za gospodarstvo, demantiirana, pišejo sedaj listi o načrtu, po katerem je dr. Gordeler določen za notranjega ministra na mestu generala Gronnerja. »Vossische Zeitumg« poroča, da je pričakovati tudi odstopa ministra za prehrano Schieleja in imenovanje ministra Schl ange-Schoningena na nje-
Priprave za lausannsko konferenco
Tri rešitve za ureditev reparacijskega vprašanja — Angleški demanfj o nameravani odgoditvi reparacijske konference
Pariz, 28. maja. g. 0 lausannski konferenci ki se bo pričela dne 16. julija, objavlja Dredsednik zunanje komisije v senatu. Hen-ry Beranguer. v reviji »Revne de Pariš« članek, v katerem smatra tri rešitve za možne. in sicer: popolno črtanje vseh dolgov, enakomerno znižanje dolgov ali pa nov splošni moratorij. Svetovno gospodarstvo je padlo za približno 30 odstotkov, in to naj bi bila količina, za katero bi se mogla znižati v haaški pogodbi določena plačila. Morda pa bi bil ta znesek za Nemčijo previsok, tako, da se tudi v tem primeru ne bi bilo mogoče izogniti nadaljnjega moratorija. Beranguer želi, da bi ostali vsaj dve tretjini brezpogojnih obrokov Nemčije, to je približno 440 milijonov zlatih mark, v veljavi. Pri tem ne gre toliko za denar, temveč v mnogo večji meri za načelo ohranitve pogodb. Če bi se glede tega ne bi bilo mogoče zediniti, bi pač ne preostajalo drugega kot izbrati petletni moratorij.
London, 28. maja. č. Na evropskem kontinentu razširjene vesti, po katerih sta angleška in francoska vlada sklenili, da bosta izzvali odgoditev lausannske konference po sedmih dneh njenega poslovanja, so docela neosnovane. Med Parizom in Londonom o lausannski konferenci sploh še ni bilo govora, ker nova francoska vlada še ni sestavljena. Angleška vlada bo skušala dose-
či na lausannski konferenci praktične nspe-he in je zato potrebno, da se tehnična vprašanja po splošni debati na lausannski konferenci proučijo v posebnih odborih.
London, 28. maja. AA. Iz Ženeve poročajo, da so zainteresirani krogi predlagali, naj bi se voditelji glavnih evropskih držav sestali k zasebnim razgovorom še pred formalno sejo lausannske konference. Tega sestanka naj bi se udeležil tudi zastopnik Zedinjenih držav Hugh Gibson. Po mnenju teh krogov ni izključeno, da bi ta sestanek uspel in da bi na njem dosegli državniki soglasje.
Macdonald je telefonično konferiral s
Stimsonom o lausannski konferenci.
London. 28. maja. č. Minister za zunanje zadeve John Simon je včeraj na zborovanju liberalne stranke izrazil mnenje, da je treba nadaljevati politiko zaščitnih carin. V drugem delu svojega govora se je omejil na zunanje-politična vprašanja in je izjavil, da bi bilo treba s pomočjo pogodb praktično in povsod enako znižati vojne izdatke. To znižanje bi znatne pospešilo blagostanje na svetu. V zvezi z lausannsko konferenco je omenil, da ljudje jako točno razlikujejo normalno trgovino in denarni promet od neznosnih reparacijskih plačil in vojnih dolgov.
Nemčija utrjuje vzhodno mejo
Narodno-socialistični prevratni nameni v Gdansku — Francosko svarilo Nemčiji
Berlin, 28. maia. d. V Vzhodni Prusiji jrrade 9edaj v takozvane-m heilsberškem tri-kotu, ki ga tvorijo mesta Kbnigsberg, Sens-burg in Marienburg, nove utrdbe. Poljski listi naglašajo. da je po verzajski pogodbi Nemčiji prepovedano graditi po 1. 1919. ob poljski meji utrdbe, nemško vojno ministrstvo pa izjavlja nasprotno, da je na podlagi pogodbe med nemško vlado in poslaniško konferenco iz 1. 1924. Nemčiji dovoljeno napraviti na vzhodni in južni meji Vzhodne Prusije gotove utrdbe.
Pariz. 28. maia. d. »Temp?f opozarja nemško vlado na posledice, ki bi jih mogel imeti kak narodno - soeijalistični prevrat v Gdansku. Pri tem izraža bojazen, da ne
bi neredne narodno - socialistične organizacije skupno z nacijonalisti v Gdansku izvršile slično dejanje, kakor ga ie D'Annun-zio svoječasno na Reki. ter postavile Evropo s proglasitvijo priključitve Gdanska k Nemčiji pred izvršeno dejstvo. Po čl. 102. verzajske pogodbe je Gdansk postavljen pod direktno varstvo Društva narodov, vsled Česar zaradi morebitnega konflikta v njem ne bi bili Nemčija in Poljska pravno prizadeti. Zato se morajo države članice Društva narodov baviti takoj s to zadevo, dolžnost nemške vlade pa je, da z vsem svojim vplivom prepreči narodno - socialistično rovar-jenje v Gdansku.
Fndarska štipendija za Ameriko
Beograd. 28. maja AA. Rudarska šola v Goldenu (Coiorado, USA) podeli štipendijo enemu jugoslevenskemu študentu, štipendija obstoji v tem, da študent ne plača šolnine in laboratorijskih prispevkov vsa 4 leta šolanja. kar predstavlja vrednost 1000 dolarjev. Zainteresirani študenti dobe podrobne informacije v rudarskem oddelku ministrstva Zc gozdove in rudnike ali pa pri
rudarskih poglavarstvfh v Zagrebu, Ljubljani. Sarajevu in Splitu. Rok za prijavo je do 20. julija.
Ameriške matere na francoskih bojiščih
Verdun, 28. maja AA. Semkaj je prispela prva skupina ameriških mater in vdov, ki romajo na nekdanja amerišKO-nemška bojišča.
VELIKI KOMUNISTIČNI IZGREDI V ZAPADNI NEMČIJI
Po številnih mestih zapadne Nemčije so vršili včeraj krvavi sps-padi med komunisti in policijo — Odmev pruskih dogodkov v A v strip — Streljanje med socialisti in hitlerjevci pri Inomostu
Koln, 28. maja. g. Nemiri, do katerih je prišlo po bitki v pruskem deželnem zboru v številnih mestih v zapadni Nemčiji, se še vedno niso polegli. V noči na danes ie prišlo ponovno do težkih pretepov in streljanja, ki se je v teku dopoldneva med komunisti in narodnimi socialisti ter policijo ponavljalo v raznih mestih. Najbolj burni so bili dogodki v Dtisseldorfu in Wuppertalu. V Diisseldorfu so komunisti sprejeli policijske oddelke, ki so se pojavili na cestah. da bi napravili red, s točo cvetličnih loncev in kamenja. Z obeh strani so padali tudi streli in na obeh straneh je bilo precej oseb hudo in lahko ranjenih. Števila poškodovanih še ni bilo mogoče točno določiti, ker so se nemiri nadaljevali tja do popoldanskih ur. Pri tem je bilo pobitih nešteto šip in v drobce so šla tudi številna izložbena okna velikih trgovin. V Wuppertalu so spravili komunisti policijo s prirejanjem izgredov v neko ozko ulico, kjer sicer ni bilo videti žive duše, a se je na policijo nenadoma vsul dež krogel iz pištol in karabink. Stražniki so bili prisiljeni, da so istotako pričeli streljati, pri čemer je bil neki civilist ubit, mnogo drugih pa ranjenih. Tudi med policijo je bilo nekaj oseb ranjenih. Končno je prispel v ulico oklopni avtomobil, ki je preplašil napadalce. Demonstranti so skušali zgraditi na nekaterih mestih barikade, vendar pa jim je policija to preprečila in iih končno razpršila.
Tudi v Barmenu, Elberfeldu in Reim-scheidu je prišlo do velikih izgredov radikalnih elementov, pri katerih je morala opetovano posredovati policija.
Včeraj in danes je bilo v teh krajih aretiranih 410 oseb. Policija je povsod v najstrožji pripravljenosti.
Berlin, 28. maja. AA. Atentati in politični spopadi so dnevni pojavi po vsej Nemčiji. V Chemnitzu sta dva neznanca napadla podpredsednika saškega deželnega zbora, ko se je hotel vrniti v svoje stanovanje in svojo žrtev do krvi pretepla. 2ena napadenega je takoj poklicala policijo. Ko pa so stražniki prišli, sta napadalca že izginila.
V	Stettinu so brezposelni delavci, najbrže komunisti, napadli več živilskih trgovin, razbili okna in plenili. Stražniki so prijeli več izgrednikov.
V	glavni ulici v Magdeburgu so komunisti napadli gručo narodnih socialistov in ranili dva nasprotnika s streli in z noži. En stražnik je bil ranjen.
V	Remscheidu na Westfalskem je bilo več oseb ranjenih s streli, aretiran pa ni bil nihče.
Hltlerjevski izgredi pri Inomostu
Inomoet, 28. maja d. V vaai Hdtttagn prt Inomostu je prišlo snoči do krvavih spopadov med narodnimi socialisti in socialnimi demokrati, ki so se čutili izzvane, ker so narodni socialisti priredili 'tamkaj svoj propagandni shod. Socialni demokrati so zato napovedali svoj shod za isto uro v istem lokalu in ko je prišlo 160 narodnih socialistov iz 'Inomosta v strnjenih vrstah, bo res našli zbarovališče že zasedeno. Razvil se 1e takoj pretep, v katerem so se obmetavali s vrčki, stoli in kamenjem nato pa tudi med seboj obstreljevali ta nap ar dali z noži V par minutah je biio na obeh straneh mnogo ranjencev. Vodja napadal-
nega oddelka narodnih socialistov Ck>ra je bil zaboden v ledvice, 62 letni član napadalnega oddelka Fink pa v prša ter je kmalu podlegel poškodbi.
Po hudi borbi se je narodnim socialistom posrečilo iztisniti socialne demokrate iz dvorane. Mnoge so pometali kar s^ozi okna pri čemer so razbili vse šipe in tudi demo-lir ali vso opravo v dvorani, ki je bila vsa okrvavljena Socialni demokrati so nato napadli zborovaMšče od vseh strani in se je orožnikom le s težavo posrečilo, da so jih potisnili nazaj. Pri tem je bil ranjen tudi eden Izmed oiožnikov. Okoli 9. zvečer so se narodni socialisti zaprli v dvorano, ki so jo socialni demokratje oblegali, čez dobro uro je prispel bataljon vojaštva, ki je izpraznil vse oeste in mobilizirana je bila tu da vsa policija v Inomostu. Okoli 11. zvečer je nastal že precejšen mir, ko so se nenadoma pojavili oddelki Heinmehra. Množico je to silno razkačilo. Prodrla je policijski kordon ter hotela napasti prvi manjši oddeJek Heimwehra, ki pa mu je takoj priskočila tudi policija na pomoč in ga rešila iz skrajno nevarnega položaja Heimwehr se je nato umaknil na drugo stran Lnna.
Reševalna družba Je prepeljala v bolnico v inomostu &6 ranjencev, med njimi nekaj hudo poškodovanih, okoli 50 ranjencev pa so obvezali t ambulanci. Ogorčena množica je napadla in poškodovala tudi re-šervalne vozove, žele ob pol 12. ponoči so bile oeste toliko Izpraznjene, da so mogli narodni socialisti oditi in Hottinga.
Linz, 28. maja <L Narodni eociaUstl so snoči sklicali v ljudskem vrtu shod, ki pa so ga socialni demokrati razgnali. Prišlo Je do velikih izgredov, ki jih policija tri mogla preprečiti, ker je bila preslaba. Pni spopadih Je bilo hujše ranjenih 15 do 20 narodnih socialistov, M so jih prepeljali v bolnico. Nekateri so v smrtni nevarnosti.
Major Pabst zopet na Dunaja
Tajni posveti med voditelji Heimwehra in odposlanci rimskih fašistov - Rim zahteva dejanj
Dunaj, 28. maja r. Listi poročajo, da se
že delj časa mudi na Dunaju znani major Pabst, ki je bil svoječasno zaradi proti-državnega rovarjenja izgnan iz Avstrije. Organ socialnih demokratov »Arbeiter Zeitung« obširno komentira bivanje majorja Pabsta na Dunaju dn poroča med drugim, da je imel v sredo popoldne dolgotrajen sestanek z vrhovnim voditeljem avstrijske Heimvvehr knezom Starhember-goan. Včeraj se je vršila na Dunaju seja vodstva Heimwehra, na kateri je bilo sklenjeno, da se mora glavna akcija Heiin-wehra prenesti s političnega zopet na vojaško polje. »Arbeiter Zeitung« zatrjuje v zvezi s tem, da je major Steidle posetil včeraj ministra javne varnosti g. Acha ta ga obvestil o sklepu Heimwehra
List zlasti podčrtava sestanke, kd J.fh Je ilmel v teku včerajšnjega dne major Pabst v tiskovnem oddelku italijanskega poslaništva na Dunaju m zatrjuje, da je izven vsakega dvoma, da obstoja tesna zveza med avstrijsko Heinrwehr. italijanskima fašisti ln madžarskimi legitimisti.
•Istočasno z majorjem Pabstom sta ©e mudila na Dunaju tudi dva fašistična odposlanca ta sicer voditelj fašističnih napadalnih čet Scorca, ki je imel dolg sestanek s knezom Starhembergom, in fašistični narodni poslanec Coselschi, ki je imel več sestankov s parlamentarnim voditeljem Heimatbloka, narodnim poslancem Heim-statterjem, >Arbeiter Zeitung« naglasa, da
so vsi ti posetl ta sestanki skrajno sumljivi ta vprašuje, al j se ee pripravljajo mor da nove veleizdajalske mahinacije proti avstrijski republiki.
Dočim sede zastopniki Helmwehra v vladi, konspirirajo voditelji Heimwehra z Inozemstvom. Znano je, nagiaša list dalje, da imajo tudi hitlerjevci dobre zveze z Mussolinljem. Znano pa je tudi, da so v Ita^ liji zelo nezadovoljni s položajem v taboru avstrijskih fašistov in z razcepitvijo Herim-wehra. Italijanski fašisti ne žele, da bi denar, ki so ga žrtvovali za heimvehrovski pokret, propadel brez vsake koristi. Zaradi tega se z italijanske strani zahteva, naj avstrijski fašisti opuste vse svoje osebne spore i.n se združijo v skupno akcijo. Iz Rima pritiskajo tudi na to, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med He.imweh-rom ta narodnimi socialisti. Ker tako eni, kakor drugi žive od atalijanSKega denarja ta so odvisni od nadaljnje naklonjenosti ta podpore fašizma, je dokaj verjetno, da se bodo uklonili tej zahtevi Rima Da do tega zbližanja dosedaj še nI prišlo, je pripisovati samo pretiranim osebnim ambicijam ln osebnim sporom med voditelji avstrijskega fašizma. Na koncu nagiaša »Arbeiter Zeitung«, da Je vsekakor značilno, da istočasno, ko vladata v Avstriji gg. Rintelen in Jan konci g, knez S tarhemberg ta major Pabst prodajata Avstrijo onim fašistom, Ki so zasužnjili nemški žlvelj na Južnem Tirolskem.
Politični položaj na Japonskem
Nezadovoljstvo z novo vlado — Važna izjava japonskega poslanika v
Berlin« o razmerju z Rusijo
Tokio, 28. maja. d. Pri objavi imenovanja nove vlade, je vzbudilo veliko pozornost, da je general Araki prevzel ponovno vojno ministrstvo. NacijonaMsti so z novo vlado zelo nezadovoljni ter ugotavljajo, da je še mnogo bolj liberalna kakor prejšnja, da nima značaja narodne edinosti, temveč samo za silo skrpane koalicije. Zato ne veruje v To-kiiu nihče, da bo ta vlada dolgo časa trajala.
Nova vlada izjavlja, da ne namerava spremeniti dosedanie japonske zunanje politike. Obenem poudarja, da bo odklonila ruski predlog za sklenitev pakta o nenapada-nju, ker po mnenju vlade zadoščajo obstoječe pogodbe za ureditev odnošajev med Rusijo in Japonsko in ni vzroka za sklenitev posebne pogodbe o nenapadanju.
London, 28. maja. d. Reuter poroča iz Toki ia. da bo po informacijah iz oficijelnih krogov nove japonske vlade vodila zunanjo politiko z boli liberalnih vidikov kakor pa prejšnja. Finančna politika bo nasprotno v splošnem ostala ista. Japonski parlament se bo sestal 1. junija k izrednemu zasedanju, na katerem bo prečitana vladna izjava. Parlament ima nadalie sprejeti državni proračun in razne važne finančne zakone.
Moskva. 28. maia. d. Listi prinašajo poročila iz Berlina, po katerih je imel spričo senzacijonalnih vesti nemškega časopisja o 1
nevarnosti japonsko - ruske vojne, zastopnik japonske družbe v Nemčiji z japonskim poslanikom v Berlinn Obato razgovor, v katerem je poslanik izjavil:
Japonska vlada je vedno vneto skrbela za to, da se spoštujejo pravni interesi Sovjetske unije v Mandžuriji in da se ne oškodujejo. Japonska vlada ie ponovno izjavila sovjetski, da je edini namen operacij japonskih čet v severni Mandžuriji varstvo krajevnih japonskih oblasti in da ne zasledujejo nobenega drugega cilja. Prepričani smo, da je tudi sovjetska vlada spoznala prave namene japonske vlade in da nima v tem pogledu nobenega nezaupanja proti Japonski. Iz drugih virov se kljub temu razširjajo zlonamerne vesti o dozdevni neposredni nevarnosti spopada med Sovjetsko unijo in Japonsko. Pravi namen teh vesti more biti samo v tem, da se pomaga do tega zlonamerno zaželjenega spopada, ker se hoče ribai iti v kalnem.
Karambol dveh parnfkov
New York, 28. maja s. Na višin! otoka Block (Rhode Island) sta včeraj t gosti megli trčila parnika >C5tty of Chattanooga« ta vGreclan«. Parnik »Grecian« se je potopil. štiri mornarje parnika »Grecian« pogrešajo.
Nastopna avcKjenca novega i francoskega poslanika
Beograd, 28. mana. p. Danes opoldne Je bil sprejet v dvorcu na Dedinjn v nastopni avdijenci novi francoski poslanik na našem dvoru g. Emile Naggiair, M je pri tej priliki izročil svoja akreditivna pisma. At-dijenca je trala 1 uro. Po avdijenci je g. poslanik izjavil novinarjem, da ga izrecno veseli, da je bil imenovan za izrednega poslanika ln pooblaščenega ministra fran-ooske republike v Jugoslaviji, s katero veže Francijo tesno prijateljstvo. Prizadeval si bo, da odnošaje med obema državama ta narodoma še bolj poglobi
Protifašistična demonstracija v madžarskem parlamenta
Budimpešta, 28. maja p. Snoči je prišlo r madžarskem parlamentu do protifašističnih demonstracij. Ko je predsednik vlade grof Karoly sporočil, da je Italija poklonila Madžarski kot nadomestilo -za ponesrečeno letalo »(Pravica za Madžarsko« novo veliko vojno letalo italijanske vc'ske, je priredila večina burne ovacije za Mus-solinija. Socialni demokratje pa so protestirali proti takemu poveličevanju, nagla-šujoč, da vidijo v tem samo poskus Italije, da bi se madžarskemu delavstvu in kmečkemu prebivalstvu, ki trpi največje pomanjkanje, nametalo peska v oči. Zaradi tega ugovora je prišlo med vladno večino in opozicijo do hudega prerekanja, ki m« je napravil predsednik konec s tem, da je sejo zaključil.
Odškodnina za železniške atentate v Jugoslaviji
DmiaJ, 28. maja. AA. Listi poročajo, da se Je včeraj na Dunaju sestala mednarodna komisija za razporeditev železniških vozov. Komisija je razpravljala tudi o odškodnini v znesku 10 milijonov dinarjev, kolikor znaša škoda, povzročena o priliki atentatov na vozove v Jugoslaviji. Jugoslavija je izjavila, da je treba to škodo razdeliti na vse države, kjer so bili atentati pripravljeni in kjer so spravili razstreliva v vozove. Avstrijski zastopniki so naglašali, da po dosedanjih uradnih ugotovitvah in po določbah mednarodne vozovne službe zahteve Jugoslavije niso upravičene. Zato bo komisija to vprašanje premotrila vnovič v jeseni.
Anglija kupuje zlato
London, 28. maja č. V krogih CittvJa sro-vore, da je angleška banka v zadnjem času nakupila večjo količino zlata. Finančni krogi tolmačijo to akcijo kot poizkus, la se Anglija povrne k zlatemu standardu.
Mednarodni šahovski turnir na Slovaškem
Bratislava, 28. maja g. Dne 11. Junija se bo v slovaškem zdravilišču Sliač pričel mednarodni šahovski turnir, katerega se bodo udeležili šahisti: Bogoljubov. Rubta-steta, Spielmann, dr. Vidmar, Canal (Peru) Flohr, Mairoczy, dr. Treybal, TValter in še dva druga velemojstra, s katerima pogajanja še niso končana.
K odstopu župnika Barleta
V četrtkovi številki »Jutra« smo objavili sporočilo župnika g. Janka Barleta, da odlaga mandat narodnega poslanca. V svojem komentarju k temu dogodku smo ugotovili, da g. Barle v svoji korektnosti in skromnosti sicer odklanja vsako izjavo o vzroku svoje odločitve, da pa kažejo vse okoliščine, zlasti dosedanje javno delovanje g. Barleta, da nje gov odstop ni prostovoljen, temveč da "se je moral g. župnik vdati pritisku svojih predpostavljenih. V nadaljnjih izvajanjih smo opozorili še na grdo gonjo, ki so jo gotovi ljudje vodili proti g. Bar-letu, in pa na splošno znano dejstvo, da doslej »izvrševanje poslanskega mandata in sploh politično delovanje duhovnikov, tudi onih v dušebrižniški službi, pri nas ni bilo nikdar povod intervencij nadrejenih cerkvenih funkcionarjev«.
Na ta naša dostojna in zmerna izvajanja je odgovoril včerajšnji »Slovenec« s člankom, v katerem nas po svoji stari navadi zmerja in nam podtika stvari, ki jih iz našega komentarja ni mogel nihče razbrati. Saj pravi, da smo napisali »nizkoten napad na cerkvene kroge«, in nam celo očita »običajno denunciacijo cerkvenih oblasti«. »Slovenec« pač zopet enkrat računa na to, da njegovi či-tatelji niso brali našega članka in da bodo zato sleoo verjeli njegovim neutemeljenim trditvam. Teh metod je slovenska javnost že vajena in tudi nas ne razburjajo.
Bolj zanimivo in značilno pa je, kar je napisal »Slovenec« o stvari sami, torej o resignaciji župnika g. Barleta. Ta-ko-le pravi:
»Državna oblast je že pred kandidaturo stavila vse svoje funkcionarje. Ki so hoteli kandidirati, pred izbero: ali državna služba ali poslanski mandat. Smatrala je, da c boje hkrati v eni osebi ni združljivo. Mislimo. da je tako prav in v redu. Popolnoma na istem stališču pa stoji tudi cerkev, ker je zelo težko dobro vršiti dušnopastir-sko službo in biti istočasno poslanec v parlamentu in vrditi politiko. Ako je kljub temu župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani šest mesecev v svoji osebi združeval obe funkciji, je s tem podan ravno nasproten dokaz, kakor pa bi to hotelo »Jutro«: dokaz o izredni obzirnosti cerkvenih krogov. G. Barle je imel časa dovolj, da je izbiral med mestom župnika in mestom poslanca. Zopet si namreč ne moremo misliti, da bi g. Barle, ki gotovo pozna cerkvene predpise, kanil obe mest: hkrati opravljati. ^e se ie končno vendarle odločil, da ostane rajši župnik in odloži poslanski mandat, še ni, da bi ga zato proglašali kot žrtev terorja in narodnega mučenika. Da se je g. Barle
rajši odločil za župnikovanje, Je Imel gotovo zelo tehtne razltge. Neutajljivo dejstvo je, da je g. Barle napisal odpoved na poslanski mandat prej, preden je dobil poziv od nadrejene cerkvene oblasti.
Spričo teh dejstev naj slovenska javnost sama presodi in oceni časnikarsko, predvsem pa moralno vrednost »Jutrovega« pisanja.«
Pravniki, ki dobro poznajo tudi cerkveno pravo, nam zatrjujejo, da ne vsebuje nikakih določb, ki bi duhovnikom v dušebrižniški službi zabranjevale izvrševanje poslanskega mandata. Sicer pa govore dovolj jasno splošno znana dejstva. Pri vsakih volitvah so bili v slovenskih krajih izvoljeni v parlament tudi župniki. Izvrševali so svoje poslanske mandate in obenem nemoteno obdržali svoje župnije. In še danes ni bil g. Barle edini župnik v Narodni skupščini; med narodnimi poslanci so še vedno župniki iz drugih škofij Jugoslavije in nihče še ni bil postavljen pred odločitev, da se mora odreči ali mandatu ali pa župniji. Ako bi bilo torej res, kakor trdi »Slovenec«, da je moral g. Barle odložiti svoj mandat, ker tako zahtevajo cerkveni predpisi, potem je pač očividno, da se ti predpisi drugače tolmačijo in izvajajo v ljubljanski škofiji kakor v drugih škofijah države. Med njimi je tudi zagrebška nadškofija, katere poglavar je najvišji katoliški cerkveni dostojanstvenik v Jugoslaviji in ki torej gotovo budno pazi, da se cerkveni predpisi ne kršijo. Ako bi držala »Slovenčeva« trditev, pa ie tudi jasno, da se cerkveni predpisi v ljubljanski škofiji tolmačijo in izvaja jo danes drugače kakor so se pred nekaj leti, ko so bili med poslanci takratne SLS tudi aktivni župniki.
To je ena stran »Slovenčevega« odgovora. Druga stran pa je ta, da hoče Slovenec« vzbuditi vtis, da je g. Barle prostovoljno odložil svoj mandat. Pač zato, ker smo mi izrazili drugačno mnenje, nam očita »nizkoten napad na cer kvene kroge« in »običajno denunciacijo cerkvenih oblasti«. V isti sapi pa v ma stno natisnjenem stavku sam priznava, da je g. Barle vendarle »dobil poziv od nadrejene cerkvene oblasti«.
Pač slabo mnenje o inteligenci svojih čitateljev morajo imeti gospodje okrog »Slovenca«, ako se jim upajo servirati take stvari in se nato še izročati sodbi javnosti. Naravnost izzivalno in drzno pa je, da pri tem govore še o javni morali. Res, koristno in potrebno ie, da vsa poštena slovenska iavnost o takih pojavih razmišlja in sodi
Voj na
na nevarnost Trnom oceana
V napetost na Daljnem vzhodu, ki traja nepretrgano že od lanske jeseni, je umor japonskega premier j a Inukaja primešal še grenki oočutek, da je vojna na Tihem oceemi in ob njegovih obalah neizbežna. Razburjenje v Evropi je bilo bolj sekundarnega značaja in je izhajalo iz bojazni, da bi spopad z vso gotovostjo zavlekel v krvavi konflikt tudi države, ki na spornem ozemlju niso toliko zainteresirane, kakor protagonista te borbe Rusija in Japonska. Zato pa je samoumevno bilo vznem rjenje v Rusiji tem večje, saj bi bil prvi udarec japonskega napadalnega imperializma naperjen proti njej in proti slabotnemu vzhodnoazijskemu krilu ogrome Sovjetske unije.
Znano je. da sovjeti nočejo vojne, ne morda iz kakih idealističnih načel, marveč zaradi stanja v državi, nahajajoči se v nemirnem presnavljamju na čisto novi podlagi, ki ni preizkušena niti za mirno dobo, kaj šele za primer vojne. Evropi je še dobro v spominu, kako je Moskva že ob prvem o pašnem grmenju na Daljnem vzhodu mrzlično ponujala pakte o nenapadanju Poljski. Rumuniji in Japonski. Sovjetska d:plcmacija je hitela, da zamaši vrzeli, ki so ostale iz nedavnih let, ko je Kominter-na smatral ta odprta vprašanja za vrata, skozi katera se bo dvignil komunizem na pohod v Evropo Moskva se je naenkrat zavedala, da mora pri takem stanju stvari 7ačeti voditi rusko politiko in se vsaj začasno odpovedati sanjam o svetovni revoluciji Japonska o zakljucitvi pogodbe o nenapadanju z Rusijo ni hotela nikoli niti s':šati, pač pa je naslavljala v Kremelj odkrite grožnje, da re bo razločevala med Kominterno in med SSSR. ako se bodo na ozemlju otoškega cesarstva kazali pojavi, ki bi dali sklepati na to. da hočejo sovjeti s komunistično propagando izsiliti nena-padalni pakt.
Dokler je bila mikadova vojska zaposlena pri Šanghaju. je bila pisava sovjetskih listov precej samozavestna, po likvidaciji Vuzunga pa se je položaj bistveno izpre-menil. Rusija je stala spet sama in samozavest se je morala umakniti trezni preudarnosti. »Izvestia«, glasilo sovjetske vlade. so v svojih člankih o položaju ob Tihem oceanu začela obravnavati Mandžurijo kot samostojno državo, kar je »vzbudilo splošno pozornost, ker ie značilo to neofi-cijelno priznanje političnega stanja, ki ga je ustvarila japonska zasedba. Celo uradno priznanje bi ne bila tako slaba politična poteza, dasi bi se sovjeti s tem odrekli ruskim gospodarskim interesom na mandž-iir-skih tleh. kajti spričo možnosti, da izgubi Rusija Vladivostok. Poamurje m Vzhodnj Sibirijo, hi bila mandžurska žrtev z žplez-r:co vred le malenkostnega pomena. Seveda oa ie veliko vprašanje, ali bi sotoh kakršnakoli žrtev lahko ustavila pohod japonske pohlepnosti
Japonci so dobri računat-ji in hočejo izrabiti ugodno konstelaci jo. da si zagotove i'ključno gospodstvo nad znatnim delom Vzhodne Azije Račun je preprost: Rusija je slabotna, velesile so nesložne in Amerika je v gospodarski krizi. Vrhu tega se da Azija na japonskem otočju paralizi-a ti s^mo z udarcem na ven; vojna bi odstranila brezposelnost, zmaga pa bi odpria japonskim masam nova kolonizatfjska in japonskemu kapitalu nova eksoloa+nciiska področja B;vš' mrns+rslri pred^dnik Inu-kai ie postal žrtev prav teh teženi in zato skoro on dvoma, da bo sedanja Saitova
vlada ta pokret še pospeševala, ne pa crvd
rala.
Kakšne so šanse Rusije in Japonske za primer oboroženega spopada? Mednarodni vojaški strokovnjaki so si edini v tem, da je oskrbovanje ogromnih armad za obe strani združeno z enakimi težkočami. V kolikor bi Japonci ne bili kos preskrbi s hrano iz domačih zalog, v toliko tudi sovjeti ne bi mogli zadovoljiti svojih čet z o žirom na sedanje slabo stenje prehrane in železniškega prometa v Rusiji. Koncem koncev bi odločala vrlina čet in sposobnost vodstva. Kolikor morejo strokovnjaki soditi po današnjem stanju, misliio, da si Japonska in Rusija v tem pogledu držita ravnotežje. Japonska vojska je že 1. 1905. pokazala, da je na vrhuncu svoje udarne moči, sovjeti pa so nedvomno daleko bolje pripravljeni na vojno nego je bila carska Rusija. Predvsem stoji ob Amuriu in Usu-riju ruskih čet vsaj trikrat toliko, kol;kor znaša japonska zasedbena vojska v Mandžuriji, kar je za začetek spopada velika prednost. V teku zadnjega pol leta so vrh tega sovjeti ob vsej meji izvršili ogromna utrdlh^na dela. zgradili pri Via di vos toku z ameriško tehnično pomoč '"o moderno vojno letališče, juizno Vladi vos toka pa novo oporišče za hidropalne in za podmornice, od katerih iih imaio bale že dvajset na mestu. VsekakoT pa imajo Japonci v svojih rokah prednost iniciative in lahko izzovejo voi-no; kadar bodo pač «matraii, da so njih p r'prave kos sovjetskim.
Ena izmed zelo važnih komponent morebitnega rusko-japonskega spopada bi bilo pa zadržanje evropskih velesil. »Ziircher Zeitung« dopušča utemeljenost ruske bojazni v tem pogledu, češ da ima v Angliji in v Franciji silen vpliv posebno težka industrija. ki si obeta od vojne velikih koristi pri dobavah, dasi nikjer ni koalicije, ki bi zahtevala križarsko vojno proti so-vjetom pod vodstvom Japonske, o kateri pišejo sovjetski listi pri vsaki priliki. PaČ pa je izven dvoma, da bi težka industrija Francije in Anglije zalagala z vojnimi sredstvi v prvi vrsti Japonce.
Kaj pa Amerika? Politični publicist 'Bernard Fay je mnenja, da je ameriško lavno mnenje kljub pacifističnim izjavam odgovornih čini teli ev silno dovzetno za vojno proti Japonski, ki vedno bolj ogrela gospodarske interese Zedinienih držav na Daljnem vzhodu. Znaten del ameriške javnosti gleda na to možnost zelo ravnodušno, drekov i dni politiki pa celo odkrito trdijo, da more ameriškemu gospodarstvu uspešno pomagati edino kaka voina. ki bi našla potrošnika za nakopičeno blago.
Fav zaključuje: Ako pride do spopada na Daljnem vzhodu in ako gospodarska kriza ne odneha, n.i izključeno, da bo ameriška vlada prisiljena ubrati pot, ki vod; v vojno Ameriški živci ne bodo dlje rzdržali grmenja iu bliskavice na tihomorskem obrežju Azije. Ako so Japonci zares modri, bodo prenehali z opasnim šumom, ki ga že toliko časa povzročajo v Tihem oceanu V dobi gospodarske krize se sosedam ne sme dajati prilike in povoda za voino ali za kako rešiteljsko gesto, osobito, ako taka gesta otvarja možnosti novega tržišča
Potres v Ruimrni.?i
Bukarešta, 28. maja p. V dolini Prahove, kjer se nahajajo veliki petrolejski vrelci, je bil včeraj zabeležen močan potres. V vasi Vitnea se je porušila cerkev in občinska	Materialna škoda je zelo velika, človeških žrtev ni bilo.
Ustanovni zbor sreske organizacije JRKD za Ljubljano
Ljubljana, 28. maja.
Ob prav lepi udeležbi se je vršil nocoj v Kazini ustanovni občni zbor sreske organizacije JRKD za mesto Ljubljano. Zbor je otvoril predsednik začasne organizacije direktor g. Anton Jug, ki je v kratkem nagovoru orisal delo začasne sreske orga.ii-zacie. ki je imela nalogo organizirati krajevne organizacije.
Tajnik g. Milan Cimerman je podal podrobnosti organizacijskega delar Ker -e je spričo 26 volišč v Ljubljani izkazalo, da bi bilo 9 organizacij v mestu, kolikor iih je bilo nekoč, premalo, se jih je doslej ustanovilo že 15, a dve 6ta še v načrtu, in sicer ena v trnovskem in druga v dvorskem okraju. Število članstva vseh organizacij v mestu bo v najkrajšem času doseglo okrog 5000. Zastopane so bile na zboru vse organizacije, tudi tiste, ki še niso imele ustanovnih z!- ov. Začasna sreska skupščina je imela < adnjega zbora štiri večje sestanke, na katerih so poročali poslanci, zlasti g. dr. Rape, in je prevzemala v nadaljnje poslovanje razne želje in nasvete svojih krajevnih organizacij. K koncu je pozval g. tajnik prisotne, naj posamezniki kakor vsaka posamezna organizacija store vse, da se bo število članstva JRKD še povečalo, ker je razum!jivo. da bo de'o organizacije tem uspešnejše, čim več bo imela složnih in vztrajnih somišljenikov.
Pri volitvah, ki so se izvršile po načelu, da morajo biti v organizaciji zastopani vsi okraji in vsi sloji, so bili izvoljeni: predsednik direktor g. Anton Jug. I. podpredsednik (posle vodeči) g. dr. Jože Cenuder II. podpredsednik g. dr. Pavel pestotnik. tajnik e. Milan Cimerman. blagajnik g. Karel Parzer; odborniki gg.: Franc Planinšek Franc Štrukelj. Tit Grčar. Josip Turk. Miroslav Urbas, dr. Janko Tavzes. Danilo Šap-Ija, profesor Fran S>'č. inž. Lado Bevc, Valentin Fortič, Pero Šterk. Karel Oblak, dr Jože Kleoec in dr. Branko Alujevič; nadzorni odbor gg.: Rudolf Juvan, Rudolf Žitnik in profesor Rado Pavlič: delegati za ba-novinsko skupščino gg.: Josip Turk, Miroslav Urbas, dr. Janko Tavzes, Fran Maru in dr. Jože Klepec. Volitve delegatov za državni kongres se bodo vršile pozneje. Namestnike delegatov za banovinsko skupščino bo po zadevnem predlogu izbral odbor sam.
Po volitvah se je novoizvoljeni predsednik direktor g. Anton Jug zahvalil za zaupanje in izjavil, da bo šlo njegovo delo za tem, da bi se pomagalo vsem slojem, zlasti pa malemu človeku. V tem smislu se je vedrio tudi doslej udejstvoval. Zaključil je govor z besedami, da mu bosta mirnost, smotrc-r.ost in vztrajna delavnost najtrdnejša opora pri njegovem delu. Zborovalci <so predsednikove besede vzeli s splošnim ploskanjem na znanje.
Medtem je stopil v zboroval no dvorano ljubljanski poslanec, minister za trgovino in industrijo gosp. dr. Albert Kramer. Zborovalci so mu priredili viharne ovacije. ki niso ponehale niti med pozdravnim govorom g. predsednika, ki je pač le tolmačil iskr.-no veselje vseh prisotnih, ko je izjav:i, da pa nad vse veseli, da je gosp. minister zopet zora v v naši sredi. Ko je poso. predsednik še pozdravil našle gg. senatorje in poslance, je povzel besedo, ponovno viharno pozdravljen. minister gosp. dr. Kramer in podal obširno poročilo o sedaniem političnem in gospodarskem stanju v državi in obrazložil postanek nekaterih zakonov. Njegov govor, ki je pojasnil mnoga nespo razumi j <*-nja in ovrgel mnoga napačna mišljenja in defetistične govorice, je vzbudil med zborovalci vsesplošno odobravanje in zadovoljstvo.
Debate, ki se je nato razvila, so se udeleževali župan g. dr. Puc. ki se je zavzemal za državno uradništvo in prosil g. ministra, naj bi vlada izkušala najti izhod, kako bi se po-magalo z redukcijami plač zelo prizadetemu uradništvu, dalje g. Rup-nik, g. dr. Pestotn k in profesor g. Kobal, ki so zahtevali, naj se proti nesmiselnim defetističnim govoricam nekaj ukrene. Nato je g. predsednik s ponovnim pozivom na vztrajnost in pogum zaključil lepo uspeli zbor.
naznanja,
cla izplačuje nove vloge vsak čss in v vsakem znzsktu
Ravnateljstva.
Roparji na Gorjancih prijeti
Maskirani roparji, ki so 8. maja vrh Gorjancev napadli in oropali posestnika Rangusa, so bili neki posestnik z dvema sinovoma iz Grgetlčev
v srezu Jastrebarskeni
Novo mesto, 28. maja.
Lepo uspela prireditev v Murski Soboti
Murska Sobota, 28. maja. r. Nocoj se je vršila v Sokolskem domu lepo uspela prireditev pod naslovom »Prekmurski večer«. Spored je otvoril narodni poslanec g. Josip Benko z lepim nagovorom, v katerem je naglasi!, da je bilo in bo Prekmurje vedno v jugoslovensikem narodnem taboru. Sledila je krasno uspela akadem ja, na kateri so bile predvajane prekmurske narodne in originalne svatovske pesmi. Sledil je koncert sokolskega orkestra, ki je pokazal, da naš Sokol pravilno pojmuje svojo kulturno nalogo. Prireditev je prenašala ljubljanska radiopostaja, tako da so poslušali lepe prekmurske melodije širom vse banovine.
Našim čitateljem je gotovo še v prav dobrem spominu drzen roparski napad, ki je bil izvršen v soboto 7. maja na posestnika in mizarskega mojstra, 52-letnega Antona Rangusa iz Stranj pri št. Jerneju m niegcvega spremljevalca, posestnikovega sina 26-letnega Karla Blatnika.
Ko sta šla skupaj s sejma v Sošicah preko Go rjancev domov, so cba naDadli iz zasede trije maskirani roparji blfzu gozdnatega vrha Brezike. Posestnika Rangusa so pobili ca tla, dočim se je njegovemu spremljevalcu Blatniku posrečilo "pobegniti, čeprav so roparji oddali za njim več revol-verskih strelov. Rangus je bil pri tem napadu hudo ranjen, ker ga je eden izmed roparjev udaril z revolverskim držajem po glavi, obenem pa mu je bila izropana tudi vsa njegova imovina, kolikor je je imel pri sebi. ?.lcža so po napadu prepeljali v kan-dijsko bolnico, ki jo je po' dveh tednih zdravljenja pred kratkim zapustil.
Povsem je razumljivo, da je vest o tem roparskem napadu izzvala med prebivalstvom na obeh straneh Gorjancev precejšnje razburjenje, orožnike pa je veljalo mnogo truda, da so roparje končno izsledili in jih izročili, kamor spadajo. Na pravo sled je spravil orožnike mlad deček, ki je bil slučajno priča zanimivemu dogodku ob nekem malem potoku. Za grmom ob potoku, ki teče po teritoriju občine Kalje, je videl kmalu po dogodku tri moške, ki so
chrcs&zs,
rs a
mozolji, 0£t»"», lajedavd (3fit-essor) itd. so često vzrok nečiste k.rvj. Zato naj očisti, kdor hoče imeti resnično lepo polt kože, svoje telo, kri in kožo s 6—<13tedensko kuro z
»PLANINKA« zdravilnim čajem
Zahtevajte v lekarnaJi g a. m o pravi »Planinka« zdravilni čaj,
ki se ne prodaja odprto, temveč farno v plombiranih pake-tih po Din 20.— z napisom proizvajalca.:
Lekarna Mr. L. BAHOVEC, Ljabljana.
Sreska skupščina JRKD v Prevaljah
Dne 22. maja se ie vršil v Prevaliah ustanovni občni zbor sreske organizacije J. R. za dravograjski srez. Zastopane so
K. D.
Iz šolske službe
Beograd, 28. maja. p. Z odlokom ministrstva prosvete so imenovani za učitelje naslednji učitelji-pripravniki, odnosno uči-teljice-pripravnice: Ivan Jezeršek v Rovtah pri Logatcu, Elizabeta Janko-Luman v Gornji Sušici, Zoltan Hari v Stanjevcih pri Murski Soboti, Marija Rojko v Ižan-kovcih, Ivana Writzl-$ko!aris v Novi cerkvi, Karel Krenk v Stogovcih pri Ljutomeru. Stanislav Eržen v Turjah, Marijan Zeleznik v Blanci, Antonija Hvala v Za-bukovju, Ciril Drekonja v Turnišču, Marija Ditrich v Ratečah, Julijana Pintar v Repnjah pri Kamniku, Zdenka Kovačič na Železni gori. V VIII. položajno skupino so napredovali: Antonija Lušin-Ulčar na Koroški Beli, Ana Lipovšek v št. Jurju pod Kumom, Bogomila Ledenik-Roškar na Teznu. Franc Rejer, učitelj v Šoštanju je premeščen v štrašeman. savska banovina.
stane vsa izvrstna dnevna oskrba in soba ob obilni prvovrstni domači ali dunajski prehrani.
Gostilna — penzion Jederlinič, Omišalj
bile vse krajevne organizacije, tudi naiod-daljenejše, od gorske Koprivne, ki leži neposredno pod Peco, pa do Brezna in Maren-berga ob šumeči Dravi. Predsednik začasnega sreskega odbora g. dr. Dušan Senčar je poročal o razvoju JRKD v srezu ter zlasti pohvalno omenil Koprivno. Kotlie, Gu-štanj in Črno kot najagilneiše organizacije. O delovanju narodne skupščine ie obširno poročal narodni poslanec, inž. Franio Pa-hernik, nakar se ie razvila živahna debata. Zastopniki krajevnih organizacij so se pritoževali, da ne najdejo dovolj opore baš tam, kier bi jo bili v prvi vrsti pričakovali. Ker vlada v industrijskih krajih radi brezposelnosti ali male zaposlitve delavstva precejšnja beda, je narodni poslanec inž. Pa-hernik preskrbe! nekaj vagonov koruze, deloma po znižani ceni, deloma celo brezplačno, vendar pa se razdelitev med najrevnejše sloie ni izvršila tako, kakor je želel g. poslanec. Zelo zanimivo poročilo o položaju in delu za novo stranko je podal g. dr. Cepuder kot delegat začasnega banovinskega odbora.
V sreski odbor so bili soglasno izvoljeni: predsednik dr. Dušan Senčar, podpredsednika Anton Lovšin, notar v Marenbergu, in Oroslav Verhovnik, viš. sodni oficiial v Prevaliah, tajnik Janko Gačnik, namestnik Ivan Mravljak, blagajnik Ivan Kaffou. Odborniki: Sede.i Karo1, Prevalie; Kogelnik Silvester, Koprivna: Ruindin Konstantin, Mežica, Cikulnik Jurij. Guštani, Gradišnik Matija, Kotlje, Perko Anton. Muta: Kac Vlado, Brezno, Ahei Miha, Vuhred; inž. Fetich Viktor, Črna; Kac Josip. Dravograd; A. Grubelnik, Vuzenica; Lešnik Mirko, Maren-berg. Sledili so še predlogi krajevnih organizacij o perečih gospodarskih in sociialnih vprašanjih ter o delu za prospeh JRKD.
Z velikim odobravanjem je bil sprejet predlog, da se ministru g. dr. Krameriu izrazi v imenu vseh članov JRKD v srezu radost in častitke k njegovemu okrevanju.
Napredovanja v rudarski službi
BeogTad, 28. maja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sc napredovali: pri direkciji državnega rudnika v Velenju za višjega rudarskega pristava v 7. skupini inž. Slavko Trobej: pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani za računskega kontroloria 7. sk. Ivan češmiga; na radarski šoli v Celju za učitelja v 5. skupini ^anc Košutnik.
Madame Curie v Varšavi
Varšava, 28. maja AA. Danes je semkaj prispela ea Ourie-Sklodovska. ki se udeleži svečane otvoritve radiot.e.rapevtskega instituta, ki se imenuje po nje].
bili po obrazih na debelo namazani s črnim
čistilem za čevlje in imeli okrvavljene roke. Fantek ie z grozo opazoval iz svojega skrivališča, kako so si možje pričeli v potoku izmivati svoje obraze. Postave mež si jo fantek dobro zapomnil, in sicer še posebno zaradi strahu, ki ga je imel pred njimi. Po opisu teh treh moških je orožnike vodila ptt v selo Grgetiči, kjer so pričeli zasliševati vaščane. Med njimi je zbudil njihovo pozornost okrog 51 let stari posestnik Juraj Maletič, ki so pa spravili orožniki po temeljitem zasliševanju v tako zadrego, da so mu kmalu po dokazanih okoliščinah napovedali aretacijo. Priznal ie svojo udeležbo pri roparskem napadu na Gorjancih, obenem pa je izdal tudi svoja dva sinova Maksa in Josipa, s katerima je napadel in oropal posestnika Rangusa.
Stari Juraj Maletič, ki je v družbi svcjfh dveh enakovrednih sinov izvršil rop na Gorjancih, je bil v mladih letih zaradi slične-ga dogodka že več let v zaporu. Pri aretaciji je hotel orožnikom pobegniti, beg pa se mu je ponesrečil, ker je padel v neko grapo tako nesrečno, da je debil precejšnje poškodbe, zaradi katerih so ga prepeljali močno zastraženega v karlovsko bolnico, njegova dva sinova, Maksa in Josipa, pa v zapore v Jastrebarskem.
Z aretacijo n parjev so se ljudje, ki potujejo preko Gorjancev, povoem pomirili, ker je minil strah pred roparji, ki bi gotovo še nadalje opražali osebno varnost, ako jim ne bi prišli tako kmalu na sled.
Sm umoril ečeta zdravnika
Novi Sad, 23. maja. n. Nocoj ob 18. je bil izvršen v tukajšnjem sanatoriju ob du-navski obali senzacijonalen zločin. Ubit je bil dr. Stanko Maratovc, znan kirurg iz Črne gore, ki je bil nred leti osebni zdravnik kneza Nikole. Bival je že več let v Novem Sadu. Zločin je izvršil njegov lastni sin 221etni Sniro, ki je živel v Beogradu. Danes okrog 16. je prišel v Zemun. kjer je najel avtotaksi in naročil šoferju, naj ga z vso naglico odpelje v Novi Sad. Ko sta prispela pred sanatorij, je mladenič skočil iz avtomobila in stekel v hišo. med tem pa je pripravil dolg nož. Ko ga je oče opazil vsega divjega z nožem v rok:, je •zbežal v ordinacijsko sobo, toda sin ga je dohitel in mu zabodel nož v prsa. Oče se je zgrudil z vzklikom: »Joj, ubil me je.« iNekaj minut nato je izdihnil. V ordinacijsko sobo so prihitele bolnearke. toda ubijalec je že pobegnil in odhitel iz mesta proti Petrovaradinu. Pred sanatorijem se je zbrala velika množica ljudi. Policija je na kolesih zasledovala ubijalca in ga dohitela v petrovaradnski šumi. Mladi Mara-tovič je izpovedal, da mu ni žal, ker je ubil svojega očeta. Dognano je, da je mladi Maratovič že dalje časa kazal znake duševne bolezni. Na policiji je izjavil, da je ubil očeta, ker ga je poslal v Beograd, ni mu pa dal zadostnih denarnih sredstev. Domnevajo, da je izvršil umor v duševni zmedenosti
bremenski preded
Prva perijoda letošnje poletne vročine se je zaključila z nedeljo; že v ponedeljek zjutraj smo imeli deževno vreme. Preko nas ie bil namreč segel vpliv velike atlantske depresije, ki se je že dalje časa pripravljala, da preplavi Evropo, pa se ji je to posrečilo šele ob zaključku preišnjepa tedna. Prejšnjo nedeljo je bilo jedro atlantske depresije prodrlo nad Severno morje, njen vpliv pa se je razprostrl naglo nad vso srednjo Evropo, pa še nad Sredozemsko morje in nad zapadno Rusijo. Končno je tvorila velika večina Evrope ogromen depresiiski sistem, široko območje nizkega zračnega pritiska, ki se je v njem celo stvorilo več manjših depresijskih središč. Domala vso Evropo ie zategadelj zajelo slabo vreme, obilo dežja, največ z nevihtami, obilo oblačnosti, pa vetrov. za vse kraje pa je bila posebno značilna velika vremenska spremenljivost, kar je v zvezi s potovanjem posameznih depresii-skih središč.
Seveda je ln vremenska sprememba povzročila znatno ohladitev, ki ie prvič posledica večje oblačnosti in v zvezi z dežjem, drugič in predvsem pa jo ie prinesla prevlada hladnejše zračne struje. ki dovaja o! severa hladnejši zrak nad srednjo E\rony in ga tn meša s toplim in zelo vlažnim južnim zrakom. Na severu, zlasti nad Skandinavijo ter Baltiškim morjem je gospodoval ves teden hladen vzhodni ter severne-vzhodni veter, zapadno Evropo je obl;val še hladnejši tok od polarnih morskih krajev: še najtoplejša je Ivla iužnovzhodna Evropa. kjer je pr^vlr-dova! jug.
Ves ta depresiiski sistetn se je pomikal prav polagoma proti vzhodu Proti koncu tedna se je sicer vreme pri nas izboljšalo —■ prav za prav dežja za polie še ni bilo preveč — vendar pa je podoba, da izboljšan!* še ni dokončno, da se vpliv depresije še nI odmaknil popolnoma od nas.
VREMENSKA NAPOVED
Zagrebška vremenska napoved ra danes;
Pretežno verlro, prehodno oblačno, toplo. — Situacija včerajšnjega dne: V not-anjo^t kontinenta je prodrl visoki pritisk. Ni/ii pritisk prevladuje deloma le še nad jnžnoev-ropskimi morji. Pri nas ie taka izobarična razdelitev izzvala poloblačno vreme. Deževje ie prenehalo, temperature so sp ustalila. Pritisk je v iužnem Primorhi padel za 01 do 1.5. v severnih kraiih pa jp narasel 'a 0.1 do 2 mm. Temperature so deloma ostale brez sprememb
Dimniška vremenska napoved m npilrljo; Sem in tja oblačno: Irhko nagnjenje za nevihte. Nekoliko toplejše.
kraji in
Župnik g. Janko Barle
■vanju svojega mandata pridoforl -velike simpatije ne ki t kranjskem volilnem okraju, ki ga je ▼ Narodni skupščini zastopal, marveč tudi v ostali javnosti in posebno še med svojimi tovariši v parlamentu samem. Saj p<a je tudi vse njegovo delo pričalo o iskreni in plemeniti Ijubez-do naroda in države; povsod je prepovedoval medsebojno strpnost ki ljubezen, -'-v^od pozival k stvacnnemu in složnemu Vsa naša javnost, posebno pa kram j-okraj zato iskreno obžaluje njegov od-
Narodni poslanec g. Ivan Lončar
ka g. Barleta. Novi narodni poslanec gospod Ivan Lončar bo dostojen naslednik svojega prednika. 2e dolga leta je mestni župan v Tržiču, kjer uživa velik ugled in splošne simpatije v mestu in okolici. Cenjen, spoštovan in priljubljen pa je tudi v vsem kranjskem okraju in v ostali javnosti, ki ga pozna kot moža resnega in stvarnega dela ter požrtvovalnega javnega delavca. Splošno zaupanje njegovih volilcev ga bo spremljalo tudi pri njegovem udejstvovanju v Narodni skupščini in ga s tem podpiralo pri izvrševanju njegove nove, težke in odgovorne naloge.
Slavnost mariborskih skavtov
& ...
Kakor smo že poročali, je bilo danes te-
tf-r. slavnostno razvitje prapora stega ma-riborskih skavtov. Slika nam predstavlja 5>';pino udeležencev pred klasično gimna-7. j". V sredini vidimo mestnega župana g.
dr. Lipolda in njegovo gospo soprogo, ki je kumovala lepemu praporu. Stegovodja je Saša Sedlar -—- Samotni hrast, zastavnik pa Karel Fanedi
Osemdesetletnica gospe Rakovceve
Ljubljana, 2R. maja.
V h35 na Mestnem trgu štev. 17 je bilo na binkoštni ponedeljek nenavadno živahno. Pri Rakovčevih je bilo praznično razpoloženje, in stara, pa vendar izredno čila, prijazna gospa je bila obdana s samimi rožami, simbolom tiste velike ljubezni, ki jo goji do nje vse sorodstvo, in tistega spoštovanja, ki ga uživa pri vsakomur, todor jo pozna osebno ali je pa čul o njeni dobroti n požrtvovalnosti ter narodni zavednosti
Gospa Rakovčeva se je rodila J6. maja
1S52 v ž-užemberku, kjer se je leta 1876. poročila z žandarmerijskim stražmojstrom Ivanom Rakovcem. Iz Žužemberka sta šla za kruhom v Velike Lašče, potem v Faro pri Kostelu in Kočevje, kjer je bil njen soprog upokojen. Nato se je rodbina zaradi šolanja otrok preselila v Ljubljano, kjer je gospod Rakovec leta 1934. umrl.
Rakovčevih otrok je bilo osmero; umrla je edino hčerka Mirni, poročena z uradnikom finančne direkcije g. Pehanijem. Žive pa še: Lojzi, poštna uradnica, Pavla Fran-turjeva, poročena z glavnim blagajnikom Jadransko-podunavske banke, Ivan, poštni uradnik, Rudolf, blagajnik Narodnega gledališča, Nuša Mozetičeva, poročena z višjim finančnim svetnikom, Joža Pehanije-va. soproga bančnega ravnatelja, in Lado-narednik-vodnik.
V kakšnem duhu je gospa Rakovčeva vzgajala svojo deco, se je pokazalo zlasti xasd vojno, ko je narodna zavednost pri
nas »ffoo koprnela. Slovenska javnost še ni pozabila na ulogo same gospe Rakovceve in sina Ivana v nevarni zadevi g. Odona Pare, sedanjega češkoslovaškega generalnega konzula na Dunaju, tedanjega aretiranega veleizdajalskega češkega inženjerja pri državni železnici na Jesenicah. O tej stvari je prineslo »Jutro« dne 14. julija 1929 članek g. generalnega konzula »V ljubljanski ječi 1. 1917«, v katerem se z največjo hvaležnostjo spominja dragocene pomoči pogumne Rakovceve mamice in sina Ivana, ki sta mu neustrašeno pomagala, ko je gineval v smrdljivi ječi šentpeterske vojašnice in mu je neusmiljeno grozila smrt. Ob tej priliki se mi zdi vredno omeniti, da sin gospe Rakovceve Ivan ni z vsem srcem sodeloval samo v zadevi g. generalnega konzula Pare, ampak povsod, kjer se je pokazala taka potreba. Naj objavim skupno akcijo nekaterih zanesljivih uradnikov v pisemski špediciji na glavni pošti, ki so skrivali med vojno korespondenco g. senatorja Ivana Hribarja za Cerklje in drugih političnih osumljencev, na katero je prežal kakor ris bivši policijski komisar Skubl. Ivan je bil med prvimi; tako dober zgled je videl doma pri svoji materi. Zavednost staršev se mnogokrat zrcali na otrocih.
Kakor je -vizgojila jubflanfka sina JvasiA, tako tudi vse ostale sinove m hčere. Danes so skromne in tihe, a vselej na branika domovine stoječe Rakovčeve rodbine glede na harmonično celoto, ki jo kažejo, redek primer slovenske »zadruge«. Itn mamica, ki je praznovala pred nekaj dnevi osemdesetletnico, je lahko ponosna na plodove svoje vtzgoje. Z zadovoljstvom more gledati na preteklost in težke pre-skušnje, ki jih je prebila ▼ dolgem, koristnem življenju.
Naj se čila in vedra veseli uspehov svojega truda m zdravih jesenskih dni svojega življenja vsaj še do stoletnice!
Dr. J. T.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva pri vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Največja prekmurska opekarna je ustavila obrat
Puconci, 28. maja.
Opekarna v Puconcih, last podjetnika Hartnerja iz Murske Sobote, je največje podjetje v Prekmurju. V svojih obratih je zaposlovala okrog 200 delavcev. Zaradi pomanjkanja naročil pa je opekarna pred kratkim ustavila svoj obrat in odpustila delavce. Za Puconce in okolico je to prav hud udarec.
Nova palača OUZD v Mariboru
Današnja otvoritev nove palače OCZD v Mariboru, Marijina ul. 13. bo združena s proslavo desetletnice zakona o zavarovanju delavcev v Jugoslaviji in z zanimivo strokovno in statistično razstavo.
Program obeh proslav je obsežen. Otvoritveni govor bo imel komisar ljubljanskega Ol"ZD g. Ivan Tavčar, pozdrave pa bodo izrekli zastopniki bana, mestni župan g. dr. Fran jo Lipo ld, bivši minister za socialno politiko g. dr. Vekoslav Ku-kovec, zastopnik SI ZOR iz Zagreba, zastopnik delodajalcev poslanec g. Anton Krejči in zastopnik delojemalcev tajnik g. Čeh, dočim bo govoril slavnostni govor ravnatelj urada g. dr. Bohinjec.
Po končanem slavnostnem zborovanju bodo odšli udeleženci v pritlično dvorano, kjer bo škof g. dr. K a r 1 i n, ali njegov namestnik pomožni škof g. dr. Toma-ž i č, slovesno blagoslovil novo impozantno poslopje, ki je v okras in ponos slovenskemu Mariboru. Blagoslovitvi pa bo sledil
ogled prostorov. Goste bosta vodila po zavod o vrh institucijah g.iež. arh. Saša Dot in šef zdravnik g. dr. Fran jo Janko-v i č. V vsakem ambulatoriju bo zdravnik z bolničarko, ki bosta dajala pojasnila. Ogled prične v pritličju, zaključil pa se bo v tretjem nadstropju. Ureditev uradov bo razkazoval upravitelj ekspoziture g. Fr. Sten o v ec. Na razstavi, ki bo v tretjem nadstropju, bo mentor g. dr. Bohinjec.
Razstava bo odprta za javnost od 14. do 18. ure. Ob tem času si bo vsakdo lahko ogledal tudi vse uradne in druge prostore zavoda. Ureditev in naprave bodo na željo obiskovalcev pojasnjevali navzoči nameščenci. V veži bo poleg stopnišča razgrnjena spominska knjiga za vpis gostov in obiskovalcev.
Grenčica Himvadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo.
Pomlad v Bohinju
Prekrasno -vreme Izvablja ▼ naš fcraj 9t9-viilne izletnike. Ko pokriva vrhove še debela snežna odeja, je v dolini vse v bujnem cvetju iin zelenju. Lepše slik« si pač ne moremo predstavljati. Bohinj postaja vedno privlačnejši. Zadnja leta smo dobili precej novih gostov, ki so postaM naši stalni obiskovalca. Vsakogar zadiivl ta prelepi košček slovenske zemlj« im ee rad zopet [povrne v Bohinj. Mnogo se je storilo za olepšavo. Posebno je okolica hotela >Sv. Janeza« čisto presnov lj ena, za kaj- skrbi marljiva upraviteljica hotela ga. Marica Je-rajeva, ki r ta namen mnogo žrtvuje. Kakor čujemo, je bila spnejeta v občinsko zvezo občine Boluinjske Bistrica, kar pozdravljamo.
Pa tudi Promotno društvo n©	kri-
žem rok, o čemer pričajo nasadi v okolici jezera. Seveda je njegova glavna naloga propaganda, ki jo vrši s prav dobrim uspehom. Ne smemo prezreti lopo urejenega vojaškega pokopališča nad Zlatorogom z novimi m očesno vi mi križii. Grobove je že okrasila ga. Hafnerjeva. Pa tndi v šefu šumske uprave in v .postajen ačelnfku iz Bohinjske Bistrice ima to pokopališče .vneta sot.nidniika za njegovo brezhibno stanje. Pač lep čin pietete, ki zasluži vse priznanje. Pri slapu Savice pogrešamo okrepčevaliišče. Vodopad je tako obiskan, da je nujno potrebno tudi v tem ozira nekaj ukreniti. Cesta ob jezeru se nasipa .in širni, kar bo na tujski promet ngodno vplivalo. V vsakem pogledu napreduje Bohinj in ni več daleč čas, ko se bo lahko Bohinj kosa.l z ostalimi svetovnimi letovišči.
•imamo že nekaj gostov. Kaže, da obisk t sezoni ne bo zaostajal ®a lanskim.
Cestne zadeve kamniškega sreza
Kamnik, 28. maja.
V	kamniškem srezu tvorijo ceste izredno gosto omrežje. Skupno z državno cesto Trzin - Lukovica merijo 239 km. Zaradi naraščajočega avtomobilskega in avtobusnega prometa so ceste v zadnjih letih močno trpele in ker se je popravilom posvečalo premalo pozornosti, so nekatere prišle v zelo žalostno stanje.
V	stremljenju za povzdigo tujskega prometa v kamniškem srezu je bilo nujno potrebno, da se je za ureditev cest napravil širok enoten program. Po tem programu s« bodo vse kamniške ceste I. reda razširile na sedem metrov, II. reda pa na šest metrov. Večino cest so že v preteklem letu razmejili, izmerili in postavili mejnike in kilometrske kamne. Za varnost avtomobilskega prometa je Avtomobilski klub postavil svarilna znamenja, na križpotjih pa cestni odbor kažipote. Vse ceste so bile zgrajene v čas;h, ko o avtomobilih še ni bilo duha ne sluha, zato so na nekaterih krajih ozke m nepregledne. Ostri nevarni ovinki se bodo po zasnovanem programu omilili,ceste pa na nekaterih krajih preložile.
Svoj program je sreskl cestni odbor pričel že v lanskem letu vneto izvrševati. Pri
LASJE E4BIJO ZA SVOJO
HEGO TEČ
KAIiOIl MVAORO

ViJ<> fn , o 7e „
"V PO e. ^t
"da
or

J6*0 ^

Hr°St c f "O Zri s°<le nL '
UMIVAJTE GLAVO VSAK TED£X l
tem mu je prišla posebno prav nova uvedba kuluka. S kulukom je bilo lani izvršenih na naših cestah toliko del kakor prej v dvajsetih letih. Posebno so se postavili ku-lukarji v Tuhinjski dolini. V Motniku so razširili 3.5 metra široko cesto na 6 m v dolžini nad 1 km. Pod Kozjakom m pri Cirkušah so razširili in omilili dva nevarna ovinka, pri čemer so morali odpeljati 1500 kubičnih metrov zemlje. Podobna dela so bila izvršena v Potoku v Tuhinjski dolini, na Rodici, v Trzinu, v Mostah, v Praprečah in drugje. V Zalogu so preložili cesto in jo s tem okrajšali za 500 metrov, sedaj pa prelagajo cesto na dveh krajih na Duplici. Kamniški in sosednji kulukarji so pomagali pri ureditvi ceste Kamnik - Stahovica, katero so na več krajih preložili Pri tem so kulukarji pre-
vozili nad 3000 kub. me>trov zemlje. Vsa omenjena dela, ki so bila napravljena i osebnim delom, bi stala 205.000 Din.
Daleč smo cd misli, da bi zagovarjali nori način tlake, ki je bil uveden s kulukom, saj so se vsi enodušno izjavili proti njemu, vendar moramo poudariti, da je samo zasluga kuluka, da so se ceste v kamniškem srezu v enem letu toliko izboljšale. Tudi na pristojnem mestu je dobil kamniški cestni odbor pohvalo in priznanje, da se v nobenem dragem srezu ni s kulukom toliko naprav:lo kakor v kamniškem. Naši kulukarji so torej kljub splošnim pomislekom in nejevolji, s katero je bila sprejeta uvedba kuluka, resno vzeli delo. S tem je kuluk zapustil v kamniškem srezu trajne in koristne sledove, kar je našim kulukar-jem v veliko čast, srezu pa v korist
Smrtna nesreča našega rojaka v Franciji
Pri delu na nekdanjih vojaških utrdbah in strelskih jarkih se ie nedavno smrtno ponesrečil naš rojak Franc Frece, ki je bil rojen 11. novembra L 1902. v Vranski gor-ci, občina Buče v šmarskem okraju. Pokojnik je že dolgo delal v Franciji V Hettan-ge Grande, Moselle, kjer jo našel smrt, pa je prišel nedavno zaradi boljšega zaslužka. Ko je delal v nekdanjem 4 m globokem strelskem jarku, se je zrušila nanj stranska stena in ga podsula. Ko so ga od-
kopali, je bil še živ, takoi po prevozu r bolnišnico pa je podlegel hudim notranjim poškodbam. Pokojnik je bil vnet član Slovenskega pevskega društva m so ga poleg drugih rojakov delavcev iz raznih krajev spremljali na zadnji poti tudi vsi društveni tovariši Pogrebni obred je opravil slovenski duhovnik g. Josip Kastelic, ki se je ▼ lepih besedah spominjal blagega pokojnika. Pokojnik je zapustil v Franciji brata Jakoba, v domačem kraju pa mater.
šubica, Pilona, Jakaca itd. Posebnost so Santlovi izborno risani portreti slovenskih glasbenikov, ki jih je na razstavi 50. Ti portreti bodo neprecenljiv materijal za vse bodoče glasbeno-zgodovinske edicije naših glasbenih institucij.
Ta lepa razstava bo odprta le še nekaj dni, zato naj ne bo inteligenta, ld bi njen pose t zamudil.
Na slikah je pogled v del razstave v veliki dvorani Narodnega doma, kjer so prostori Narodne galerije in pa starinske prenosljive orgle iz 16. stoletja.
Novi poslanec kranjskega okraja
Po odstopu g. župnika Barleta pride v Narodno skupščino kot zastop nik kranjskega okra]a tržiški župan g. Ivan Lončar
Kakor smo že v četrtek poročali, je morji narodni poslanec g. Janko Barle, župnik šentjakobske župnije v Ljubljani, na pritisk svojih duhovniških predpostavljenih odložiti svoj poslanski mandat. Gospod Barle si je v kratkem času izvrše-
stop, pri čemer pa je trdno prepričana, da bo ostal tudi v bodoče enako zvest in vnet služabnik velike narodne ideje, kakor je zvest in vnet služabnik vere in cerkve.
Po odstopu g. Barleta bo kranjski okraj zastopal v Narodni skupščini tržiški mestni župan g. Ivan Lončar, ki je bil pri volitvah 8. novembra izvoljen za namestni-
Glasbena razstava v Ljubljani
O priliki glasbenih svečanosti je otvorila Glasbena Matica v Narodnem domu gJasbeno-zgodovinsko razstavo, ki je pri nas in menda v vsej državi prva in edinstvena.
Z veHktm trudom in delom so prireditelji za razstavo zbrafl skoro vse, kar j« pomembnega za razvoj naše glasbene kulture. Iz zasebnih, muzejskih in društvenih zbirk je na razstavi zbranih toliko zanimivih predmetov, da bo bržkone nemogoče
ob kaki drugi priliki zbrati skupaj toliko materijal a. Lajik skoro ne bo verjel, da ima rasa glasba že tako stare tradicije.
Dragocene so srednjeveške perga-ment. muzikaiije z umetniškimi inici-jalkami, stare par-titure s početkov našega glasbenega razvoja, v 18. stoletju in še prej pri nas doma izdelani instrumenti, posebno zanimive gosli Riharja iz Polhovega grad ca in lepa viola (T amtrr. Razstavljeni so tu<fl posamezni deli gosli sodobnega izdelovalca in pa stari slovenski instrumenti: citre, oprekle, basi, dude, kitare, rogovi, vsi po več sto let stari. Ne manjkajo niti prenosljive orgle iz konca 16. stoletja, last g. Sadnikarja iz Kamnika.
Poleg teh in neštetih drugih glasbeno zantmtvTh predmetov pa so razstavljene tudi številne risbe, slike in plastike, ki se nanašajo na naše glasbeno življenje, že teh podob je toliko, da so same razstava zase. Omenim le Ferda Vesela portreta Parme in Erzina, umetniško dominirajoči podobi, umetniške portrete Vavpotiča, šantla,
Vinska kriza lit naše vinogradništvo
Vinska kriza, ki je Ie del splošne gospodarske krize, ima svoj začetek v povojni dobi
Vinske krize, predvsem prodajne, so se pojavljale že tudi pred vojno, vendar le kot posledica obilnih zaporednih letnikov. Te krize pa niso bile toliko nevarne, če je ostalo vino kakega letnika več let v kleti producenta, ker takrat je imela veljavo še tudi starina in se je prei ali slej tudi prodala. V povojni dobi pa je postajala vinska kriza vedno bolj neprijetna in občutna zlasti za naše slovensko vinogradništvo. Oc! vsega početka povojne vinske krize je bila ta izključno prodajna kriza, to je, da se je vino težko prodalo, vendar pa še vedno za primerno ceno; v drugi polovici leta 1930 pa je ta kriza zasegla tudi vinske cene, ki so tako rapidno padle do nižine, pri keteri se o rentabilnosti vinogradništva le težko govori.
Vinska kriza je danes skoro v vseh vinorodnih državah, ne samo v onih, ki projicirajo več, kakor same potrebujejo, ki torej producirajo za izvoz (med te spada tudi naša država), temveč tudi v onih državah, ki ne pridelajo dovolj vina za domačo potrebo, kakor sta na primer Avstrija in Nemčija, ki sta navezani na nvoz vina. Pri prvih, ki producirajo za izvoz, vlada hud konkurenčni boj za tržišča, pri dru-gh pa ubija domače vinogradništvo cenejše producirano in na podlagi trgovinskih pogodb cenejše nvoženo tuje vino. Vinogradniki prvih kakor drugih so močno prizadeti ter bojujejo hud boj za svoj obstanek.
Vzroki vinske krize so zelo številni. Splošno vinsko krizo pri nas in v drugih državah je povzročila na eni strani splošna nadprodukcija vina, na drugi pa splošno obubožanje vseh slojev ljudstva, zlasti onih, ki so bili svoj čas največji konsumen-ti vina, kakor delavstva in srednjih slojev. Nadprodukcija je nastala zaradi zmanjšanja konsuma, povečala pa se je še toliko bolj spričo povečanja površine vinogradov v povojni dobi.
Površina vinogradov v Evropi in Severni Afriki (v Tunisu in Alžiru), od koder st> »važa na evropska tržišča zelo mnogo vina, je znašala leta 1936 6 in eno četrtino milijona hektarjev. Ta površina se je povečala do leta 1931. na 6 in pol miliiona hektarjev. torej za eno četrtino milijona hektarja — skoro za dvakrat toliko, kolikor ie vinegradov v Jugoslaviji. V naši državi je bilo leta 1926, 175.000 ha, leta 1930. pa 183.000 ha; povečala se je tudi pri nas površina vinogradov za &000 ha. V dravski banovini je bilo po uradni statistiki 1925. leta 24.401 ha, leta 1930. pa 24.783 ha vinogradov. Tudi tukaj je narasla površina vinogradov za 382 ha. Porastu površine vinogradov primerno je porasel naravno tudi pridelek vina.
V dravski banovini, zlasti v bivši mariborski oblasti, je kriza tembolj občutna, ker so ti vinogradniški kraji zgubili svoje tržišče in stalne odjemalce po razpadu avstrijske monarhije na Gornjem Štarej-skern in Nižjem Avstrijskem z Dunajem vred. Izvoz naših vin v Avstrijo se ne more oživeti, ker so delala našim vinom pred padcem vinskih cen, kakor delajo tudi sedaj hudo konkurenco še vedno cenejša vina iz Madžarske, Italije, Španije in Grčije.
Pri tem je treba pribiti dejstvo, da je našemu izvozu mnogo škodovala in še škoduje šmarnica, ki je inozemskim trgovcem omajala zaupanje v pristnost in čistost naših vin, Temn se ne smemo čuditi, če vemo, da je v dravski banovini okroglo 20CK) ha šmarnice, torej približno 10 odstotkov vse vinogradniške površine, ali še bolj nazorno povedano, da je pri nas skoro vsak deseti trst šmarnica. Naše vinogradništvo, ki ie svoj čas slovelo po svojih izvrstnih pristnih vinih, ima škodljiv madež v šmarnici, ki se mora čimprej zatreti z .vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Pa tndi proda lkoholnega gibanja, ki danes močno prodira v vse sloje, ne smemo prezreti. Produkcija brezalkoholnih pijač je na pohodu. Večina teh predstavlja danes nič vredne, celo škodljive, s kemičnimi sredstvi napravljene pijače, ki se izdelajo za ničev denar, pa se razmerno drago prodajajo. Tem je treba napovedati boi, podpirati in pospeševati pa je produkcijo naravnih sokov iz grozdja, sadja in jagodičevja. Še eno dejstvo je, ki vinsko krizo pri
vinogradnikih poostraje. To je izpremenje-ni okus pivske publike po vojni. Svoj čas se je cenila starina in je imelo staro vino vedno večjo vrednost kakor novo. Kupci so vedno iskali in nakupovali predvsem staro vino. Pri takratnih razmerah je cena vinu v kleteh rasla, a danes mu pada. Danes se ceni le mlado vino in po možnosti še nekoliko sladko. Na ta način povzroča vsaka trgatev sproti za prejšnje nerazpro-dane letnike prodajno krizo, to je čim dalje teže je spraviti staro vino v promet, istočasno pa izgublja vino na svoji ceni To dejstvo predstavlja dejansko izgubo. Mlado, zlasti še nekoliko sladko vino, ki se skoro po večini toči po gostilnah, je pa ori neveščem kletarstvu, ki je na žalost še v mnogih točilnih obratih vsakdanje, podvrženo napakam in boleznim, ki se kaj rade pojavijo ter je s tem zvezan večji riziko eventualne materialne rgube. kakor pa pri gotovi dobri starini.
Iz vseh navedenih dejstev preteklosti in sedanjosti našega vinogradništva moremo začrtati logične smernice našega bodočega vinogradništva. Na kak temelj je postaviti naše vinogradništvo, da bo rentabilno, to vprašanje hočem nekoliko osvetliti v na-slednem.
Med prvo in najvažnejšo operacijo, katero je izvršiti na našem vinogradništvu, je zatiranje in uničevanje zloglasne šmarnice do skrajnosti. Dokler ne bo izginila iz naših vinogradov šmarnica, tako dolgo ne bo dobro za naše vinogradništvo, tako dolgo bo še vedno izpodjedala šmarnica kot škodljiva pijača zdravje našega ljudstva. Od letošnjega leta dalje je po vinskem zakonu vsaka prodaja šmarnice prepovedana. Šmarnica pa tudi ni primerna domača pijača za delavce.
Druga nujno potrebna Izprememfoa v našem vinogradništvu je ta, da se opustijo vsi vinogradi, ki so v neprimerni legi. Vinogradi naj izginejo povsod, kamor po svojem bistvu ne spadajo. Vinograd mora biti v prvi vrsti le v takih položajih, ki za druge kmetijske kulture niso primerni. Le primerni strmi, južni, južnovzhodnj in južno-zapadni položaji so v prvi vrsti vinogradniške lege in te zopet le tam, kjer so podnebne razmere primerne za vinograd. Povsod, kjer bi bila lahko njiva, sadonosnik ali pašnik, tja vinograd ne spada; istotaiko nizke lege, kjer pomladni in jesenski mraz večkrat povzroča škodo, niso za vinograd. Ce bi pri nas v dravski banovini in v vsej državi izginili vinogradi v neprimernih položajih, posebno v ravnini, pri nas ne bi bilo vinske krize. To so tiste lege in položaji, ki v splošnem pridelajo manj vredno kvaliteto, in ker je zemlja v takih položajih kvalitativno boljša, je razumljivo, da je pridelek kvantitativno mnogo večji. Tudi obdelovanje je cenejše in lažje, kar mora imeti skupaj z veliko kvantiteto za naravno posledico, da se morejo prodajati le velike množine manj vrednega vina zelo poceni, kar seveda pritiska tudi na cene kvalitetnih vin. Pri nas je to dejstvo toliko boR tragično, ker se pri domaS nadproduikciji takšna vina uvažajo iz drugih krajev naše države.
Kot nadaljnje načelo naj velja za bodočnost za posameznike: manj vinogradov, a tiste obdelovati čimbolj intenzivno in racionalno. Tudi na manjši površini je mogoče pri pravilnem in dobrem obdelovanju pridelati primerno zadovoljivo množino vina. V današnjih časih, ko je že hudo dobiti v resnici zanesljivega, strokovno kvalificiranega vinogradnega delavca, mora biti v ospredju do skrajnosti izvedena racionalizacija dela. Ta racionalizacija obstoja v tem, da se vsako delo izvrši premišljeno in s čim manjšini izdatki in da se izvrši samo ono delo, ki je v resnici potrebno in koristno. Vsako d&lo in vsaka investicija v vinogradu, ki ima namen dati vinogradu zunanje lepše lice, je neracionalno in je izguba potrebnega obratnega kapitala.
Racionalnost mora biti ▼ ospredja pri vseh delih v vinogradu. Dela sledijo drugo drugemu običajno, vendar pa imejmo pri izvršitvi dela pred očmi vedno načelo: pravilno in poceni. Obdelovanje vinograda je izvršiti pravočasno in z dobrim orodjem. Kjer razmere dopuščajo, tudi z vprežnim ali celo z motornim orodjem, ako hočemo v tehničnem oziru slediti vinogradnikom v drugih bolj naprednih državah. Ker si posameznik ne more nabaviti motornega
orodja, bi bila strojna zadruga zelo na mesto.
Gnojenje vinograda, ki se mora ponavljati vsaj vsakih 5 let mora biti prilagodeno moči vinograda in produkciji. Zaradi nezadostnega gnojenja začne vinograd hirati; preob !no gnojenje je pa nerentabilno in ni v korist kakovosti pridelka. Glavno gnojilo je v današnjih razmerah dober hlevski gnoj hi dober kompost. Umetna gnojila uporabljamo le, če primanjkuje domačega gnoja. Gnoji se najbolje v pozni jeseni v zvezi z zimsko kopjo ali pa rano pomladi v zvezi s prvo globoko kopjo.
Vlnogradna rez mora biti dobro premišljena. Trsu naložimo le toliko, kolikor more prenašati po svoji moči brez škode. Boljšo kvaliteto grozdja pridelamo na rez nikih kakor na šparonih ali ločnih. Zatorej je rezati na šparone samo one sorte, ki to zahtevajo, kakor na primer beli burgundec, traminec, rulandec, renski rizling, muškatni silvanec, modri burgundec. Druge sorte režemo le na reznike.
Vez, zlasti pa pletev, je izvesti natančno. Pri pletvi odstranimo le one mladice, ki razvoju trsa v tekoči vegetacijski dobi. pa tudi za prihodnjo rez niso potrebni.
Posebno racionalno je izvršiti zatiranje bolezni, predvsem škropljenje proti pero-nospori. Škropljenje se mora izvršiti pravočasno in pravilno. Zlasti se ne sme zamuditi pravi čas prvega škropljenja, razdobje med prvim in drugim, drugim in tretjim škropljenjem naj ne bo predolgo. S pravočasnim škropljenjem se obvaruje pridelek, s pravilnim škropljenjem se pa prihrani mnogo na dragi modri galicL Zato je škropiti le z dobrimi škropiljkami in s finimi razpršilniki.
Ne polivajte trsov in zemlje z modro ga-lico. temveč je fino poškropiti le zelene dele trsa. Pri takem škropljenju se prihrani tudi na času.
Trgati je čim pozneje, da grozdje popolnoma dozori, kajti le iz zrelega grozdja tudi pri boljših sortah smemo pričakovati dobro kvaliteto vina.
Iz stališča racionalnosti je pri vseh delih v vinogradu, zlasti tam, kjer se dela s tujimi najetimi in nekvalificiranimi delavci, potreben stalni nadzor, s katerim se pri-štedi zelo mnogo na denarju in času, pa tudi delo se more izvršiti tako, kakor je to v interesu gospodarja vinogradnika, kajti čuta odgovornosti mnogokrat delavec sam danes nima več.
Ce smo princip racionalnosti upoštevali v vinogradu, ga moramo v isti in še večji meri uvaževati v kletarstva. Vino moramo hraniti v dobri in snažni kleti, pretakati in zalivati moramo vino pravočasno rn redno, prazno posodo pa redno žveplati.
Ker pa je v mnogih naših vinogradniških krajih racionalno kletarstvo zaradi slabih kleti, pomanjkanja dobre in zadostne vinske posode nemogoče, je za takšne razmere edini izhod za izboljšanje kletarstva vinarsko zadružništvo.
Prave vinarske zadruge, ki so združitev malih ta srednjih vinogradnikov, morajo biti produktivne in prodajne zadruge obenem. Produkcija ali pridelovanje vina mora biti usmerjeno po enotnih načelih, da je mogoče ustvariti enoten tip vina, ki naj doseže po zadrugi primerno ugodne cene pri prodaji. Vinarska zadruga pa mora imeti tudi izrazit vpliv na način vinogradarenja posameznikov in more izvesti načela racionalizacije dela, to je pravilnega dela. ki naj z najmanjšimi izdatki doseže čim večjo korist pri vseh opravilih, kakor je bilo navedeno že prej. Vinarsko zadružništvo zahteva disciplinirane vinogradnike, od njih pa v polnem pomenu besede zadružni smisel kakor tudi zadružno požrtvovalnost Le pri onih vinarskih zadrugah, kjer so vinogradniki zadružniki prežeti s temi načeli, smemo pričakovati polnega uspeha.
Vinarska kriza sicer ubija našega vinogradnika, vendar ga naj tolaži dejstvo, da nobeno stanje ne traja večno; tudi vinske krize bo enkrat konec, konec pa je bo toliko prej, čim prei se bodo po uvidevnosti naših vinogradnikov načela racionalnosti prenesla tudi y prakso.
Inž. Ivo Zupanič.
Industrijske in delovne razmere v Julijski
Krajini
Radi svetovne krize znižane cene. Radioemanacijsko termalno kopališče
DOLENJSKE TOPLICE
Ozdravi sigurno revmatizem, lšlas, ženske bolezni itd. Sezona od 1. maja ao 30. septembra. Hrana, kopel in stanovanje v kopališkem domu. Din 50 dnevno. Postaja: Straža-Toplice. Zantevaite brez-_plaCno prospekte.	186
Industrijska zveza v Julijski Krajini tn zveza fašističnih sindikatov v Trstu sta imeli te dni svoja letna občna zbora. Na obeh zborovanjih se je iz poročil funkcijonarjev kakor iz debate, ki so jo načeli delegati tržaških industrijcev in delavcev pokazala obupna slika delovnih razmer in strahotna perspektiva za bodočnost
Na obeh zborovanjih so ugotovili, da so poleg že legendarne svetovne krize omejitev izvoza, padec konsuma, notranja kenku-renca, nižji življenjski standard delavstva v ostalih italijanskih pokrajinah vzroki, ki so dovedli industrijo in proletarijat v Julijski Krajini na rob propasti. Niso si pa upali pribiti, da je poleg teh uničujoča gospodarska politika fašističnega režima, ki ovira sistematično gospodarsko strukturo in aktivnost »odrešenih« obmejnih pokrajin, glavni vzrok vsega pomanjkanja in zla.
Zveza industrijcev obsega po svojem delokrogu tržaško in istrsko pokrajino. V njej je včlanjena večina vseh industrijskih in obrtnih podjetij na ozemlju obeh pokrajin. Zveza reprezentira vsa podjetja, ki jih je 980 z 32.406 nameščenci, včlanjenih pa je v njej 654 podjetij z 28.077 nameščenci Zanimivo je, da ostala podjetja niso včlanjena v zvezi zaradi tega, ker ne morejo plačevati članskih prispevkov. Lani je bilo v Trstu in Istri še 1111 industrijskih in obrtnih podjetij z 39.424 nameščenci.
Na svojem zborovanju 90 fndustrfjci ugotovili, da je za vsako ceno potrebno novo znižarje piač nameščencev. Razmere v industriji so take, da bodo podjetniki prisiljeni zapreti svoje obrate, če ni mogoče doseči cenejše delovne sile. Zares so pogajanja že v teku. Na zborovanju delavskih sindikatov so skušali sicer zavzeti drugačno stališče o tem vprašanju. Delavski zastopniki so sicer dokazali, da bi znižanje plač dovedlo do večjega padca konsuma, da so redukcije sploh nemogoče že zaradi cele serije odstotnih znižani delavskih prejemkov, ki jih je izvedel režim v poslednjih letih. Toda predsednik sindikata konfederacije Biagi, ki je prišel iz Rima na zborovanje, je izjavil, da
je potrebno nravnovesenje življenjskega standarda, ki se v Julijski Krajini zelo razlikuje od onega v ostalih italijanskih deželah. Vse kaže. da bodo v kratkem znižali plače v Julijski Krajini za 5—15 odstotkov.
Vprašanje brezposelnosti pa je v zadnjem času postalo najbolj pereči socialni problem tržaškega in ostalega delavstva v »odrešenih« pokrajinah. Na obeh zborovanjih so ugotovili, da je imela lani Julijska Krajina v primeru z ostalimi *ialijanskimi deželami in še posebej z razmerami, kakršne so se pojavile letos, prav »privilegiran« položaj. Po uradnih podatkih, ki se nanašaj* samo na članstvo fašističnih sindikatov, je bilo lani v vsej Julijski Krajini okrog 4700 brezposelnih delavcev (dejansko nad 30.000), letos pa je bilo meseca aprila samo v Trstu naštetih nad 16.000 brezposelnih. Po uradnih podatkih se je brezposelnost v Trstu povečala za nad 400 odstotkov. Ta odstotek sicer ni realen, ker tako povečanje dejanskega števila brezposelnih v Trstu, ki so ga lani cenili na 15.000. sploh ni mogoče. Priča pa, kako fiktivni so uradni podatki o socialnih razmerah v Italiji. Sodijo, da je brezposelnost v Trstu v resnici narastla na 25.000, to je za 67°/o, kar je že dovolj jasen dokaz katastrofalnih delovnih in socialnih razmer, še do zadnjih mesecev je bilo n. pr. v petih ladjedelnicah v Julijski Krajini (v Trstu, Miljah, Tržiču, Puli in na Reki) zaposlenih okrog 10.000 ljudi. Že meseca marca pa so jih pričeli reducirati. In te redukcije bodo po napovedih predsednika zveze industrijcev Sanguinettija šle v kratkem do skrajnosti, ker dosedaiš ni bilo niti enega novega naročila za ta podjetja.
Poleg vsega tega pa je treba ugotoviti, kako nezadostna so sredsva, ki se stavijo na razpolago za podpore brezposelnih mas. Fašistični sindikati v Julijski Krajini so lani zbrali komaj 800.000 lir za vsa socialna zavarovanja. Približno emak je bil prispevek delodajalcev. S tako malenkostnimi sredstvi, Id se bodo morala letos po sili razmer še vse bolj skrčiti, se očividno niti od daleč ne dajo kriti potrebe desettisočev brezposelnih delavcev in njihovih družin.
Dogodki za mejo
Delovanje goriškega škofijskega upravitelja
V	zadnjem času 6l goriški škofijski upravitelj znani inons. G.iovannd Sirotti silno prizadeva, da bi čim bolje organiziral Katoliško akcijo na Goriškem. Res je pričelo v zadnjem času -intenzivneje delovati več takih goriških društev, tako »Katoliški možje«. »Katoliške žene«, »Katoliška moška mladina« in »Katoliška ženska mladina«. Administrator Sirotti je za vsa ta društva imenoval predsednike on ostale voditelje pa je v katoliškem glasilu >Mea del
Popolo« tudi objavil pismo, v katerem napaoša imenovane voditelje, naj zastavijo za Katoliško akcijo vse svoje moči, tako da se 'bodo njene organizacije čim prej razširile po vsej goriški nadškofiji.
Prizadevanje goriškega nadškofijskega upravitelja bi bilo morda povsem razumljivo, če bi se goriška katoliška akcija ne imenovala specifično »Italijanska katoliška akcija« ta če bi njeni po inons. Sirotitiju imenovani voditelji me bili tekljmčno sami Italijani. Tako pa je že preračun and učinek Sirottijieve katoliške akcije neizogiben in tragičen obenem: Italijanska katoliška akcija bo čim prej razpredla svojo organizacijo med slovenskim ljudstvom, ki tvori veliko večino katolikov v goriški nadškofi-ji. Zato jamči sam inons. Sirotti, njegovi duhovniki in pa — ©oriški fašizem, ki bo gotovo znal pravilno oceniti in tndi izrabiti prenovljeno ta italijansko katoliško akcijo v svoje raznarod ovalne namene.
Motiš. Sirotti pa s to svojo politiko nI nar pravil uslugo le goriškim fašistom, marveč je vsaj nekoliko utrdil tudi svojo kandidaturo za bodočega goriškega nadškofa.
Smrt goriškega fašistovskega voditelja
V	Gorici Je preteklo soboto umrl pokrajin. >ki upravni tajnik fašistične stranke "Driii. Podlegel je bolezni na ledvicah. Tajnik Urzi je bil v zadnjem času lastnik čev-Ijame v Miran pri Gorici. Poleg drugih je bila tudi njegova zasluga, da so bili iz mf-rer: ske tovarne odpuščeni vsi slovenski delavci. Doma je bd.l iz Sicilije po vojni pa je bival v Furlani.ii. štiri leta je bil fašistični tajnik v Tolminu, kjer se ga Je lju Istvo še sedaj dobro spominja Pokopan je bil v Mirnu.
Nov železniški vozni red Preteklo nedeljo je bil v Italiji nveden nov vozni red za potniški promet na državnih železnicah. Skoraj na vseh progah so promet znatno pospešili. Tako bo trajala n. pr. vožnja od Trsta do Benetk po četrt ure in več manj nego doslej. Očividno namenoma pa so na progah, ki vodijo iz Benečije direktno v Avstrijo in južno Nemčijo, favorizirali Benetke in zanemarili Trst. Benetke so dobile v smeri proti Bren-nerju in Trbižu sila ugodne zveze, medtem co je bil Trst malo ne odrezan od Nemčije in Avstrije. Poleg tega se tudi zveza med Trotom in Podbrdom ni prav nič izboljšala.
V Trsta fe tezvalo tako zapostavljanje
tržašldh interesov veliko in upravičeno ogorčenje. Tržačani se pritožujejo, da se n tem odvračajo nemški in avstrijski turisti iz Monakovega, Berlina, Dunaja in celo oni iz Prage, Amsterdama in kdo ve še odkod od Trsta in vse Julijske Krajine, pa da so speljavajo v Benetke in druge italijanske pomorske in alpinske postaje.
Novo znižanje plaž
Pred kratkim so uveljavili novo delovno pogodbo za nameščence pomorskih prometnih podjetij. O tej pogodbi so razpravljali tudi na zadnjem sestanku tržaškega direk-torija nacionalne zveze brodarjev. Tajnik zveze je z velikim zadoščenjem ugotovil, da so se pričela tudi za brodarje uveljavljati načela »delovne listine«, ki jo je Mussolini svečano proglasil leta 1926. kot osnovo socialnega sistema v delovnih odnošajih med delodajalci in delojemalci.
Stvarni učinek nove delovne pogodbe pa je bil ta, da so bile brodarjem znova znižane plače, in sicer onim, ki služijo na ladjah s tonažo nad 1600 ton. za 10 odstotkov, ostalim pa za 5 odstotkov. Te redukcije se nanašajo na njihove osnovne plače. Posebej in še v veliko večji meri pa so znižali njihove izredne prejemke.
Zastopnik brodarjev kapetan Cilento je sicer protestiral proti tem redukcijam, 5eš, da^ so bile že dosedanje plače brodarjev daleč pod njihovim eksistenčnim minimom, vendar pa njegov protest ni dosegel svojega namena. Sicei pa tudi sam ni bil tako zelo prepričan o pravicah brodarjev in je zato dodal, da bi mogle izredne težave pomorskih promet podjetij pač opravičiti znižanje brodarskih prejemkov. Nazadnje so se sporazumeli, da nalaga svetovna gospodarska kriza te nove žrtve ubogim brodarjem, ki pa bodo s tem gotovo znova izpričali svojo korporacijsko zavest in zvestobo napram fašističnemu režimu.
Iz pozabljenega letoviškega kraja
Podkoren, 27. maia.
Človek bi niti verjeti ne mogel, kako se izpreminjajo posamezni kraji tekom par desetletij. Prvi se dvigajo, drugi propadajo, a prvj samo na račun drugih, ki zaradi slučajnih malenkosti ne morejo tekmovati z drugimi, bodisi da jim primankuje potrebne energije, bodisi da nimajo sredstev, ki bi jim pomagala, da bi z lahkoto tekmovali s krajem, ki jim je zraste] preko glave, ker ga narava sama protežira ali pa so ga povzdignili ljudje s svojo uvidevnostjo in pravo presojo časa in razmer. Za podvig posameznega kraja v naši planinski pokrajini je pač tujski promet prvi in glavni faktor, ker žive ljudje od njega in je v gospodarskem ozirn in v današnjih prilikah tako izredno važen, da skoro noben naš planinski kraj ne more preiti mimo njega. Številke v tujskem prometu so dandanes skoro edino merilo, na podlagi katerega presojamo, ali se je kraj dvignil, ali pa zaradi vidnih vzrokov propadel.
Zgodovina ve. da je skoro še pred petdesetim? leti Podkoren cvete! kot noben drugi kraj na gornjem Gorenjskem; a svet ve, da je propadel samo zaradi tega, da se Je dvignila na njegov račun Kranjska gora
do one višine, ki jo glede tujskega prometa dandanes zavzema v naši pokrajini Vzrok pa je bila samo železniška postaja, ki so jo zgradili v Kranjski gori, a je pri tem Podkoren ostal praznih rok, ker je bil ločen od sveta, ki je kmalu popolnoma pozabil nanj in mu je s tem prizadejal veliko krivico. Zaradi tega pa nikakor ne moremo reči da je morda propadel. Sam zase se je pač obdržal na prejšnji višini, samo napredoval ni skoro nič, dasi se je na vso moč trudil, da bi se vzporedno s Kranjsko goro razvijal in dosegel čim večji tujski promet A kljub vsem naporom se mu vse to ni posrečilo, ker mu je primanjkovalo onega, ki je prvi in glavni pogoj slehernega tujskega prometa — primanjkovalo mu je železniške postaje.
Kar mu ni uspelo petdeset let to je dosegel v zadnjem letu. Železniška direkcija Je ugodila želji prebivalstva, da se tik vasi zgradi postajališče, kjer se bodo ustavljali vsi vlaki, vozeči do Rateč in do Kranjske gore. Delo se je že pričelo in se nadaljuje z vso naglico, tako da bo postajališče še letos dograjeno in otvorjeno še pred glavno sezono, ako ne pridejo kake nepredvidene zaprek vmes.
Brez dvoma bo to postajališče velike važnosti za naš tujski promet in ga bo zgostilo še bolj. Izletnikom in turistom bo zdaj odpadla nepotrebna in nevšečna pot iz
Kranjske gore do Podkorena, ki j& v turističnem oziru kaj zanimiva točka že zaradi dejstva, da je odtod izpeljana zadnja cesta, ki vodi preko relativno prav nizkih Karavank do Strmca, kjer se začenja koroška meja. To postajališče pa bo prišlo prav tudi turistom in izletnikom, ki so namenjeni v Planico, in ki bi se radi izognili običajni poti, saj je prav iz Podkorena izpeljana v Planico bližnjica, ki vodi po jako zanimivem. v planinskih krasotah bogatem terenu.
Podkoren je bil od bližnjega m dalinje-ga sveta do sedaj brez vzroka neprimerno zapostavljen. V tujsko-prometnih ozirih je bil popolnoma odvisen od Kranjske gore, ki je dirigirala semkaj tujce samo v slučajih, če je bila prenapolnjena in je bila v zadregi, kje bi goste spravila pod streho. Podkorenu je primanjkovala in še vedno primanjkuje potrebna propaganda, posebno še v tuzemstvu, odkoder prihaja v bo-rovški kot večina stalnih letoviščarjev. Vas sama na sebi je kolikor toliko opremljena z vsem, kar zahteva tujski promet ima precejšnje število sob, pripravljenih za tujce, a za prehrano zadovoljivo poskrbe gostilne, ki se že dolga leta nahajajo v tem kraju. Morda ni tujca, ki se je mudil tod in ki bi bil odšel nezadovoljen odtod; vas je prava idila in prikazuje s svojimi snažnimi, v starem planinskem slogu zidanimi hišami
popolnoma pristen asirski Značaj.
Seveda, zgraditi in priskrbeli si bo moral Podkoren še marsikaj, če hoče, da bo glede tujskega prometa napredoval tako, kot zasluži. A pred vsem bo moral gledati, da si v tujsko-prometnih ozirih pribori čim več svobode in neodvisnosti, da bo s prostimi rokami razpolagal sam s seboj, kakor mu bo pač velevala lastna uvidevnost in še bolj potreba časa. Uvidevnosti mu seveda ne bo primanjkovalo, ker ima zadosti jako dobro kvalificiranih ljudi, ki se razumejo na tujsko-prometno stroko. Treba je vso stvar samo energično organizirati in v lastnem delokrogu pokreniti vse, kar je treba, in se nikoli ne ozirati na pomoč, ki naj jim pride od drugod, pa naj jim je ta pomoč še tako zagotovljena.
Novo železniško postajališče bo za Podkoren sam največje važnosti, ker mu bo prineslo novo življenje in bo za kraj vir novih dohodkov. Tujci bodo prihajali sem v velikem številu, kakor hitro bodo informiranj o veliki vrednosti, ki jo ima Podkoren. Vsekakor pa je to pozabljeno, skoro mačehovsko zapostavljeno letovišče v interesu splošnosti dolžno, da se samo odkrije svetu in samozavestno pokaže, da prav nič ne zaostaja za drugimi letovišči, temveč jih v mnogih ozirih celo visoko nadkriliuje, kar bo dokazala že bližnja bodočnost.
v.
400 deklet je osleparil
Beograd, 27. maja.
V današnjih časih, ko vlada vsepovsod brezposelnost ni prav nič čuda, da ljudje, ki žele priti do kruha, sedajo na iimaniee raznim prefriganoem, ki jim znajo izvabiti tudi zadnjo paro z zagotovilom, da jim preskrbe službo, zaposlitev, delo. Tak pr©-friganec, neki Vojislav Rumenič iz Ratarjev v jasemškem srezu, če so resnična njegovi osebni podatki, se je te dni ujel na evoje lastne limanice, ki jLh je nastavljal po Smeri erevem. Moža/kar je hodil po mestu in pripovedoval tu pa tam, da je zastopnik: »D. W. K. Llovda«, nemške tovarne žarnic, ka ima svoje glavno zastopstvo v Zagrebu in želi tudi v Smederevem odpre-tf svojo prodajalno žarnic, ki v primeri z drugimi porabijo kom a j desetino električnega toka. Iskal je torej primeren prostor za prodajalnioo, poleg tega pa tudi dve gospodična prodajalki, ki bi imeli po 1000 dinarjev mesečne plače in 20 odst. provizije od izkupnine. Prosilki morata izročiti njerniu 30 Din v gotovini za takse, prošnjo in tri svoje slike za legitimacije. On, ki je pri tvrdki »šef z<a vnanje posle«, pošlje vse to glavnemu zastopništvu v Zagreb, Id namešča prosilke.
Rumenie je pripovedoval vse to v delavnika nekega urarja in se bahal, kako je po vsej državi že ustanovil okoli 400 pro-dlajainic in preskrb el službe tolikim ljudem, ko je vstopil namestnik smederev^ skega državnega tožilca, ki je poslušal r.je-govo pripovedovanje in se mu je takoj zazdelo, da ima pred seboj prevejanega sleparja. Dve, tri navzkrižna vprašanja, kakor jih »šef za vnanje posle« ni pričakoval, pa je g Cvetkovič poklical slučajno mimo uTarne prihajajočega orožniškega podporočnika Vukanoviča in mu priporočil v varstvo »gospoda šefa«.
Ko so nato Rumeniču službeno pretresli obisti, sc je izkazalo, da ima sicer res legitimacijo »D W. K. Llovda«. toda da je ta legitimacija ponarejena. Našli so pa pri njem celo kopico prošenj raznih deklet za namestitev, fotografij, legitimacij in celo originalna šolska izpričevala prosilk. Našli so pri njem tudi neko športno legimacijo, na kateri je označen kot suplent. In »gospod šef za vnanje posle« — tako je bil označen skoTaj v vseh prošnjah — je imel v žepu celih 14 Din. Vsekako se mu je mudilo, da čim prej »ustanovi« v Smede-revu »podružnico« in sprejme vsaj dve prodajalki s takso po 30 Din.
Nadaljnja preiskava bo pokazalo, kje vse je »ustanavljal podružnice« in sprejo mai »takse«.
N^jroodcrneJSe Jugoslovansko zdravilišče, kopališče in letovišče
510m nad morjem.
Sezrja skozi vse leto. Pojasnila in prospekte daje: Zdraviliška komisija in
...................... 'mm	uprava hotelov.
127	
Hotel Union, Bled
posebno znane hotele te penzfame na Bledu moramo uvrstiti tudi hotel »Union«, ki od svojega, obstoja nudi gostoljubno streho m najboljšo potrežbo mnogoštevilnim tujcem in domačinom. S slovesom svoje iz-borne postrežbo ta s svojimi zmernimi cenami služi to podjetje v veliki meri razvoju tujskega prometa ta bo to podjetje tndi ietos privabilo mnogo tujcev ter s tem ko-
rfstfto našemu narodnemu gospodarstva.
Hotel »Union «nudi poleg najboljšo postrežbe svojim gostom tndi užitke vseh prt-rodnih dobrot m krasot ore-lepega gorskega letovišča, ker je njegova uprava znala pridružiti modernemu restavracijskemu podjetju tudi vso to. kar se da od lepe pokrajine pridobiti za razvedrilo in oddih gostov.
jubileju najstarejšega mostu v Zasavju
Iz zgodovine važnega prometnega sredstva — Občinski arhiv na peč! in drugo, kar kaže potrebo zasavskega muzeja
Že osemdeset let 3e naš most v službi
javnosti. Ostarel je v tej dobi, ob veliki povodnji 1. 1923 se je upiral kot junak. Zaman je bilo butanje valov, ki so udarjali že na most. O našem junaku pa so pisali tudi inozemski listi. Pa je vendar po tisti jeseni precej ohromel. Ko je dobil za tem sitar-jevški rudnik na litijsko postajo velike stroje, so se inženjerii zbali prevoza preko mostu. Vagone so obrnili in so jih zavlekli do Radohove vasi na Dolenjskem, odkoder se je izvršil »napad« na oddaljeni Sitarjevec preko strmih bogenšperskih serpentin.
Pa kaj bi zamerili take stvari našemu lesenemu orjaku. Saj dobiva stalno pomla-jevalne injekcije, obnavljajo mu odmrle nde in starec čaka nadomestka - železobe-tonskega mostu, ki si ga vsi trojno želimo. Naš Jubilant ve. da se bo moral odmakniti, ko bo minula kriza. Saj ni ničesar večnega na tem planetu. O, pač; popravljanje našega mostu je že — večno!	J. Z.
Visoko francosko odlikovanje naseda obrtnika
Ljubljana, 23. maja. Naš rojak podjetnik v Zagrebu g. J. Flerin, na Ilici 87, je dosegel s svojo razstavo žensk'"h in moških klobukov ter slamnikov
Litija, 28. maja.
Te dni Je dejal Knnsflerjev stric s Frtice, ki je živa kronika precejšnje dobe, da je
naš most visok jubilant — 80-letnik in da ni prav, če se na ta jubilej pozabi. — Mož, ki ima izredno dober spomin, je dal precej zanimivih podatkov, drugo sem pa rkušal dobiti iz raznih arhivov, a Je bil ves trud zaman. Registratura na glavarstvu molči, na občini pa nimajo ničesar. Občina Ima sploh bore malo podatkov o važnih dogodkih in bo ime! zgodovinar, ki se bo poglobil v raziskovanje zasavske zgodovine, prav težko dele. To smo videli tudi na naši zadnji zasavski razstavi. Vače, š-marska okolica, Polšnik. Zagorje in še drugi kraji so razstavili več zgodovinskih predmetov, kakor pa Litija, kjer imamo sresko načelstvo, sodišče, šolo, SPD in razna druga društva. — Umestno b: bilo, da bi se tudi v našem kraju uredil kak muzej; zgodovinske spomine, ki jih je mnogo pa bi bilo treba čimprej poiskati in uredit
Življenje prejšnjih desetletij, ko so vlačili še po Savi bogato naložene tovore s čolni in kasneje, ko so gradili železno cesto skozi ozek zasavski žleb, je moralo biti res kaj domače. Takrat je ime! v Litiji glavno besedo Šegač, velegruntar. Zato ni čuda, če mu ie bila dana tudi županska oblast. Nekdanja Šegačeva domačija stoji še danes tik mostu (takrat ga seveda še ni bilo) na litijski strani, pod staro lipo. kier je sedanja Slančeva hiša. Oče župan pa ie imel ves občinski arhiv in vse uradne dokumente kar na — peči.
Neko hudo zimo, ki so preganjali mraz z debelimi panjači, se je ves arhiv vnel in zgorel. Rešili so le staro patentno pismo za litijske sejme. To ie ed:ni dokument, ki ga hrani še sedaj naša občina. V spomin na tisto nezgodo na priča prazna škatli a za veliki avstrijski, v rdeč vosek vtisnjeni pečat, ki se je ob oni nezgodi — stopil...
Do leta 1S52. so uporabljali za prehod nreko Save le brodove. Teh je še danes na Savi vec, sai od Sv. Jakoba pri Ljubljani pa do Litije ni še nobenega mostu; zadnje čase pa se mu.iajo s Kresničani vsi okoličani. da bi tudi dobili svojega. Pa tudi navzdol po Savi ni bilo v naših krajih takrat še nobenega mostu. Izjemo je delal le Zidani most, ki že s svojim imenom potrjuje svojo važnost prav zaradi tega že iz starih časov sem. Kakor mi je pravil eden naših vrlih zgodovinarjev, ljubljanski licealni bibliotekar dr. Jože Rus, nosi Zidani most svoje ime še iz rimskih časov. 2e Rimljani so zgradili ob stočju Save in Savinje most, ki pa so ga razne vihre uničile. Kasneje so ga zgradili tamkaj spet Babenberžani, ki so ga rabili za svoje vojaške namene. Tako rimski kakor babenberški most pa sta bila postavljena preko Save, vsi sedanji trije zidanmoški mostovi pa drže preko Savinje. Babenberški most je služil prometu polnih 216 let (od 1224 do 1439), porušili pa so ga v času, ko sta se pričela preganjati naša znanca Pegam in Lambergar.
Le da predočim važnost otvoritve novega mostu, naj omenim otvoritev prvega ka-menitega mostu čez Ljubljanico, kar se je
zgodilo lo 10 let pred litijskim.
Brezdvomno je bila otvoritev Južne železnice. ki je stekla mimo nas L 1849 velikega pomena tako za Litijo, kakor za vse ostalo Zasavje. Saj je bila prav do tedaj Litija dokaj neznatna, in je bilo glavno upravno trgovsko in obrtniško središče v sosednjem Šmartnem. Po L 1S49 pa je začela Litija po vrednosti in pomenu kot kraj ob železnici, naraščati. Brod, ki je bil do tedaj speljan čez reko od Kisletove hiše (ki je nosila do zadnjega preštevilienja hiš št l) menda najstarejše hiše v Litiji, ni več zadoščal, potreba je klicala po mostu, ki smo ga dobili tri leta potem, ko je »lukamatija« prvič za-
G. J. Flerin
na razstavi v Parizu zlato kolajno z diplomo. Odlikovanec je rodom iz Domžal, ki uživajo svetovni sloves zaradi svoje velike izurjenosti in ličnosti v klobučarski in slamničarski stroku G. Janko Flerin je v mlajših letih delal v domačem kraju z očetom in bratom in so njegovi izdelki, ki so dosegli na razstavi veliko francosko odlikovanje, ravno tako tudi zasluga njegovega brata Franca Flerina, dasiravno se glasi odlikovanje samo na njegovo ime, ker je bila tako označena tudi cela razstava.
G. Janko Flerin Je zaprosil za objavo tega priznanja s pristavkom, da bi se, kakor že storjeno, ugotovilo, da velja priznanje tudi njegovemu bratu, ker sta oba dosegla svoj velik strokovni uspeh že v skupni de-
Zobni kamen pod povecalom
Zrahljan« 8estav» zobnega kamna.
Razpad zoonega kamna.
Odstranite zobni kamen — povzročitelja mnogih hudih obolenj zob — z rednim negovanjem s Sargovim Kalodontom. Samo Sargov Kalodont vsebuje proti zobnemu kamnu učinkoviti sulforicinoleat po Dr. Braunlichu. Polagoma razkroji organske substance, ki tvorijo zobni kamen, njegova sestava se zrahlja, on začne razpadati, izgubi svoje oporišče, 6e zdrobi in se povsem lahko odstra ii s trdo žčetko za zoba. Uporabljajte redno Sargov Kalodont? Tudi Vaš zobozdravnik Vam bo da! ta svet, ker on dobro ve, kako nevaren ja. zobni kamen za zobe.
lavntd pod vodstvom svojega očeta, znanega funkcionarja občinske uprave in gasilnega društva. Brata Flerin odlično zastopata staroznano in priznano domžalsko klo-
bučarsko tn slamnfkarsfco stroko ter se s tem najboljše priporočata rojakom, ki fi-vijo v Zagreba, kakor tndi rojakom i* ožje
domovine.
na Plitvička jezera
Ljubljana, koncem maja Ne vem, koliko let sem se že napravljal na Plitvička jezera. In bi jih nemara nikoli ne ugledal, da me ni prijatelj Vili mimogrede snel na svoj košati Mercedes.
Dolenjski griči so ostajali za nami, vsi zeleni in polni kukavic. Po vrtovih so se ogledovale cvetoče jablane kakor »štema-ne« neveste. Večerno solnce je razlivalo svoje zlato vse do Gorjancev in obetalo lepe Binkošti, čeprav je v pratiki strašila mokra Zofka. Krško polje je tonilo v pr-
'Hčite se pravilnega solnčenia
Pred solnčenjem temeljito natrite svoje telo z
aH
Nivea-krema Din 5.—, Din 22.—. Nivea-olje Din 25.—,
Din 35.—. Jiii?os!avensko P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor
Oboje vsebuje edino sredstvo za negovanje kože — koži sorodni Eucerit; radi tega so to naravna sredstva in jih ni mogoče zamenjati s tako zvanimi »čudežnimi kremami«. Zmanjšujejo nevarnost opaljenja zbog soln-čenja in vam podajo prekrasno temno barvo koži.
V vročih dneh »Nivea-krema« ohlaja, nasprotno pa vas ob hladnih dneh brani Nivea-olje prenaglega ohla-jenja, ki povzroča prehlad.
Eno, prosimo, da si zapomnite: Nikdar se ne soln-Cite mokri in pred solnčenjem si vedno natrite kožo!
brlizgala skozi Zasavje.
Mostnino je dobil v zakup bogatin Šegač. Ta pa se sam zaradi preobsežnosti svojih posestev ni utegnil zanimati s »šrango«, zato je nastavil za mostninarja Koprivnikar-jevega Toneta z Velikega vrha nad Litijo. Tone je dobil nasproti Šegačeve hiše barako, ki je stala na sedanjem Brilijevem vrtu: »Šrangarjev« Tone je bil možak na svojem mestu, izredno sposoben dečko, pravi slovenski selfmademan.. . V teku desetletij je tako obogatel, da je bilo polovico Litije njegove; spušča! pa se je v najrazličnejša dobičkanosna podjetja; gradil je cesto na Vače, dobavlja! za železnico pragove, imel je gostilno, gradil je hiše in jih prodajal. Bil je vnet pripodobek podjetnega slovenskega možakarja. Kljub velikemu udejstvo-vaniu na gospodarskem polju pa korenjak ni znal pisati...
Mostnina je bila ukinjena okrog 1. 1890, zadnji mostninar je bil Kosmačev Blaž. Še ga pomnijo tega veseljaka naši ljudje. Za mostnino so pobirali od voza z vprego po 12 krajceriev, polovico ceneje, kakor pa v »sosednjih« Radečah, kier si moral plačati za prehod sem in tja 48 krajcarjev. Pa so bili kampeljci ti-le naši ljudje. Da so si prihranili one krajcarje pri šrangi, so v gostilni pri mostu ustavili in preložili tovor na samotež, za katerega ni bilo plačati mostnine.
vem mraku, ko so ostale za nami dolenjske Benetke-Kostanjevica. Od Čateža dalje je že tipal reflektor proti Samcboru. še nekaj izdatnih zaletev v temno ravan in zasvetila se je II i ca, vsa razgibana v večernem hladu. Doli na Savski cesti smo
izstopili v ponosni Bizjakovi domačiji. ★
Pred vojno so slovele po LJubljani Biz-
jakeve preste. Tam v nizki, pohlevni hišici na Poljanah so jih pekli Bizjakov ata. ščegetale so v nos zakasnele ponočnjake, da so jih hoteli kar sproti pobrati iz peči. Ko si je kasneje mladi Vili zavihal rokave, je pokazal, da bo še vse večji tič od cčeta. Ni znal samo virtuozno mesiti testa, ampak se je naučil prav tako virtuozno ubirati tudi klavirske tipke. Skratka, bil je fant od farc, da si lepa Harambaševa Olga ni mogla zaželeti boljšega ženina. V Ljubljani jima je postalo kmalu pretesno, to se pravi, tista hišica na Poljanah se ni dala nikamor razriniti. Pa tudi v Rogaški Slatini, kamor sta se preselila, še ni bilo pravo torišče za Vilijevo velikopoteznost. Kmalu je zablest.el v Zagrebu na Savski cesti širok napis na mogočnem poslopju: Bizjakcva tovarna keksov, ki jih pozna danes že vsako dete v državi. Zmerom popolnejši stroji mesijo, oblikujejo, nosijo v peči in stresajo iz njih to moderno mano.
Kupujte kolke protituberkulozne lige S
Sto ln sto rok Ima posla, da Jo prikupne kartone tn razpošilja ▼ »vet. Dobro eksistenco jim Je ustvarila žilava, podjetnost slovenskega selfmadema na.
*
Točno ob 9., kakor jo bflo dogovorjeno^
smo zopet sedeli na svojih udobnfh sedežih. Skozi železni oklep savskega mostu smo zarezali v ravan pod zadnje razrastka Gorjancev. Plešivica se je grela v soparnem solncu. Prašni, prepoteni izletniki z godbo so baš pred nami krenili g ceste v tisto smer. Pred Jastrebarslcim smo srečavall gruče deklet v pisanih nošah, vračajočih se od maše. V gostem hrastovju Dragand-ške šume so prepevali kosi. KarlovSke ulice so mrgolele birmancev. Ob izlivu Mrežnice v Korano smo zavili v klance. Cesta polna vijug ln rjavega prahu. Okoren avtobus si je privoščil zabavo, da nas Je postil skoro kilometer daleč požirati cele cb-lake mijazmov. Seveda smo mu vrnili to prijaznost v polni meri po stari dolenjski prislovici: ankat adn, ankat adn. Pokazal se je tipičen kraški svet, skope Ilovnate lehe med sivim kamenjem Ponekod samo pusto grmičje, ki so ga mulile črede ovac. Pred vegastimi bajtami so polegali ljudje v borni senci. Moški z rdeče okrovljenimi čepicami. Ta ali oni je malomarno privzdignil roko k čelu. ženske so stikale ctrokom po laseh. To je Lika z vso svojo mizernostjo. Kakor prijazna oaza se je iz te pušče izluščil Slunj s krasnimi slapovi Korane, ki se nam je bila prej nekajkrat samo bežno prikazala v globokih zasekah.
Docela nov svet se je odprL Zmerom više je segala cesta proti Rakovici. Temni grebeni Kapele so se primikali za vsakim ovinkom. Mlin ob mlinu se je vrstil ob drobni, razigrani Korani, globoko pod cesto. Mahoma se je zalesketalo v mogočni skalnati kotanji smaragdno jezero. Razkošen slap je sipal bele pramene v vrtoglavo globino. Plitvice. Niti najbujnejša domišljija bi si jih ne mogla naslikati v taki prelesti. Ob teh edinstvenih pogledih veličastnih kataraktov, ki jih je mogel tako zamisliti samo pravečni arhitekt, se mi je zdelo, da razumem obupno praznoto Like. Ni moglo biti drugače, nego da je bil dobri Bog takrat, ko je trosil lepoto po tej zemlji, že jako truden. In mu je tako omagala roka, pa se je izsula na Plitvice polna vreča tega nebeškega daru, da mu ni estalo potem nič več za vso Liko ..,
Po okrepčilu v elegantnem hotelu »Plitvice«, okrog katerega je ležalo še pred 14 dnevi celo klaftro snega, smo si privoščili najprej prijetno vožnjo po Kczjaku, največjem izmed Pl^tvičkih jezer, potem pa lep sprehod skozi bukovo hosto ob vseh više ležečih jezercih, vse gori do Proščan-ca, ki tvori s svojo tiho razmaknjenostjo pobožen zaključek te čudovite vodne simfonije.
Nasičeni od te blažene prirodne lepote smo krenili drugo jutro na vse zgodaj proti morju. Ce mi je bilo kdajkoli težko slovo od kakega kraja, sem občutil to tegobo prav posebno v tistih kratkih minutah, ko je brnel avto po zadnjih ovinkih in so se med rosnim drevjem odpirali poslednji pogledi na tiste zelene dragulje, lesketajoče se v prvem jutranjem solncu. Srečavall
smo še nekaj časa Črno reko, glavni dotok Plitvičkih jezer, ki pa je v resnici prav bister petok, nato pa se je prevesila cesta proti Vrhovinam in doli na široko Gač-ko polje, nad katerim so drobili škrjančki svojo jutranjico. Daieč na levi so kipeli v nebo deloma še s snegom edeti vrhovi Ve-lebita, z desne pa so se nam primikali valoviti grebeni Velike kapele. Skozi prijazni Otočac in nekaj slikovitih vasic smo dosegli 2uto lokvo, kjer nas je nenadoma ustavilo oko postave. Legitimirati smo sa morali, »po tajnem naredženju«, kakor je bilo rečeno, pa ker se je izkazalo, da ima-mo poštena imena, smo mogli zopet svobodno nadaljevati pet. No da, tudi roko-mavhi se dostikrat vozijo v elegantnih avtomobilih, kaj se če ... Kmalu smo dosegli skalnato zaseko, odkoder se nam je cdprl sijajen pogled na jadranske vode. Se-" da smo se ustavili; kdo bi mogel mimo tolike krasote! Globoko pod nami se je stiskalo k bregu staro vstaško mestece Senj, v oz u dju bele čeri Krka, Raba in Cresa, daleč r/a njimi pa tanka keprena Istre, na katero Je bila naslonjena ta visoka kupola majskega neba. Vni Je ta čas opazil, da in a defekt na kolesu. Kak drug vozač bi bil na njegovem mestu priklical vse satane, on pa se Je z občudovanja vredno mirnostjo splazil pod voz, kar mu je, kakor ja dejala ga. Olga, celo v posebno zabavo. Jaz sem ta čas Izvohal ob cesti tablo 3 napisom. Morda navdušen pozdrav kralju ▼oda, sem si mislil. Kolika zmota! Bil ;a Se več nego prozaičen napis: »Meja občil o Brlog«. Od vzv&enega do smešnega je rea samo en korak...
Spodnja jezera in zadnji slapovi
V	drznih serpentinah, smo se spuščali proti Senju. In potem tista nebeška vožnja ob morju, oljkovi gaji, temne, vitke pi-nije, prema tavanje delfinov ob bregu, slo-ke jadrnice, galebi, niz ljubkih naselij: Novi, Selce, Crikvenica s svojo gosposko obalo in bahatimi hoteli, skromna Kraljeviča, za njo kolosalne terase bakarskega zaliva in ta Bakar kakor betlehemske jaslice, potem spet mogočen pogled nazaj z visokega ovinka, Sušak, poln nervoznega prometa, nad njim Trsat s svojo čudodelno majko bežjo — vse to se je vrstilo kakor pisan kalejdoskop, bogastvo, ki je že pljuskalo preko prenasičene duše. Šele popoldne so se odpočile oči v prijetnem hladu Gorskega Kotara, ko smo dosegli po nekoč tako gladki, zdaj pa tako obupno zanemarjeni Lujizini cesti Mrzle vodice, preleteli Lokve in Delnice ter se spuščali proti Kolpi. Takrat se nam je vsem zahotelo, da bi šli še enkrat nazaj, da bi voziii ne vem kam, samo domov ne. Toda tudi najlepše pesmi Je enkrat konec. Že je ostal za nami Kar-lovac, daleč se je že odmaknil čarovniški Klek. Solnce se je nagibalo h Gorjancem, ko sta se zasvetila vitka zvonika zagrebške katedrale.
V	Ljubljani sem slučajno izvedel, da daje kino Matica v tako zvanem kulturnem delu svojega programa tudi film o Plitvičkih jezerih. Kajpa, da nisem hotel zamuditi te prilike, ko so mi še tako živo šumeli v spominu tisti razposajeni slapovi. Kakor vesel odmev prešernega vriska ni je tekel ta filmski trak z zares čednimi posnetki. Gotovo pa ga je zamudil marsikak ljubitelj prirode, ksr niti plakati ne reklamne notice v dnevnikih niso ni z najmanjšo besedico opozorili na ta del programa. Morda pa spoštovane kino-publike taka reč ne zanima? škoda!
Vilko MazL
dantsiee pl
Oh Gcncu t«st;e nudimo V V
osce
mladeniči, ki so zapustili Zagreb z avtomobilom v noči, ko je bila umorjena prostitutka Elizabeta Ripp. Nekaj zagrebških detektivov je takoj odpotovalo v Maribor Ln res so v okolici mesta aretirali tri mlade
po globoko znižanih cenah. Trenchcoati iz angleškega gabardina od I Hud1' ki privedli v zagrebške ^pore. Din 650.—in modni plašči od Din 350.—dalje. Velika in pestra izbira	h da 50 popoinoma nedo,ž
__	^	J	pesna U.U1LH. ai in so jnh zato takol iznusti i na svobodo
Fran Lukič, Stritarjeva ulica štev. 9.
61-a
♦	Imenovanja na zagrebški umetniški akademiji. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta postavljena na umetniški akademiji v Zagrebu za rektorja v prvi stopnji Ivan Meštrovič, doslej v drugi stopnji, za ravnatelja v prvi stopnji Branimir šenoa, doslej v drugi stopnji.
♦	Odlikovanje jugoslovanskega arheologa. Danski kralj je znanega arheologa dr. Mijo Abramiča. direktorja državnega arheološkega muzeia v Splitu, odlikoval s komander-skuii križem 2. razreda reda Danebro^.
♦	Profesorski izpit so narediLi pred stalno izpitno komisijo za profesorske izpite na ljubljanski univerz« gg. suplenti-diplomi-rani filozofi: Bitenc Mirko, Boršnik Marija, Jelene Alojzija in Pire Veronika. Čestitamo!
♦	Diplomiral je za lnženjerja stavbne stroke na ljubljanski univerzi znani dolgoletni stavbni strokovnjak inž. Vladimir Šramel solastnik stavbne družbe >Tehna« v Ljubljani Čestitamo!
+ Vojaške vesti. Imenovani so: pehotni polkovnik Baje Sta.nišič, doslej na službi v komandi celjskega vojnega okrožja, za .pomočnika komandanta mariborskega vojnega okrožja; pehotni podpolkovnik Rudolf Ukmar za pomočnika komandanta vojnega okrožja v Velikem Bečkereku, pehotni podpolkovnik Julij Lampič pa za pomočnika komandanta vojnega okrožja v Kosovski Mitrovici. Trajno so upokojeni: pehotn' polkovnik Viktor Andrejka, strokovni kapetan 1. raz. Andrej Stare, vojaški uradnik 4 raz. Josip Pfajfer, vojaški uradnik 3. razreda Ivan Kos, artiljerijski •podpolkovnik Valentin čop, artiljerijski poročnik Zoran Pagon, strokvni poročnik Josip Klobučar in sanitetni polkovn ik vojne mornarice dr. Vladimir Ferlan. Inž en j er-ski poročnik Zvonimir Knez je kot vodnik premeščen k parkov! četi I. polka t.rdnjav-ske a.rtiljpr;je. Izpit so opravili kaplari-di-jaki: II in ko Radej za rezervnega inženjer-skega podporočnika; Jožef Bizjpk, Ivan Cirma.n. Janez Duhovnik, Ivan Rovšek in Vencesiav Hafner za reservnega nižjega vojnoteh ničnega uradnika; Ivan štok za reserv. lekarniškega podporočnika; Stanko Klavs, Vladimir šuklje, Boris Turna, Franc Vogrinee in Jože Zdolšek za reserv. sodnega podporočnika, Albert Koser pa za reservnega nižjega vojaškega uradnika, že-nitev je dovoljena: pehotnemu poročniku Vekoslaru Malnariču z gdč. Milico Jelov-čanovo. hčerko trgovca v Gorenja vasi, ln zrakoplovnemu poročniku Emilu Brinsko-letu z gospodično Vilmo Albertovo, hčerko ekonoma v Beli Cerkvi.
vesti
Ako Vam je
Imeti lepo elegantno obleko — dobro in poceni, nabavljajte blago za vse vrste oblačil v špecijalni trgovini
KONGRESNI TRG 15
nasproti nunski cerkvi
*	»Službeni lis« dravske banovine« objavlja v 42. letošnji številki zakon o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah, ustavitev sprejemanja povzetnih pošiljk iz inozemstva in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
*	Gradim novega pristanišča na Sušaku. Prometni minister je odredil, da se takoj prične odstranjevanje ostankov porušenega nasipa na Brajdici ter da se čimprej zgradi novo pristanišče na armiranih betonskih stebrih. Vsa tozadevna dela morajo biti do avgusta tekočega leta končana.
*	Poljski list o Jugoslaviji. V Varšavi je te dni izšla prva številka ilustriranega časopisa 5>S\viat spolHJznVc pod redakcijo znanega književnika Štefana Gorzvnskega. Številka je posvečena sodobnemu življenju slovanskih narodov. Obsežen del prve številke je posvečen Jugoslaviji.
*	Opozorilo gg. pravnikom. V založbi Tiskovne zadruge je pravkar izšel dr. M. Dolenca »Sodni kazenski postopnik«. Enotni jugoslovanski zakonik o sodnem kazenskem postopku se v osnovi sicer naslanja na nekdanji kazenski pravni red, vendar pa je v posameznostih v važnih točkah bistveno spremenjen. Sistematična obdelava in razlaga zakona je zato vsakemu praktiku neobhodno potrebna Dr. Dolenčeva knjiga razlaga vso snov jasno, sicer kratko, pri tem pa vendarle izčrpno, kakor je to pri delu tako odličnega strokovnjaka pričakovati. Pisatelj pojasnjuje zlasti temeljne pojme in sestavine kazenskega po-stopnika in bo delo služilo zato še prav posebno dobro Knjiga, ki obsega blizu 50'J strani, je na razpolago v knjigarni Tiskovne 2adruge, Ljubljana, Šelenburgova ulica 3.
*	Jugoslovenskemu učiteljstvu. Kakor v vsakih velikih počitnicah bo jugoslovensko učiteljstvo tudi letos letovalo pod okriljem UFS v prijaznem obmorskem mestu Veli luki na otoku KorčulL Vsi dosedanji kolonisti iz vseh banovin imajo to letovanje v najlepšem spominu. Stroški za letovanje znašajo za 30 dni (hrana, in stanovanje) 800 Din članarina 30 Din in kolonijsk.i fond 100 Din (za prejšnje člane samo 50 Din). Po prejemu članarine dobe prigla-šenci čeKe. s katerimi vplačajo polovični znesek, ostalo polovico pa ob prihodu v kolonijo. Letovanje se prične prve dni julija Za časa letovanja se bodo prirejaie krajše in daljše ekskurzije, kakor na Hvar in drugam Najlepša ekskurzija pa bo brezdvomno v Dubrovnik ln od tam z avtobusi preko krasne Boke Kotorske v Cetinje za ceno okrog 250 Din Kdor želi letovati, nai se takoj l^vj podpisanemu, ker le število letovalcev omejeno Vse po-dTobne informacije slede Za ITFS Mrovlje Slavko, glavni poverjenik, Slovenjgradec.
♦	Radijska razstava na XII. ljubljanskem
velesejmu od 4. do 13. junija bo izredno pestra Zastopane bodo znamke -Ingelen, Eltz, Siemens, Philips, Teiefunken, Tungsram. Razstavljene bodo tudi vse potreb ščine za radijske amaterje.
♦	XII. velesejem v Ljubljani se bo vršil od 4. do 13. junija. Z velesejmsko legiti macijo je dovoljen 50-odstotni popust na železnici. Naj nikdo ne zamudi ogledati si te velike, krasne prireditve. Nad 700 domačih in inozemskih tcvarn razstavi najrazličnejše blago. Zlasti opozarjamo na oddelke za tekstilno blago, papir, pohištvo, stroje, kovine, kmetijske stroje, moderno higijeno, perutnino in kunce, na oficijelno razstavo poljske republike, razstavo »Prijateljev narave v stanovanju«, tujsko-pro-metno razstavo. Legitimacije se dobe pri »Putniku« denarnih zavodih, trgovskih organizacijah, večjih železniških postajnih blagajnah dravske banovine itd. in direktno cd velesejmskefa urada.
♦	Preskrbo prenočišč v hotelih ali privatnih stanovanjih za obiskovalce ljubljanskega velesejma bo prevzel stanovanjski urad velesejma, ki bo posloval na glavnem kolodvoru v Ljubljani nepretrgano noč in dan.
♦	Legitimacije za obi\'< letošnjega velesejma v Ljubljani od 4. do 13. junija po
30 Din prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, župnl uradi, prosvetna društva, tujskoprometne ustanove in večje železniške postaje dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo r.a urad velesejma
♦	Pogrešanci iz svetovne vojne. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Franc Jenko, rojen v Ljubljani leta 1897, ki je leta 1915. s 17. pehotnim polkom odrinil na rusko bojišče, oglasil se je leta 1916., od tedaj pa ni več glasu o njem Nadalje se pogrešata železniški delavec Peter Pavšič. ki je odrinil 1 s črnovojniškim polkom na tirolsko bojišč.- I in je baje padel dne 8. juliia 1916 in Janez Mandelc, rojen leta 1S80 na Bledu, bivši mlinarski pomočnik v Jaršah, ki je zadnjič pisal iz Galicije leta 1915., od tedaj pa ni več glasu o njem.
♦	Koroške vesti. V St. Jakobu r Rožni dolini je te dni preminil upokojeni profesor verouka Ln slovenščine na celovški realki ln dolgoletni odbornik Družbe sv. Mohorja v Celovcu Janez Hutter. »Koroški Slovenec« posveča pokojniku lepo posmrt-nico in priznava njegove velike zasluge za slovenstvo v Korotanu. _ V Selih Je bil te dnj z glasovi slovenske stranke brez protikandidatov vnovič Izvoljen za župana g. Ferdo Pristovnik. že tretja izvolitev Je priznanje njegovemu nesebičnemu vodstvu občine in dokazuje, da uživa župan popolno zaupanje pri veliki večini občanov. _ Tudi v občini Beli je bil Izvoljen za župana znani narodnjak g. Jakob PiskernLk, posestnik v Lobniku.
♦	Sezona v Slatini Radencih. Lepi dnevi so privabili v Slatino Radence že lepo število gostov. Med odličnimi gosti se nahajata začasno tukaj na zdravljenju tudi bivši minister g. dr. Vekoslav Kukovec in upokojeni direktor dravske železniške direkcije g. dr. Borko.
♦	Izleti v Zasavje. Iz Zagorja nam pišejo: Doslej je posetiLo naše lepe zasavske griče že precejšnje število gostov lz ljubljanskih in drugih šol. Po večini obiskujejo Sv. Goro, Sv. Pianino In Kum. V naslednjem navajamo še nekaj celodnevnih izletov, ki so prav tako primerni, a še premalo znani. Izlet na romantični Polšnik; izhodišče je lahko iz Litije, Save ali pa Zagorja. Za odraslejšo mladino je prav romantična in prav nič naporna pot iz Zagorja ali s postaje Save ob reki Savi skozd ob strugi do malega naselja Renk, ki ležijo v sredini med Imenovanma postajama. Iz Renk je prijetna pot na Polšnik. V najbližji okolici je Ostrež, ki je najlepša razgledna točka Zasavja. Sestop poljuben. Sv. Gora; Dostop iz Save, povratek lahko na Zagorje ali pa čez Vače na Litijo; dostop je mogoč seveda tudi iz nasprotne strani. Posebno položen je skozi Zagorje-Toplice-Kisovec-šemnik. Za utrjene pešce je prav primeren in vseskozi krasen izlet preko Zagorja na Gamberk-Ržišče-čemše-niško planino, po njenem hrbtu čez Babje koleno na št. Lenart ln odtod na Sv. Planino, odkoder je sestop na Trbovlje ali pa Zagorje. Mogoče so seveda razne kombinacije. Za morebitna pojasnila ali nasvete se je obrniti na podružnico SPD v Zagorju. Na razpolago je tudi temnica za fotoama-terje.
♦	Planinarjem. Malnarjeva koča na Črni prsti je od 28. t. m. dalje stalno odprta in oskrbovana. Orožnova koča na Črni prsti bo od 4. junija stalno odprta in oskrbovana. Opozarjamo vse turiste, da se ne bo puščal nihče preko avstrijske meje, ki ne bo imel vidirane planinske legitimacije od pristojnih političnih oblastev.
♦	Likvidacija registrirane pomožne blagajne »Unitas« v Ljubljani je končana. Ker 9e ob likvidaciji ni izkazal noben presežek, odpade poslovanje po § 21. pravil omenjene pomožne blagajne.
♦	Tiskarski škrat. V št. 123. od 28. t m. smo objavili poročilo v shodih narodnega poslanca g Spindlerja 25. in 26. t. m. Tam se na koncu glasi, da je bil shod pri Sv. Emi odgoden, ker je cerkveno opravflo trajalo skoro dopoldne ln ker je bil »velik naval« Da se ne bi pojavili kaki zlobni komentarji, popravljamo to grdobijo tiskarskega škrata v toliko, da se mora glasiti >velik naliv«.
♦	Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo Kocbeku Vincencu, posestniškemu sinu ▼ Vukovskem dolu, srez Maribor levi bres. stanujočemu v Vukovskem dolu, zahajati v krčme za dobo 2 let od 15. julija letos do 15 julija 1934. Po zakonu se kaznuje vsakdo, kil ve za razglašeno prepoved, pa vendarle postreže taki osebi z onojilom
♦	Po krivem obdolženi umora. Zagrebška policija je prejela anonimno prijavo, da se klatijo po mariborski okolici trije
jih zato takoj izpustili na svobodo.
♦	Angleži za splitske 6iromake. V četrtek opoldne bi se morala izkrcati v Splitu več ja skupina angleških turistov, ki potujejo po Jadranu z ogromnim parnikom >Strath-naver« Ker pa je bil na morju velik vihar, motorni čolni niso mogli do obale. Angleški turisti, ki jih je 500, so že naročili v dveh splitskih hotelih 500 obedov. Ker se pa niso mogli izkrcati, so naročili mestnemu magistratu, naj razdeli kosila med splitske siromake. Magistrat je njihovo željo takoj izpolnil.
♦	Tragedija bolnega dekleta. Dvajset iet stara natakarica Romana Kogelnikova po rodu iz št. Lovrenca na Pohorju, se je v zadnjem času zdravila v varaždinski bolnici. Ko je te dni prejela od doma obvestilo, da se je njena mati ponesrečila, je deklica izjavila, da si bo končala življenje, čim bo odpuščena iz bolnice. Ko je pretekli četrtek prišla na dravski most je v samo-
CHARLOTTE SUSA GUSTAV FRdHLICH
Cpod £a$no §a&tavo
Veliki špijonažni in vohunski film iz dobe svetovne vojne
Velenapeto!
Ob 3_ 5„
148 in 1410 zvečer.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
merilnem namenu skočila v dravske valove. Na srečo pa so jo ribiči rešili gotove smrti. Prepeljana je bila v bolnico, kjer je ostala na zdravljenju.
Znižali smo cene vsem oblačilom. Oglejte si zalogo!
J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12
♦	Ali ste slabe volje? Spravite si v red želodec in čreva s Fellerjevimi pilulami Elsa (6 škatelj 30 Din) in s švedskimi kapljicami Elsa (2 steklenici za 50 Din; vračunana pakovanje in poštnina). Lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg 245, savska banovina.
♦	Svojim blagopokojnlm boste postavili nagrobni spomenik, oglejte si zato trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik dalje skice in album Izvršenih spomenikov pr.i znani najcenejši in najsolidnejši dobaviteljici spomenikov kamnoseško-klparski tvrdki Fran Runovar, pokopališče Sv. Križ Ljubljana, telefon 27-87.
♦	»Hipe« hlgljenska posoda za kruh In
pecivo v gostilnah .Ln javnih lokalih, se naroča pri Dergancu, Gerbičeva ulica 7, Ljubljana.
♦	Ciril Metodove nove razglednice (4
vrste) se dobe v trgovinah, trafikah In pisarni v Ljubljani, Bethovnova ulica 2. Podpirajte CM družbo!
♦	Franz-Josefova grenčlca, čistilno sredstvo prebavne poti, ki je mnogo obremenjena z jedjo in pijačo.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira JOS. REICH.
♦	Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-1II.
NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225
Fantek, punčka, ženka in možiček, vsak že vživa sladoled »Petriček«. Saj že pravi vsak fantiček, le najbolji je »Petriček«. 121 II
DAMSKE OBLEKE
in PLASCE dobite po zelo znižanih cenah pri
Tomšič
6246 Sv. Petra cesta štev. 38.
Soikice daje vsem bitjem življenje, še rastline obračajo svoje liste k aolncu — tudi človeku je potrebno solnčeoje. Najbolj koristno vplivajo aolčai žarki na človekov« telo, ki je namazano z originalnim Niggerol oljem ali kremo (Pa,tent 5922) za aolnčenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drog. Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
Sklopne čolne in šotore
dobite najceneje pri
ti JU GOŠPORT" r. z. z o. zi
LJUBLJANA,	6228
Miklošičeva cesta štev. 84.
V nedeljo, dne 29* maja 1932 ob 16. url
JAVNA TELOVADBA
Sokola I na Tabora«
Dospela nam je večja pošiljka svetovno znanih zrcalnih kamer_
MoCCeifCe* - fautomat
modsCa 193&
Cenjene interesente prosimo, da si tehnične popolnosti kamere iz 1. 1932 ogledajo brezobvezno v trgovini.
6/6
6276
Iz LfiiMjane
u— Slava Triglavskega polka se je vršila včeraj v lepo okrašeni vojašnici Kralja Petra. Na dvorišču se je zbralo v paviljonu ob 10.30 najodličnejše občinstvo z zastopniki vojaških oblasti z divizijskim generalom Bcgoljubom Iličem in komandantom mesta brigadnim generalom Dragomi-rom Popovičem na čelu. Prisotni pa so bili tudi komandanti vseh drugih oddelkov ljubljanske garnizije, zastopniki I. planinskega polka iz škofje Loke, številne dame in pa zastepniki civilnih oblasti. Slave so se udeležili ban dr. Drago Marušič, škof dr. Rožman, župan dr. Dinko Puc s soprogo, zastopnik Sokolstva župni starosta dr. Pipenbacher, policijski upravnik Keršovan ter zastopniki raznih ustanov in društev. Na polk je po cerkvenih obredih naslovil polkovnik g. Jovan P. Prejič krasen govor, v katerem je opozarjal, da je preteklo 13 let, odkar je polk nastopil zmagovalni pohod na Korcško in prodrl v srce Slovenije na Gosposvetsko polje. Pred vojake je stopil še divizijski general g. Ilič ter jih v krasnem govoru vzpodbujal v vernosti do očetnjave in kralja. Zbrani grstje so bili nato povabljeni v veliko okrašeno dvorano, kjer so bili pogoščeni. Polkovnik demačin je nazdravil Nj. Vel. kralju, nakar je prečital tudi brzojavko, s katero je Nj. Vel. kralj čestital polku slavo. Opoldne se je vršilo v vojašnici veliko vojaško veselje in so nastopile razne vojaške edinice s telovadnimi in športnimi tečkami.
u_ Jubilej ugledne ljubljanske obrtnlce. Ko danes v nedeljo slavi ga. Terezija Novot ny svoj rojstni dan, obhaja hkratu tudi 40 letnico obstoja povsod znane tvrdke No-votny, slaščičarne in medičarne. Ustanovljena je bila pred 40 leti in so bili najprej njeni lokali v stari Premkovi hiši, ki je močno trpela ob .potresu. Pozneje se je tvrdka preselila na Dunajsko cesto in od tam pred leti na Gosposvetsko cesto. Gospa Terezija Novotnv, ki je hkratu vodila kon-cesijonirano posredovalnico služb, je rojena Ljubljančanka In vživa povsod kot Iju-domila podpornica revne deee najboljši sloves. Gospa Novotnv, k1 je bila poročena z možem Slovakom, izhaja Iz stare trgovske rodbine Pockove, ki je Imela svoječasno trgovino z obleko in klobuki na Starem trgu. Dobri gospe želimo še mnogo zdravja!
a— Prva razstava Fotokluba Ljubljana
se je zaključila z večjim uspehom, nego so ga pričakovali prireditelji sami. Obiskalo jo je okrog 3000 oseb, prodanih pa je bilo preko 80 del, med katerimi jih je mnogo kupila ljubljanska mestna občina TI uspehi so mladi klub opogumili tako, da se je že mod razstavo odločil napraviti nekaj, česar do danes še gotovo ni storilo nobeno slovensko društvo po tako kratkem času svojega obstoja: sklenil je nakup lastnega doma in sicer idiličnega paviljona našega akad. kiparja g. Lojza Doltnarja v Levstikovi ulici. V tem novem domu bo fotoklub pričel drugo fazo svojega delovanja, ki bo dobila svoj prvi vidni izraz na ju go slovenski fotografski razstavi za časa jesenskega velesejma V petek se je v Jakopičevem paviljonu sestala žirija, sestoječa iz gg. inž. arch. Josipa Costaperarija, akad. slikarja Božidara Jakca, akad. slikarja prof. Gojmira A. Kosa, prvaka slovenskih fotoamaterjev Frana Krašovca ter novinarja A. Gabra kot zastopnika kluba, da določi nagrade raz-stavJjaloem najboljših del. Te nagrade, ki so jih naklonile tvrdke Gevaert, Perutz, Anton Kane, Kodak, Janko Pogačnik, »Adri-ja«, Adania iz Beograda ter člana inž. Michieli in K. Kocjančič je žirija s soglasnimi sklepi prisodila Petru Kocjančiču, Lojzu Pengalu, Josipu Schleimerju (tri prve nagrade), ge. Zlati Gogala, prof. Avgustu Ivančiču, inž. Ludu Miobieliju (tri druge nagrade), Ivu GogalI, Karlu Kocjančiču, Cvetu šviglju (tri tretje nagrade), razen tega je razsodišče izreklo pohvalo Josipu Fajcnu, Antonu Komiču, gdč. Juliji Oseto-vi in Viktorju Vodišku. Dela teh razstav-lialcev, katera je razsodišče posebno upoštevalo pri podelitvi nagrad in pohvale, bodo razstavljena v Matični sobi gostilne pri »Sokolu« 1. jun., ko bo imel Fotoklub svoj članski sestanek. Ob sklepu izreka Fotoklub najtoplejšo zahvalo vsem oblastim in faktorjem, ki so mu šli v kakršnem koli oziru na roko, zlasti županu g. dr. Dinku Pucu, ki je klubu med drugim omogočil nakup lastnega doma, da-lje članom razsodišča, tvrdk am darov ateljicam nagrad, tvrdki >Jugosport«, ki je klubu za razstavo dala na razpolago gramofon in plošče, razstavljanem in vsem, ki so klubu pomagali pri prvem odločnem koraku v svet, zlasti še ljubljanskemu časopisju.
u— Prva javna produkcija operne šole državnega konservatorija bo v četrtek 2. junija ob 20. v dramskem gledališču. Na programu bodo peto dejanje Zupančičeve »Veronike Deseniške« prvo dej. Cankar jevih Hlapcev, Courtelinova groteska v enem dejanju »Priljudni komisar« in Molie-rova komedija »Namišljeni bolnik«. Nastopijo gojenci šole prof. šesta gdč. Mezetova, Mlekuževa, žagarjeva. Kristanova. Gnusova ln Tratnikova in gg. Juvanec, PIanecky, Švigelj, Franko, Žagar. Burger, Brišnik, Ocvirk in Erčon. Vstopnina Izredno nizka Prva operna produkcija bo v ponedeljek. 6. junija
u_ Poročila sta se t soboto v Ljubljani
g. dr. Senkovič Milan to gdč. Drobnetova Marija. Bilo srečno!
u— Sokol I. poziva članstvo, ki se namerava udeležiti zleta v Pragi, da se prijavi v društveni pisarni zaradi zletne legitimacije In znaka do najdalje 1. junija. Tisti, ki nameravajo potovati s skupnim transportom,- naj ob prijavi vplačajo za
genja
Židovska 1.
potovanje in drugo potrebno vsoto 333 Din. Sokol I. bo imel danes društveno javno telovadbo. Pozivajo se člani, ki imajo kroje, da posetijo prireditev v krojih in dado s tem prireditvi svečanejše lice.
u— Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola poziva vse svoje člane, da se polnoštevitao udeleže župnega zleta 5. junija ter svojo udeležbo prijavijo najdalje do 2. junija br. Mulačku (Kmetijska družba. Turjaški trg) ustmeno ali pismeno. _ Istočasno vabimo vse člane jezdece zunanjih društev, da svojo udeležbo prijavijo istim potom pi-smemo. Potrebni konjj za skupni nastop bodo na razpolago v artiljerijski vojašnlcL, kjer je 5. junija ob 9. zbirališče.
u— Prijave za potovanje v Prago na Sokoiski zlet sprejema Putnik v Ljubljani nepreklicno do 10. junija
u_ Danes bo zadnje gostovanje Šentja-
kobčanov na Viču v tej sezoni. Igrali bodo šentjakobčani izvirno spevoigro ge. Metke Bučarjeve »študentje smo.. .<, ki je dosegla zaradi svoje izredne zabavna vsebine velik uspeh. Posetniki bo se do solz nasmejali. Pri predstavi bo sodeloval jazz-orkester, ki ga vodi avtor pevskih točk g. Danilo Bučar. Kdor ljubi dve uri smelia ta izvrstne zabave, naj poseti predstavo. Začetek bo točno ob 20.30.
u— Kolesarsko in motii ciklistično društvo »Sava« v Ljubljani priredi v nedeljo 19. junija medklubske kolesarske dirke na progi Vič—Planina—F.akek in obratno. Dirkalo se bo v štirih skupinah, in sicer: I. Glavna medklubska dirka: Vič—Planina —Rakek in obratno, n. Medklubska ju-niorska dirka: Vič—Logatec in obratno. IH. Dirka novincev: Vič—Vrhnika in obratno. IV. Seniorska dirka na 5 km.
u— Sobotni živilski trg je bil prllično založen s potrebščinami, toda kupčija je bila slaba, pač zato, ker se bližamo koncu meseca. Prodajalke so po večini že okcli 10.30 zapuščale trg s svojim blagom. Kmetje so pripeljali na trg okoli 14 voz starega krompirja, za katerega so sprva zahtevali 1.25 Din za kg, pozneje pa so se zadovoljili z 1 Din. Cvetlični prestor je bil močno založen. Perutnine je bilo malo, zlasti je primanjkovalo piščancev, ki so zelo dragi, namreč po 25 Din komad. Jajc je bilo razmeroma malo. Njih cene so neiz-premenjene. Domače solate le vedno več in cene padajo. Pod starim kostanjem pa so včeraj postavile svojo stojnico tri Belokra-jinke, ki so prinesle naprodaj doma tkano platno. Gospodinje so se za to platno kar pulile. Vsa zaloga je bila razprodana. Be-lokrajinke so lepo platno prodajale na debelo po 10 Din meter.
POMLAD
v Grand hotelu Sv. Janez
ob BoMiijskess! jezeru.
Krasen park, tenis, kopališče, ribji lov, pošta, telegraf, telefon. Avtobusna zveza s postajo. — Izvrstno mebiovane sobe. — Dunajska in domača kuhinja. Nizke cene. Zahtevajte prospekte Telefon št. 3. — Predsezonsko bivanje je v tej krasni naravi najbolj priporočljivo in prav ugodno.	181
u_ Registracija starih obrti. Ker morajo
v smisiu novega obrtnega zakona vej stari obrtniki zaprositi pri mestnem magistratu za registracijo svoje obrti, je sedaj velik naval prošnjikov na obrtni urad mestnega magistrata. Dnevno prihaja do 70 prošenj in jih je bilo že v tem meseou vloženih nad 2000. Včeraj je pri obrtnem uradu vložila samo čevljarska zadruga točno 90 prošenj za registracijo. Rok za vložitev registracijskih prošenj traja do 8. junija
u— Policijska ura na vinskem prostoru Ljubljanskega veiesejma bo dnevno do 2. ure zjutraj. Občinstvo naj takrat zapusti seumski prostor, ker so za prekoračenje policijsse ure določene proti lastnikom občutne policijske kazni.
u— Plinovod se podaljšuje. Ljubljančani vedno bolj cenijo plinske naprave, k< so v mnogih pogledih res zelo praktične. Plinsko omrežje se zadnja leta širi na vse strani zelo naglo in bo ljudem ustreženo s plinovodi kmalu tudi na periferiji Plin so doslej najbolj pogrešali v severozahodnem delu mesta, za Bežigradom in v šiški. Glavni plinovod so pričeli urejati na Dunajski cesti že lani ter se odcepi od tega več stranskih cevi na več strani. Sčasoma bo s plinom oskrbljena tudi šiška.
n— Nezgoda otroka. V Ilirski ulici se je zaletel včeraj dopoldne neki kolesar v enoletnega sinčka profesorja Ivana Jegliča ter mu zlomil desno nogo. Ponesrečenega otroka so oddali na zdravljenje v splošno bolnico.
u— Razne tatvine. V njegovem stanovanju v baraki v mestn: jami ob Vodovodna cesti je obiskal predvčerajšnjim neznan tat Ivana Jelena ter mu ukradel srebrno uro z verižico vred. Iz stanovanja Maksa Durjave v Ilirski uLioi je ukradel v petfk popoldne nekdo več obleke. V kuhinjo Ivane Krlžajeve se je vtihotapil predvčerajšnjim najbrže proti večeru neznan, starejši moški ter odnesel pa.r čevljev.
u— Državnim uradnikom priporočamo nakup blaga na obroke le po Kreditni zadrugi detajlnih trgovcev. Trgovski dom.
u— Poceni kura za vsakogar, kadar ie treba za ureditev želodca pitne kure, ;e uporaba dietetikuma »Planinka-čaj Bafco-vec«. Omot 20 Din v lekarnah; zadostiva za dol aro ča sa.
n— Sentpetrskn r^nslr* v Ljubljani priredi 4 in n jnniia rlnrs srčkov. suhe robe in bonbončkov v korist družbe
JAVNI NOTAR
JFPRES HAFNER MATE
JE PRESELIL	. r
svojo pisarno iz palače Ljudske posojilnice
V TAVČARJEVO ULICO ŠT. 6
6271 (pisarna pokojnega notarja HudovernikaJ _
■ v:--- t. • ... . - ■	.-:■^jJ-v ■	-
jtez^-jsob*,:. i3
BOUHJOIS PONOVNO DARUJE...
Kupite si škatlico priljubljenega »POUDRE MON PARFUM« v specijaln! opremi, pa dobite v dar stekleničico parfema »Mon Parfum« v elegantnem etuiju. Samo od 15. maja do 15. julija.	5899
R J

PARFUMEUR - PARIŠ

n— Pevski ibor Glasbene Matice bo imel ▼ ponedeljek 30. t m. ob 20. skupno vaio mešanega zbora, ob 19. pa prirediteljsko in od borovo se jo.
n— Pri Commerce v Tavčarjevi nlici 2 je ta teden vse po 10 Din. Glej inserat!
Fofo amaterji!
Razvija Vam filme najcenejše:
Foto Tourist
šelenburgova ul. 6.
u— Delavsko prosvetno in podporno dru-žtvo »Tabor« priredi danes skupen izlet v Tomačevo. Zbirališče ob 14. pred Narodnim domom. Pridite!
Iz Maribora
a— Ljudska univerza t Mariboru naznanja vsem svojim članom, da bo njen letošnji občni zbor v petek 3. junija ob 20. članarina se lahko poravna še tudi ta večer.
a— Narodna Odbrana obvešča vse člane ln prijatelje, da bo narodni praznik v Lo-kavcu v nedeljo 12. junija.
a— Predavanje o ugotavljanju davčne osnove. Gremij trgovcev v Mariboru vabi vse svoje člane na predavanje sodnika upravnega sodišča v Celju g. dr. Ivana Likarja, ki se bo vršilo jutri ob 20. v lovski dvorani hotela »Orek o predmetu: Ugotavljanje davčne csnove za pridobnlno ln davek na poslovni promet. Kakor znano, se Današa polovica vseh tožb pri upravnem sodišču na predmetna sporna vprašanja, zato se zdi gremiju zelo potrebno, da se vrši to predavanie, ki se je v Celju kar najbolje cbneslo, tudi v Maribora.
a— Kraj in čas prihodnjega mesečnega 6estanka učiteljskih upokojencev za Maribor in okolico se bo razglasil pravočasno.
a— Telovadni nastop prednjaške šole Saveza SKJ. Dne 11. junija popoldan bo na letnem telovadišču Sokola MariboT matica telovadni nastop savezne prednjaške šole za člane, ki je bila tudii letos v Mariboru. Ker je to najvišja institucija v ju-gosiovenskem sokolstvu, ki skrbi za na-obrazbo in izvežbanje sokoiskih vaditeljev naše države, zato opozarjamo že danes na to prireditev. Gotovo imamo pričakovati na njej izredno uspele točke in torej izreden užitek tudi za gledalce, ki niso več novinci v zadevah sokolske telesne vzgoje.
a— Stari grehi. Na zahtevo tukajšnjega državnega pravdništva so orožniki včeraj aretirali 34-letnega čevljarja Josipa Do-manjka, stanujočega v Studencih, ker je bil, kakor je to izpovedal glavni obtoženec Anton Kovač, ki presedava 14-letno težko ječo v tukajšnji jetnišnici. soudeležen pri umcru posestnika Kanclerja na šobru pri Kamnici. Obsojenec Anton Kovač je pri glavnih razpravah pred tukajšnjim velikim kazenskim senatom trdovratno molčal o Domanjkovi sokrivdi, zdaj pa je jel obremenjevati omenjenega čevljarja, ki je bil takrat zaradi Kanclerjevega umora v preiskovalnem zaporu, pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen. Aretiranec tudi danes odločno zanika vsake krivdo, da bi bil v zvezi z umorom Kanclerja. Vendar pa je državno pravdništvo odredilo obnovo procesa in se bo moral radi tega umora zagovarjati še Domanjko.
a_ Aretacija beračev. V petek ta soboto se je naletelo v mesto več beračev, ki so nadlegovali stranke po hišah in jih ustavljali na ulicah. Med berači so bili tudi mladi ljudje, ki se ogibljejo vsakega dela in se najrajši potepajo iz kraja v kraj. Med starejšimi prosjaki jih je bilo par z dežele, nekaj pa iz Primorja. Are-Tirane berače so spravili na policijsko upravo, kjer so jih po zaslišanju delno (izročili sodišču, delno pa so jih izpustili na svobodo, odnosno jih odpravili v njihove domovinske občine.
a— Poeeni meso. Jutri bodo od 7. naprej prodajali na stojnici za operečeno meso pri mestni klavnici 180 kg telečjega mesa po 5 Din, in sicer do 2 kg na osebo.
Iz Celja
Vojaške svečanosti v Celju. Včeraj dopoldne je bil v prisotnosti zastopnikov oivilnih oblasti na svečan način odkrit spomenik padlim junakom 39. p. p. Po cerkvenem obredu, ki sta ga. opravila opat g. Jurak in vojni svečenik g. Manojlo Cudič, sta častni četi izstrelili po tri sa.lve, nato je pred spomenikom izpregovoril v spomin padi: m junakom v imenu rezervnih oficir- I jev g. sod. nadsvetnik dr. Vičar, za njim pa v imenu mestne občine, ki je postavila spomenik, župan g. dr. Goričan in končno še poveljnik 39. pp. g. Mihajlo Gol u bo v i č. Pri slavnosti je sodelovalo Celjsko pevsko društvo. Takoj nato so odkorakali vojaki pod poveljstvom majorja g. Krastnika na Glazijo. kjer se je po vseh običajnih obredih izvršila polkova slava. Kako silna vez drži civilno prebivalstvo in vojaštvo, je dokaz včerajšnja slava, na kateri so sodelovali po svojih organizacijah in uradih vsi merodajni zastopniki. Popoldne se je razvilo na G lazi j i vojaško veselje s prav lepim in zanimivim sporedom.
s. junija 1933 5694
GASILSKI DAN
Prostovoljnega gasilnega društva Celje.
e— Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju priredi v soboto 4. junija cvetlični dan, da pridobi nekaj denarja za podpiranje najsiromašnejše dece. Ker Je društvo navezano zgolj na milodare, pozivamo občinstvo, da po svojih močeh društvo podpira in ne odreče daru naši decl. Ostala društva pa prosimo, naj na ta dan 110 prirejajo konkurenčnih prireditev.
e— češka komedija »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore« spada med najznačilnejša dela znanega češkega dramatika Fr. Lan-gerja. To komedijo so izvajali po vseh tudi največjih inozemskih odrih z velikim uspehom. »Spreobrnitev Ferdinanda Pišto-
re« uprizori v celjskem gledališču mariborsko Narodno gledališče v četrtek 2. junija. Eežira J. Kovič. Nabavite in rezervirajte si vstopnice v predprodaji, ker se v primeru neprimernega zanimanja gostovanje ne bo vršilo.
e_ Celjsko pevsko društvo bo priredilo v okviru svoje turneje pomladanski koncert v soboto 4. junija ob pol 21. Celjani an okoličani bodo koncert obiskali gotovo poi-noštevilno.
e— Občinski provlzorlj. Celjska mestna občina je dobila dovoljenje, da »me do končne odobritve proračuna za tekoče leto pobirati vse občinske davščine v višini in pod pogoji, kakor lani. Izjemo tvori le vodarina, ki se pobira po novem vodovodnem redu. Podrobnosti so razvidne dz razglasa na uradni deski.
e— Letošnji nabori. Celjska okoliška občina obvešča vse vojne obveznike, da bo redno rekrutiranje v četrtek 2. junija ob 7. zjutraj v meščanski šoli v Celju. Priti morajo tudi vsi, ki so bili pri prejšnjih naborih nesposobni.
NAZNANILO!
Tem potom vljudno naznanjam cenj en e-nemu občinstvu, da prevzamem s 1. junijem 1932 staro dobro znano trgovino A. Topo-lak, nasl. (nasproti Narodnemu domu) v Celju. Ker bom trgovino založil s popolnoma svežim špecerijskim blagom, prosim, ua blagovoli cenj. občinstvo podpreti začetnika z obilnim obiskom, za kar se za sedaj najvljudneje priporočam.	6277
JAKŠE FRANC, trgovec v Celju.
e— Celjani bodo šli tudi na morje, saj
jim nudi Kolo jugoslovenskih sester vso oskrbo v koloniji za 28 do 30 Din dnevno. Glede podrobnosti naj se obrnejo interesenti na društvo.
e— Iz športnega življenja. Damea popoldne bo prijateljska nogometna tekma med SK Olimpom in SK Rudarjem iz Hrastnika.
e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 1'9. dn ob 21. zvočno cirkuško dramo >Cirkus Busch«:.
Iz škofje Loke
i— Celjsko pevsko društvo priredi danes ob 15. v Sokolskem domu velik koncert umetnih in narodnih pesmi. Dirigent g. Šegula. Pridite!
Iz Kranja
r— Jugoslovensko-češkoslo vaška H ga v Kranju je priredila pretekli torek v prostorih hotela »Jelena« važno predavanje za tukajšnje nameščence in mojstre češkoslovaškega državljanstva. Predavanja se je udeležilo Skoro 50 Čehov, po večini tekstilnih mojstrov, ki so zaposleni v tukajšnjih tekstilnih tvornicah. G. dr. Kosti Janko, referent Pokojninskega zavoaa iz Ljubljane, je predaval o pokojninskem zavarovanju s posebnim czirom na tukajšnje na-stavljence iz češkoslovaške, ki so pri nas zaposleni le provizorično. Zborovalci so naposled na temelju predavateljevih izvajanj soglasno sprejeli resolucijo, da naj se s posebno akcijo opozorijo odločilni faktorji naše in češkoslovaške države na uvedbo pogajanj m čimprejšnjo sklenitev konvencije o reciprociteti celotnega socialnega zavarovanja med Jugoslavijo in češkoslovaško. To akcijo bo izvedla novo ustanovljena Zveza JČL iz dravske banovine po ljubljanskem češkoslovaškem konzulatu in obeh central JČL v Beogradu in Pragi. Pričakovati je, da bo ta akcija imela uspeh in da bodo odstranjeni pomisleki, ki so doslej ovirali uvedbo pogajanj samih;
r— Desetletnica zakona o zavarovanju delavcev se proslav* v sredo 1. junija ob 20. v mali čitalnični dvorani Narodnega doma. Vabimo vse, ki se zanimajo za važnost socialnega zavarovanja, da se te proslave udeleže.
r— Krajevna proti tuberkulozna H ga v Kranju bo imela redni letni občni zbor v sredo 1. junija ob 20. v mali čitalnični dvorani Narodnega doma.
r— Poroka. Včeraj popoldne se fe poročil v tukajšnji župni cerkvi g. Tomaž Pavš-ler z gdč. Nado Cvimovo. Bilo srečno!
r— Sokol sporoča članom, da bo sprejemal končne prijave za Prago v ponedeljek od 19. do 21. v pisarni v Narodnem domu. Tu bo prejel vsak potrebna pojasnila in vplačal potem v torek znesek za vožnjo, znak in drugo. Istotam posluje vsak torek, četrtek in soboto društvena pisarna od 19. do pol 21., ki naj jo članstvo pridno poseča in samo tam iznaša svoje želje in težnje.
r— Nogometna tekma se je vršila na Te-lovo popoldne med domačima kluboma >Ko-totan« in »Triglav«. Zmagalo je moštvo »Korotana« v razmerju 2 : 5.
r— Izprememba voznega reda. Opozarjamo na izpremembo avtobusne vožnje Krani-Jezersko. Pni avtobus odhaja iz Kranja ob 9.16. drugi ob 20.05. prihaja pa ob 8.05 in ob 18.25. Ta vozni red bo veljaven od 1. junija do 15. septembra.
Iz Tržiča
č_ Tovorni promet je na tržiški progi
kljub krizi še vedno velik. Vsak dan se naloži po več vagon skdh pošiljk raznovrstnega blaga, skoro redno pa po pol vagona posameznih kosov, če bi vsi odpošiljalci mislili na to, da bi svoje pošiljke odpravljali enakomerno ves dan, potem bii bila železniška ekspedicija lahka in točna. Tako pa pripelje večina svoje tovore še ne eno nro nred odhodom večernega vlaka, pa se nakopiči maloštevilnim uradnikom toliko dela, da ga večkrat ne zmorejo Ln morajo pošiljke ostajati v Tržiču do drugega dne. V interesu gospodarstva samega je torej, da pošljejo stranke svoje blago oh takem času na kolodvor, ko ne odhaja vlak, da tako uradništvu olajša delo.
Z Jesenic
s— Društvo »Soča« ima redni letni občni zbor danes ob 15. v društvenem lokalu pri Kobalu. Člani in prijatelji, pridite!
ADVOKAT
Dr. Janko Vovk, Jesenice
je preselil svojo pisarno
v hotel Paar
(nasproti kolodvora) 6255
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« bo predvajal ▼ nedeljo ob 15.30, 18.30 in 20.30 zvočni film >Pot k slavi« in zvočno predigro.
Iz Kamnika
ka— Prosvetno življenje t Tunjieah se je
pričelo letos živahno razvijati. Ker v vasi nimajo primernega prostora za gledališke predstave, so si postavili oder kar na prostem poleg cerkve. Oder je prav prikupljiv; zaveso in kulise pa je okusno poslikal domači umetnik g. Fric Jerina. K otvoritveni predstavi, ki se je vršila pred kratkim, je prišlo od blizu in daleč toliko ljudi, da so prireditelji kasirali več kakor pri katerikoli kamniški prireditvi pri mnogo višji vstopnini. Vse prosvetno življenje v Tunjieah vodita neumorni učiteljici Iva Justinova in Zora Čukova. Kmečki fantje in dekleta so igrali res prav dobro. Danes popoldne bodo imeli na novem odru že tretjo prireditev. Uprizorili bodo ljudsko igro »Domen« v režiji gdč. Ive Justinove.
ka— Tekma v odbojki, ki se je vršila ▼ četrtek v Domžalah med SK Kamnikom in Pokolom, 9e je končala z zmago Domžal-cev. ki so postavili bolj rutinirano šestori-co. Razmerje 15:5 in 15:8 v prid Sokola. Igra je precej trpela zaradi dežja. Revanž-na tekma bo v kratkem v Kamniku.
ka— Srna s tremi mladiči. Pred dvema letoma je lesni trgovec g. Josip Keršmanc podaril upravi državne smodnišnice ljubek par: srnjačka in srnico. Srnjaček je kmalu postal tako neugnan, da je napadal celo ljudi in so ga morali odstraniti. Srnica je bila v velikem ograjenem prostoru v gozdu popolnoma zadovoljna s svojo usodo in so imeli ljubitelji živali z njo pravo veselie. Pozimi je bila srnica na ženitovanjskem potovanju na poljanski gimnaziji v Ljubljani, te dni pa je povrgla tri mladiče. Ljubke ži-valice že živahno poskakujejo okrog.
ka— V potoku Mlinščici poleti večkrat pri kakem popravilu zapro vodo. Strmečim očem se takrat odprejo ali zakladi razbitih loncev in črepinj, ki pokrivajo na debelo dno poldrug meter širokega potoka. Poleg teh posebnosti, s katerimi si bodo nekoč arheologi ubijali glave, na dobiš v strugi Mlinščice še druge smrdeče odpadke. Včasi so morala industrijska podjetja, ki uporabljajo to vodo, enkrat ali dvakrat na leto očistiti strugo, sedaj pa se to že ni zgodilo nekaj let. Če bo to šlo še tako naprej, bo potok kmalu zatrpan. Želeli bi, da se v tem oziru nekaj ukrene.
Iz Litije
i— Materinska akademija. Naj ne bo naše mamice, očeta in prijatelja mladine, ki bi ne prišel drevi ob 20. na akademijo v proslavo naših mamic, ki bo v litijskem Sokolskem domu. Na sporedu govor učiteljice gdč. Habjanove. deklamacije, mladinski orkester, mladinski pevski zbor, igrica in drugo.
i— Cvetlični dan. Po današnji procesiji se bo vršil v Litiji cvetlični dan v korist siromašne dece. Naj ne bo nikogar, ki bi odklonil cvetko!
i— Sokolske tekme so se vršile pri nas na praznik. Vrste so tekmovale iz 9 panog. Prvenstvo so odnesli s. Bizjakova Olga, br. Smuk Nace in naraščajnica s. Knolova Iva. Sokolska prireditev na praznik je bila le izbirna za župno tekmo v Ljubljani.
Iz Hrastnika
h— Naša sokolska družina se pridruži izletu trboveljske bratske družine danes popoldne k Sv. Katarini, kjer se bo vršil tudi javni nastop. Naši odkorakajo izpred Narodnega doma ob 13. Vabimo prijatelje sokolstva, da se udeleže tega pešizleta k prijazni Sv. Katarini.
h— Gasilno društvo Hrastnik je na zadnji seji sklenilo, da opusti letos zaradi velike krize Florjanovo prireditev. Prva le-tešnja gasilska vaja bo danes ob pol 16.
h— Vlom v Dolinškovo gostilno. V no« od četrtka na petek je bilo vlomljeno v gc stilno g. Dolinska pod Skalo. Tatovi so nasilno odprli hišna vrata ter vlomili v dve gostilniški kredenci, iskajoč sigurno denarja, katerega pa niso našli. Odnesli so tobaka za 700 Din in drugo v vrednosti 200 Din. Tobak so odnesli v ukradeni aktovki. Gostilničar g. Dolinšek, ki je tatvino zjutraj opazil, je zadevo takoj javil našim orožnikom, ki so petom telefona tekom ene ure že zasledili vlomilca in sicer v Zagorju. Bila sta to dva tujca: Štefan Gradišnik, brezposelni rudar in Bernhard Ribar, brezposelni mehanik, oba iz Mežice, ki sta v četrtek zvečer od 21. do 23. pila v omenjeni gostilni, se upoznala s hišnimi razmerami in se pripravila na vlom. Orož-niška patrulja je vlomilca odvedla v litijske zapore.
h— Kino Narodni dom predvaja danes v nedeljo ob 15. in 20. zadnjič v letošnji sezoni veseli povojni film »Marijana«.
Iz Trbovelj
t— Med brezposelnim delavstvom Je zavladalo veliko zadovoljstvo nad vestjo, ki jo je prineslo »Jutro«, da je odobreno banovini najeti posojilo za graditev ceste Radeče—Litija—Ljubljana. Merodajne činite-lje prosimo, naj zadevo pospešijo, da pridejo naši brezposelni čim prej do zaslužka in da se omili beda, ki vlada po naših revirjih.
t— Kmetska nadaljevalna šola priredi v nedeljo 5. junija poučni pešizlet v Izlake pri Zagorju, kjer se bo vršil ogled mlekarne, vzornega sadovnjaka, rudnika Kisovc itd. Zbirališče pri spomeniku padlih vojakov v Trbovljah, odhod ob 6. zjutraj. Na izlet so vabljeni vsi kmetijski posestniki in posestnice.
t— Pevsko društvo »Zvon« bo imelo v torek 31. t. m. skupno vajo ob 20.
t— Zlet v Prago. Brate in sestre, ki se nameravajo udeležiti vsesokolskega zleta v Pragi, pozivamo, da se javijo najkasneje do 1. junija pri tajniku br. Plavšaku. Na poznejše prijave se ne bo moglo ozirati. Potni stroški iz Trbovelj do Prage z vizumom in znakom znašajo 333 Din, ki jih je treba plačati v naprej.
t— Kino Sokol bo predvajal danes db 16. in 20. zvočni film »Fantom Pariza«.
t— Električni tok bo zaprt zaradii nujnih popravil v ponedeljek 30. t m. od 5. do 7. zjutraj, im sicer od elektrarne do Pnsta Volaja, Treota in Izlak ar j a.
Iz Ptuja
j— Danes nstanovna slfnpščlna sreske organizacije JRKD v Narodnem domu ob 9. dopoldne.
j— Glasbena šola Glasbene Matice v Ptuju priredi v sredo 1. junija ob 17. sklepno produkcijo gojencev. Nekaj pesmi zapoje mladinski zbor. Vabljeni so starši gojencev in vsi. ki se zanimajo za prospeh šole. V petek 3. junija ob 20. bo v dvorani Glasbene Matice Haydnova proslava. Na sporedu bodo: godalni kvartet, klavirska senata, ki jo zaigra gdč. Mara Kabajeva,
stavek iz koncerta za čelo s spremljeva-njem orkestra in VI. simfonija, čelo solo zaigra profesor g. šedlbauer. Pravkar ustanovljen- orkester Glasbene Matice vodi kapelnik g. Filip Bernard. Pridite pol-nošte vilno!
j— Gradba cest v ptujskem sreza. V našem okraju je v zadnjem času zelo oživela gradba novih cest. Popravljajo se tudi nekatere stare ceste. Cestni odbor si prizadeva spraviti nase ceste v zadovoljivo stanje. Tako se gradita na novo cesta Zavre—Turški vrh in cesta Pragersko— Cir-kovce. Delo se je pričelo že pred mesecem in bo skoro gotovo. V preteklem tednu se je trasirala nova banovinska cesta preko Haloz od Leskovca do Nove cerkve. Gradnja se prične prihodnje leto. Na banovinski cesti Središče—Stročja vas so na Stari gori plazovi uničili večji del ceste. Da se preprečijo še nadaljnji plazovi, se gradijo oporni zidovi. Cesta sama pa je že teliko popravljena, da se vrši promet nemoteno. Banovina pa gradi cesto od žetal na Maj-šperk. Vse ceste bodo seveda sposobne tudi za avtomobilski premet in bo v našem srezu z zgradbo in popravilom cest zelo pospešen tujski promet.
j— Pešizlet Sokola za naraščaj in člane k Sv. Vidu pri Ptuju bo danes. Odhod točno ob pel 14. izpred mestne deške šole.
j— Uspehi zadnje vinske razstave. Razen kupčij, ki so bile sklenjene na dan vinske razstave v Ptuju, je prejela podružnica Vinarskega društva naročil za štiri vagone vina. En vagon se pošlje v Logatec. Vinska razstava je bila torej vsekakor koristna.
j— Sadna letina kaže v ptujskem okraju skoro povsod dobro. Sadjarji zelo pridno škropijo sadno drevje, da bo pridelek čim boljši.
Iz Ljutomera
13— Podmladek Rdečega križa na meščanski šoli bo vprizoril otroško opereto »Začarana princesa« v nedeljo 19. junija in ne 12., kakor simo poprej javili.
lj— Izprememba posesti. Mestna občina je eno svojih stanovanjskih hiš ob Jeruzalemski cesti prodala Ignacu Pintariču iz Zenice in Jelisavi Čanikovi iz Brsovače za znesek 100.(XX) Din.
Iz Laškega
1— Sreski kmetijski odbor v Laškem te imel 27. t. m. proračunsko sejo za L 1932. S skromnimi sredstvi, s katerimi razpolaga, bo izkušal čim bolj izvrševati naloge, ki so mu v smislu zakona o pospeševanju kmetijstva in živinoreje poverjene. Predvsem bo skrbel za prvovrstno plemensko živino, za povzdigo sadjarstva, podpiral bo svinjerelo, zlasti v borbi proti kužnim boleznim, kmeti jskostrokovnai pouk in predavan ja. Ker je dosedanji predsednik sreskega kmetijskega odbora in delegat banovinskega kmetijskega odbora g. Alojzij Šmid iz JJurkloštra zaradi oddaljenosti odstopil, je bil izvoljen soglasno na njegovo mesto g. dr. Jerina. G. Šmi-dn se je izrekla za njegovo dosedanje agil-no delovanje zahvala. Odbor z novim predsednikom naj nadaljuje započeto delo!
Iz Gornje Radgone
gr— 25letnico zakonske zveze slavita danes višji sodni oficijal okrajnega sodišča v Gornji Radgoni agilni tajnik JRKD g. Mijo Potočnik in soproga ga. Jožica. še mnoga leta!
gr— Sadjarski zadružni tečaj bo danes po rani maši v posojilnični dvorani v Gornji Radgoni, ob pol 11. pa v šoli v Apačah.
gr-— Pozor, lastniki tovornih vozit. Gradbeni in gospodarski odsek občinske uprave je na zadnji seji sklenil prepovedati pod kaznijo 200 Din vse vožnje s tovornimi avtomobili po Gornjem Grisu. Do tega ukrepa je bila prisiljena trška občinska uprava zaradi neštetih pritožb. Cesta po Gornjem Grisu je namreč za take vožnje preozka rn preslaba.
gT— Izprememba posesti. Stavbeno parcelo pri občinski opekarni je kupil od zakoncev Hiblerja Alojza in Elizabete in Koroščeve Julijane v Gornji Radgoni hra-nilnični uradnik Josip Bincl. ki si bo zgradil hišo. Grajsko gostilno »Pri lovcu« je kupil Juraj Pavič iz Maribora.
Iz Prekmurja
pm— Učiteljsko zborovanje. Mursko-soboško učiteljsko društvo je zborovalo 21. maja v F^uconcih. Udeležba članov je bila polnoštevilna. Po prečitanju došlih dopisov je imel predsednik društva, šolski upravitelj g. Gabrijelčič, zanimivo predavanje o nazornem nauku v luči modernih načel. Njegovemu nazornemu in stvarnemu predavanju so sledili prisotni z največjim zanimanjem. Inž. g. Skubic je obširno in izčrpno govoril o učitelju kot zidarju kmetske prosvete ter je predvsem poudarjal potrebo po kmetijskih strokovnih organizacijah. Dolgotrajno odobrava-
nje je nagradilo predavatelja za njegove
poučne besede. Prihodnje zborovanje bo najbrž v Gornji Lendavi.
pm— Pasja steklina. Pred kratkim je bil v Vadarcih ustreljen stekline sumljiv pea, zaradi česar se je za ves srez Mursko Soboto proglasil pasji zapor. Dospelo je tudi poročilo, da so v neki obmejni vasi v Avstriji ustrelili steklega psa in dognali, da se je ta priklatil iz mursko3oboškega sreza.
VSAK NAROČNIK »JUTRA« ie zavarovan za 10.000 dinarjev!
Vsem bratom
in sestram! *
Bliža se čas, ko bo vse slovansko SokoJ-tvo v Pragi z veličastnim zletom proslavilo stoletnico rojstva nesmrtnega ustanovitelja Sokolstva dT. Miroslava Tvrša.
Tudi Sokolska župa Ljubljana se hočs dostojno oddolžiti spominu velikega genija, čigar ideja in tvorba sta se razmahniti skoro preko vseh kontinentov, kjerkoii žš-ve le drobci slovenskih plemen, V ta ramen priredi v dneh 4. in 5. junija svoj jubilejni zlet v naši beld Ljubljani, v kateri jc tekla zibelka Sokolstva na našem jugu.
Naš župni zlet mora biti veličastna manifestacija sokolske misli rn sokolske delavnosti. Na njem treba pokazati odlične sadove sokolskega dela za povzdigo telesnih in nravstvenih sil našega naroda.
Naš klic velja veetm bratom in sestram, vsemu naraščaju in vsej deci. Dvignite 90 vsi v vsem. kar je v Vas najlepšega in najboljšega, oklenite se z največjo ljubeznijo dela, lei naj bo v teh poslednjih dneh pred: zletom res vztrajno in neumorno, da bo uspeh res popoln, da se bo mogel pretvoriti v pravcato zmagoslavje in obče priznanje. Na vseh Vas je, da storite v polni meri svojo sveto sokolsko dolžnost da bo naš jubilejni župni zlet res veren odsev naše moči, naše delavnosti in usposobij enos ti.
Naš klic pa velja tudi vsej naši javnosti, ki je vedno znala pravilno ceniti napore in plemenita prizadevanja Sokolstva. Naj se tudi ona v teh dneh z mnogobrojno udeležbo spontano priključi 9okolski proslavi genija, ki je danes svojina ras vseh, ker je njegovo nesmrtno delo našlo silnega odmeva tudi v našem narodu in to ne le po številu sokoiskih pripadnikov, ampak tudi po čistosti pojmovanja njegovih načel. Naj ob tej priliki nsša dobra mati, naša ponosna bela Ljubljana, vzplamti v mogočen -Tt enodušen klic, da je jugoslovenska in sokolska.
Zdrare!
LJubljana, <Jme 29. maja 1932.
Dr. Josip Pipenbacher,
starosta.
Lojze Vrhovec,	Stane Ftegir,
načelnik.	tajnik.
GLEDALIŠČF
DRAMA
Začetek ob 20.
Nedelja, 29.: Zaprto. Ponedeljek, 30.: Zaprto. Torek, 31.: Oidipus. D.
OPERA
Začetek ob 20. nri
Nedelja. 29.: Viktorija in njen huzar. Izven.
Znižane cene. Ponedeljek, 30.: Zaprto.
Ljubljanska opera. Poslednja predstava Abrahamove operete »Viktorija in njen huzar« v letošnji sezoni bo danes. Vsebina in glasba tega dela sta izredno prikupni in delo je doživelo na našem odru v eni sezon! v resnici izredno mnogo predstav. Znižane operne cene.
šentjakobski gledališki oder.
Začetek ob 20.30. Nedelja. 29.: študentje smo... Gostovanj/
na Sokolskem odru na Viču. Sreda, 1. junija: Študentje smo. Petek. 3.: študentje smo.
Opereta »štndentje smo« desetič na Šentjakobskem odru. V sredo 1. junija in v petek 3. junija ponovi Šentjakobski oder to zabavno opereto. Pri zadnji predstavi ie odšlo spet mnogo liudi brez vstopnic, zato naj blagovoli občinstvo kupiti vstopnice že v prodaji v naprej. Predstavi v sredo in petek bosta brezpogojno zadnji predstavi te izvrstne veseloigre Kdor se hoče od srca nasmejati, naj nikar ne zamudi prilike!
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Četrtek, 2. junija: Spreobrnitev Ferdinanda Pištore. Gostovanje mariborskega gle dališča.
Zidal
daje brez truda vsem kovinam najlepši sijaj!
Cist tn štedlpv v uporabi.
Gospodarstvo
Novi trošarinski zakon
Ne mislim se pečati s predzgodovino tega zakona. Veliko se je govorilo in pisalo o tem, Zakon je stopil 20. aprila v veljavo. Zato hočem govoriti o posledicah tega zakona, kakor jih vidimo do danes.
Vinski pridelek leta 1931 je bil izredno velik, poleg tega pa kvalitativno zelo do-ber. Velika ponudba ter sila vinogradnika po denarju je pritisnila ceno vina tako nizko, kakor še nikdar ni bila in pri kateri seveda nikakor niso kriti pridelovalni stroški. Vendar pa konsument padca cen ni občutil v taki meri in to baš po večjih mestih ne. Vina so po gostilnah prodajali pogosto po 16—24, v nekaterih sicer redkih lokalih celo po 30 Din liter. Rad priznam, da so bile tudi hvalevredne izjeme. Zdelo se je skoraj, kakor da producent na podrobno ceno vina sploh ne more nplivati.
Prišel je novi zakon, ki je v mnogih podjetjih bremena vendar precej znižal. Plačevanje trošarine po litru je prestalo, Vsak pavšalni davek ima to dobro stranv da se pri večjem prometu breme lahko nižje kal-kulira, zato je nastalo tekmovanje in cena v podrobni prodaji je prav povsod padla. V mnogih primerih se je konsum pri gostilničarjih povečal. Potrošnja vina pa se je v splošnem povsod dvignila, ker daje novi zakon možnost, da si konsument kupi vino pri producentu.
Jasno je, da z novim zakonom vinska kriza ni rešena; neizpodbitno pa je, da se j" promet v vseh vinorodnih okoliših dvignil in da vinogradniki v krajih, kjer so do 20. aprila nudili sramotne cene, vendar dosežejo cene, ki so vsaj slične nekaki odškodnini. V Halozah n. pr. ni več prodaj pod 2 Din in tudi v Banatu se vina pod 1 Din ne dobe več.
Velik uspeh je zakon prinesel vinogradnikom s tem. da je trošarina na pivo ostala nespremenjena in da je trošarina na špirit tako visoka, da za vživanje sploh ne pride v poštev. Za napravo likerjev in sličnih pijač se danes uporablja vinski destilat, teko se slaba in najcenejša vina porabijo za destiliranje in ne obremenjujejo tržišča.
Posledice novega trošarinskega zakona, kolikor se do danes vidijo, so torej za vinogradnike brez dvoma dobre. Konsum vina se je dvignil, promet je oživel, cene pri p -od;! cen tu pa so se ustavile in ne padajo več.
Neugodno prizadeta je pivovarniška industrija, ki izgublja stalno na konsumu, ter industrija špirita, ki pa bo dobila novo zaposlitev, čim bo izvedeno prisilno mešanje bencina s špiritom. Interesi 3 milijonov kmečkega prebivalstva, ki se pečajo j« pridelovanjem vina. pa so gotovo važnejši, nego interesi te industrije.
Prizadeti pa so tudi gostilničarji v vinskih krajih in v krajih, kjer so v bližini vinogradniki. Toda ne zaradi zakona, ampak zaradi zlorab, ld jih zakon ne dovoljuje in si jih uvideven vinogradnik tudi ne želi.
Res je, da se nobena pavšalna dajatev ne raore pravično razdeliti. Priznati je treba, c'a so nekateri obrati zaradi pavšala krivično prizadeti. Poznamo pa tudi vrsto obratov. za katere pomeni nori pavšal darilo, kakoršnega nikdar niso pričakovali.
V Mariboru so preteklo sredo zborovali gostilničarji. Zdi se mi. da sicer stvaren referat gospoda tajnika in resolucija nista bila prav usmerjena. Računati moramo z dejstvi. Zahteva, da se zakon novelira, je brezpredmetna. ker Narodna skupščina zakona ne bo spremenila, kolikor nudi ugodnosti kmetovalcem.
Ne vidim pa v resoluciji dovolj podčrta-
nih dveh najvažnejših zahtev, ld lahko zlo-nami.
rabe preprečijo. Obrtni zakon pravi v § 437.:
1.	Točenje vina lastnega pridelka ra po-
trošek v lastnikovih prostorih ali zunaj njih, smejo opravljati v okviru dosedanjih predpisov samo vinogradniki na osnovi posebne pooblastitve, ki jih izdajo obča upravna oblastva prve stopnje po zaslišanju pristojnega združenja. Ta pooblastitev se sme izdajati samo v pokrajinah, kjer je točenje doslej bilo v navadi in po veljavnih predpisih dovoljeno. V pooblastilu se odredi tudi rok točenja.
2.	Ban se pooblašča, da predpiše pogoje o izdajanju teh pooblastil. V teh pogojih se sme določiti, da naj izda pooblastitev samo siromašnim vinosradnikom in za kraj, kjer je bilo vino pridelano.
Tega pravilnika še ni. Pripomba 8. § 2. trošarinskega zakona pa pravi:
»Proizvodniki. ki prodajajo vino in žganje lastnega pridelka in z lastnega zemljišča v svojih vaseh od 5 litrov in več, v velikih mestih, malih mestih in trgih od 10 litrov in več naenkrat se ne smatrajo za to-čilce na drobno in ne plačujejo trošarine in takse. Ti smejo prodajati vino tudi na debelo zunaj svojega stanovališča v množinah nad 50 litrov, žganje pa v množinah nad 25 litrov naenkrat prosto trošarine in tro-šarinske takse«. Pripomba 12. pa predpisuje: »Potrebna navodila za izvajanje teh odredb predpiše minister za finance s pravilnikom*. Tudi tega pravilnika še ni.
Napaka zakona je ta, da temelji trašarin-ska taksa na točilni taksi, ki je bila vedno odmerjena na nepravilni podlagi. Ta taksa doslej ni bila tako važen davek, da bi ji ob-vezanci vedno posvetili dovolj pozornosti, zato so le malokdaj vložili priziv. Posamezniki, ki so bili že doslej 9 točilno takso krivično prizadeti, imajo sedaj to krivico s trošarinsko takso pomnoženo. Pravično bi bilo torej, da se čim prej uvede za plačevanje pavšalne trošarinske takse lestvica, ki bi vsebovala vsaj 12 stopenj. To zahtevati, pa je r glavnem zadeva gostilničarskih organizacij.
Velika ugodnost novega zakona Je brea-
dvomno odprava vsake kontrole pri producentu, ki je doslej povzročala toliko nepri-lik. Zadovoljna pa je z zakonom tudi veletrgovina z vinom.
V poročilu županske zveze vidim, da vlada še gotova nejasnost glede občinskih trošarin. Temu se čudim. Z 20. aprilom sta prenehali državna in banovinska trošarina. S tem dnem je prestalo tudi pobiranje trošarine po finančni kontroli. Za občino sta danes samo 2 poti: ali se občina z gostilničarjem pogodi, ali pa postavi svojega da-carja. Ni to nič novega. Bilo je to pri zakupnem sistemu vedno tako, ker tudi takrat zakupnik ni pobiral občinskih trošarin.
Zakon o trošarini je imel v prvi vrsti namen pomagati kmetu producentu vina in žganja. Ta namen je dosegel, kolikor je to pri današnjih razmerah sploh mogoče. Oškodoval pa tudi ni v preveliki meri drugih stanov. Zaradi hude gospodarske krize trpijo danes vsi sloji. Zato si stanovi, ki se pečajo z razprodajo alkoholnih pijač, ne smejo zapirati oči pred hudimi posledicami gospodarske krize in ne smejo vso krivdo valiti na novi trošarinski zakon.
Vinogradnik ne potrebuje izkupJjenega denarja za sebe. On ni v položaju, da bi ga dajal v »nogavice«, amoak ga mora dati takoj nazaj v promet Tako pride izkupiček za vino v prid celokupnosti. Ce ne bi nič storili za vinogradnika, pa bi poleg vinogradnikov postali brez posla tudi vsi na5i pridni pomočniki-viničarji s svojimi druži
NaSa trgovinska bilanca ▼ aprilu aktivna
Pred dnevi smo objavili podatke o našem izvozu v aprilu, ki se je v primeri z marcem povečal za 58.3 na 271.0 milijona Din. Sedaj objavlja generalna direkcija carin tudi podatke o uvozu v aprilu, ki je bil nadalje slab. Znašal je 70.494 ton (lani v aprilu 95.649 ton) v vrednosti 248.9 milijona Din nasproti 461.6 milijona Din v lanskem aprilu. V primeri z lanskim aprilom se je letos v aprilu naš uvoz zmanjšal po količini za 26.3 odst„ po vrednosti pa celo za 46.1 odst.
Naša trgovinska bilanca je bila torej v aprilu aktivna za 22.1 milijona Din, dočim je bila lani v aprilu pasivna za 32.0 milijona Din. V prvih štirih mesecih t 1. se je naša trgovinska bilanca gibala takole (v milijonih Din):
izvoz uvoz saldo januar	218.3 228.2 — 9.9
februar	203.7 229.4 — 25.7
marc	212.7 246.4 — 33.7
april	271.0 248.9 4- 22.1
jan.-april 1932 905.6 952.9 — 473 » » 1931 1588.6 1803.4 — 214.8 » » 1930 2311.8 2365.0 — 53.2 » » 1929 19252 2362.9 — 437.7 Kakor je iz gornje primerjave raz\idno, se je naš uvoz letos v prvih 4 mesecih skrčil za polovico, tako da je z zmanjšanjem uvoza več kakor eliminiran letošnji padec izvoza. Pasivnost trgovinske bilance, ki je lani v prvih 4 mesecih znašala 215 milijonov Din, je letos skrčena na 47 milijonov, torej na eno petino.
Glavni predmeti našega uvoza v aprilu so bili: sirov bombaž (7-5 milijona Din), bombažno predivo (14.4), bombažne tkanine (19.4), volna (1.3), volneno predivo (2.7) volnene tkanine (11.9), svileno predivo (55), svilene tkanine (23), železo in pol-fabrikati (3.3), pločevina (1.7), cevi (2.0), železniški materijal (10.9), razni predmeti iz železa (121), mineralna olja (6.7), premog (73), steklo (1.6), porcelan (13), sirove kože (1.7), čevlji (0.7), rii (2.3), limone in oranže (4.0), kava (9.7), oljno se-menje (4.2), stroji in aparati (10.2), elektrotehnični predmeta (8.5), prevozna sredstva (5.1), organske barve (2.8), tiskarski papir (3.4).
Lovro Fetovar.
Desetdinarski bankovci naj bodo drobiž
Češkoslovaška je v zadnjih tednih izvršila priprave za delno reformo sistema svojega denarnega obtoka, ki bi tudi naši državi lahko služila za vzgled. Čeprav stari je češkoslovaške Narodne banke nikakor ni slabo, zlasti odkar so se devizne rezerve v zvezi z nedavnim najetjem francoskega posojila v višini 600 milijonov frankov znatno povečale, vendar smatrajo merodajni krogi v Češkoslovaški za potrebno, da izločijo iz obtoka novčanične banke ves obtok bankovcev po 10 in 20 Kč. Češkoslovaško fiininčno ministrstvo motivira ta korak z okolnostjo, da se denarne enote s kupno močjo od 20 Kč povsod smatrajo za drobiž in ne za bankovce s polnim -zlatim in deviznim kritjem, odnosno za zakonito plačilno sredstvo. Tudi pred vojno so bili dvokranski in petkron-ski novci drobiž. Enako se tudi v drugih državah giblje najnižja enota zakonitega plačilnega sredstva nad 10 zlatimi kronami. Če torej Češkoslovaška deklarira bankovce po 1 Oin 20 Kč (približno 1 in pol odnosno 3 predvojne krone) za drobiž, tedaj le uveljavlja stanje, kakršno je bilo povsod vladalo v predvojni dobi in kakršno je danes tudi v drugih državah. Ta ukrep pa ima prednost, da za obtok bankovcev po 10 in 20 Kč ni potrebno nikako kritje, kajti drobiž (bodisi v obliki bankovcev ali v obliki kovanega denarja) je v vseh naprednih deželah državni denar in ne denar, ki ga izdaja novčanična banka. Z izločitvijo bankovcev po 10 in 20 Kč se bo povečalo odstotno kritje obtoka češkoslovaške Narodne banke in bo šele pokazano pravo stanje. S tem ukrepom se višina skupnega denarnega obtoka v Češkoslovaški ne bo spremenila, kajti ves ■načrt pomeni le notranjo preosnovo denarnega sistema.
Pred dobrim tednom je načrt zakona, s katerim se ima izvršiti ta reforma, odobril upravni odbor češkoslovaške Narodne banke, 23. t m. pa je bil zakonski načrt .predložen tndi že parlamentu. Iz tega zakonskega načrta je razvidno, da se imajo kot državni drobiž proglašeni 10 in 20 kronski bankovci zamenjati pozneje za kovani drobiž ter se v ta namen poveča za odgovarjajoč znesek zakoniti maksimum za izdajo državnega kovanega denarja.
Kakor znano, bodo tudi v naši državi zamenjani! bankovci po 10 Din za srebrne kovane novce po 10 im 20 Din. Po zakonu o denarju kraljevine Jugoslavije je ©kupna
količina kovanega drobiža v otrtokn določena na 650 milijonov Din. Srebrne novce po 10 in 20 Din so že pričeli kovati v kovnicah v Londonu in .v Parizu. Navzlic temu pa še vedno vodimo v stanju Narodne banke ves balast bankovcev po 10 Din, ki ima na ta način kar dvojno kritje: na eni strani v zlatu ta devizah Narodne banke, na drugi strani pa v srebru, ki Je pripravljeno za kovanje srebrnih novcev in fe katerega se ti novci že kujejo. Zato bi bilo vsekakor umestno, da bi tndi naša država, vsaj za čas dokler se 10 dinarski bankovci ne zamenjajo za srebrne novce, proglasila te bankovce za drobiž, torej za državni denar, tako, da Narodni banki ne bi bilo potrebno računati te bankovce v svod Obtok, za katerega je potrebno zlato in devizno kritje. Po letnem poročilu Narodne banke smo imeli ob koncu preteklega leta v obtoku za 420 milijonov Din bankovcev po 10 in 5 Din. V primera proglasitve desetdinarski h bankovcev za državni drobiž, bi se obtok bankovcev Narodne banke takoj skrčil za omenjeno vsoto, kar bi dalo Narodni banki glede na predpise o kritju mnogo večjo elastičnost. Naša Narodna banka ima itak mod vsemi nasledstvendmd državami najvišje predpisano minimalno kritje namreč 35%, zato je pač odveč, da držimo za 10 dinarske bankovce kakor rečeno dvojno kritje. V gospodarsko bolj razviti Češkoslovaški je znašalo minimalno predpisano kritje v trenutku prehoda k zlati valuti le 25%, danes pa znaša 32%.
V našem primeru za proglasitev 10 dinarskih bankovcev morda ne bi bil niti potreben poseben zakon, saj nova izdaja bankovcev po 10 Din ne pride več v poStev. Imamo že zakon o kovanju srebrnega denarja po 10 ki 20 Din (od 28. nor. 1931.), s kateri,m se proglašajo srebrni novci po 10 in 20 Din v skupni količini do 450 milijonov Din kot državni drobiž in ki pooblašča, finančnega ministra, da predpiše podrobnejše odredbe.
Če bi proglasili bankovce po 10 Dta za državni drobiž, tedaj bi imeli kot najnižjo enoto bankovcev arodne banke 100 dinarski bankovec, ki pa tndi odgovarja le 9 predvojnim dinarjem ali kronam (10 dinarski bankovci pa predstavljajo komaj 90 predvojnih par ali vinarjev). Tako bi prišli na isto stanje, kakor Je bilo pred vojno, ko je bil najnižji bankovec 10 krom in so bile vse nižje denarne enote državni drobiž, če izločimo danes 10 dinarske bankovce lz obtoka Narodne banke, tedaj šele vidimo pravo stanje kritja, ki se v tem primeru giblje na višini okrog 40%.
*= Zagrebška borza se je pridružila resoluciji ljubljanske borze glede de\dznega poslovanja. Borzmi svet zagrebške borze je na svoji seji 25. t m. soglasno sklenil, da se pridruži resoluciji, ki je bila sklenjena na občnem zboru ljubljanske borze na predlog predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina glede nameravane koncentracije vsega deviznega prometa pri Narodni banki v Beogradu. Tako je tudi borzni svet zagrebške borze postavil zahtevo, da devizno poslovanje ostane kakor je bilo doslej in da se naprej vrši preko domačih borz odnosno preko pooblaščenih denarnih zavodov. — Nadalje je borzni svet sklenil, da se s 30. t. m. uvede na zagrebški borzi promet v delnicah Privilegirane agrarne banke. Tega dne bodo tudi delnice Narodne banke pričele ponovno kotirati.
i= Kriza r pivovarski industriji. Iz gostilničarskih krogov smo prejeli: V >Jutru< od 15. t m. smo pod gornjim naslovom čitali o hudem nazadovanju konsuma piva v naši državi in o slabih izgledih za konsum v bližnji bodočnosti glede na ukinjenje trošarine na vino in žganje. Tudi mi gostilničarji na deželi opažamo, da konsum piva močno popušča, zlasti ker smo morali vino sedaj mnogo ceneje nastaviti, pa ga navzlic temu še malo razpcčamo. Nekontrolirana prodaja vina od strani vinogradnikov neposredno konsum en tu se je že tako razpasla, da je hudo ogrožena naša eksistenca. Glede na sedanjo situacijo bi bilo treba dobro pre-udariti, kako naj naprej izvedemo akcijo za lastno gostilničarsko pivovarno. S težkimi žrtvami smo zbrali za pivovarno potreben kapitaL Ne mislim, da bi puško vrgli v koruzo, vendar nam previdnost morda nalaga dolžnost, da realizacijo našega načrta odložimo za toliko časa, dokler se situacija povsem ne razčisti. Ce zaradi trošarinske neenakosti pri vinu in pivu ne bo dovolj konsuma, tedaj nova pivovarna ne bo mogla uspevati in ne bo v stanju obrestovati vloženega kapitala. V sedanjih negotovih časih je morda denar v naših rokah boljše orožje za dosego naših ciljev, nego če ga investiramo v investicije, ki jih zaradi silnega padca konsuma ne bomo mogli izkoristiti.
= Izredni občni zbor Gostilničarje pivovarne d. d. Laško. V »Službenem listu« od 28. t. m. je objavljen razglas o sklicanju izrednega občnega zbora Gostilničar-ske pivovarne d. d. v Laškem, ki se bo vršil v torek 14. junija t L ob pol 10. uri dopoldne v hotelu »Savinja« v Laškem. Na dnevnem redu je poročilo upravnega sveta; odobritev oddaje gradbenih del in strojnih naprav pivovarne; sklepanje o zgradbi sla-darne in tvornice kvasa; sklepanje o znižanju delniške glavnice; sklepanje o izterjanju nevplačanih delnic. Pravico do glasovanja ima vsak delničar, ki je vplačal na delnico vsaj 200 Din.
= Občni zbor Gremfja trgovcev ra srez Ljubljana. Gremij trgovcev za srez Ljubljana okolica sklicuje za 8. junij svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil ob 8. zjutraj v veliki dvorani Trgovskega doma (Simon Gregorčičeva ulica 27) z naslednjim dnevnim redom: poročilo načelnika; poročilo tajnika; poročilo blagajnika; poročilo računskih preglednikov; proračun za 1. 1962.; preosnovanje gremija po novem obrtnem zakonu in odobritev novih pravil, prenos poslov na novo upravo; volitev nadzorstvenega odbora; razprava o izvedbi obligatornega bolniškega in starostnega zavarovanja; slučajnosti. Ce ob določeni uri ne bo navzočih dovolj članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, to je ob 9. dopoldne.
= Slavija, jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani, je imela dne 28. maja 1932 svoj IX. redni občni zbor. Zaključni računi za poslovno leto 1931 so zadovoljivi, posebno še, če se upošteva splošna gospodarska kriza, ki je bila proti koncu leta vedno večja. Skupna premija v poslovnem letu 1931 znaša Din 28,040.000.— medtem ko je znašala prejšnje leto Din 28,500.000. Ta odpad na premiji je posledica padca cen gotovih zavarovanih predmetov in pa pomanjkanja denarnih sredstev med poljedelskim prebivalstvom, kar smo videli posebno v zavarovanju proti toči. Rezerve zavoda so narasle na Din 49,818.000.— od lanskih Din 43,900.000.—. Na škodah, ki jih je likvidirala s priznano kulanco, je izplačala banka »Slavija« med svoje zavaro-\-ance v teku poslovnega leta 1931 Din 13,140.000.—. Glavnica njenih življenjskih zavarovanj je ob koncu leta 1931 narasla
na Din 225,700.000.—. Radi odpisa akvi-
ziči:ih stroškov življenjskega oddelka in padca vrednostnih papirjev se izkazani čisti dobiček Din 21.474.42 prideli splošnemu rezervnemu fondu.	590
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Pavla Kunsteka, trgovca v Mari-bo ru, Cankarjeva ulica (poravn. upravn. dr. Alojz Juvan, odv. v Mariboru; narok za sklepanje poravnave pri okrožn. sod. v Mariboru 7. julija ob 10., prijavni rok do 2. julija, kvota 40 odst.).
—	Likvidacije. V likvidacijo je stopila Portland cementna tovarna d. d. v Dovjem s sedežem v Mojstrani in tvrdka Inženjer arhitekt Fatur - Kos - Platner, družba z o. z. v Ljubljani.
—	V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Tovarna otroških vozičkov^ Kucler & Comp. v Ljubljani; Avtomatični bife v Mariboru, družba z o. z. (oea. glavnica 30.000 Din; poslovodje: Gju-ro Valjak, lastnik kina »Union« v Mari-bo ru, Julij Guštin, solastnik Grajskega kina v Mariboru); Cvetko in drug, trgovina z mešanim blagom v Studencih,
j®
Concordia : Primorje
Ob 17.15 na igrišču ASK Primorja
/Zanimanje našega športnega občinstva iza to tekmo je razumljivo. Po nesrečnih bilkah proti Gradjanskemu Vn Viktoriji čucimo vsi, da smo eno in da imamo vsi eno željo:
Naj nam tretje dobro močhri dravske banovine pokaže nekaj več elana, nekaj več forme, da bi tako prisostvovali napeti in zanimivi igri.
Za to so danes dani vsi potrebni momenti. Concordia v svoji najmočnejši postavi velja v Zagrebu za leva, ki ga je silno težko ukrotiti. Taka bo nastopila tudi danes v Ljubljani in razumljivo je, da bi rada odnesla še eno zmago v Zagreb.
Ali ji bo to uspelo?
Na vsak način pa ne kaže zamuditi te tekme, kajti sistem, ki ga goji Concordia, bo prisilil Primorje k razvitju vseh sil.
Za pred tekmo nastopita dva para bojevitih ljubljanskih moštev, najprvo Slovan proti Primorju H, potem pa Hermes in Grafika za prvenstvo. Druga tekma se prične ob 15.45.
Mednarodni miting Ilirije
Danes ob 15. na igrišču Ilirije
Po dolgem času bomo imeli ▼ Ljubljani z'pet prvovrstno lahkoatletsko prireditev. Je to mednarodni miting, ki ga priredi lahkoatletska sekcija Ilirije v proslavo 2) letnice klubovega delovanja, katerega se udeležijo Klaganfurter Athletiksport Club iz Celovca, zagrebški Hašk, Marathon, Concordia, mariborski Maraton in naša rivala Primorje in Ilirija.
V	vseh disciplinah se bo vršil hud boj za prva mesta in malo je disciplin, v katerih je zmagovalec že vnaprej določen. Ena teh je met kladiva. Znani reprezen-tant naše države na oJimpijadi v Atenah Haškovec Peter Goič nam bo pokazal odlično tehniko v metanju kladiva, ki bo za-divil tudi najbolj razvajene gledalce. V krogli smemo pričakovati od našega rekorderja dr. Narančiča (Concordia) izboljšanja drž. rekorda. Met diska bo zanimiv, ker smemo upati, da so ljubljanski atleti vendar že dorasli svojim zagrebškim kolegom in bodo drž. prvaku dr. Narančiou in Manojloviču resno ogražali mesta.
V	tekih nam imena Skok, Jamnickv, Bu-ratovič, Hiirtl m Haderer jamčijo za krasno borbo v sprintu, dočim bo na 400 m drž. rekorder Tučan, tesno spremljan po Skoku, Korčetu, Jamnickim in Nelijem, sigurno skušal zrušiti drž. rekord. Na srednjih ki dolgih progah bosta atleta KAC Leban in Susiitti dala posla domačinom Jpornu, Krevsu, Lejki in jih prisilila, da se potrudijo in obdrže svoj renome.
Tudi skoki so vedno zanimiva točka, posebno, če se pomerijo med seboj atleti kot Buratovič, Kallay, Korče, Outrata, Haderer, Smrdel in dr. Zanimiva bo zadnja točka štafeta 800 krat 400 krat 200 krat 100 m, ki se pri nas že dolgo ni tekla.
Pričetek mitinga je točno ob 15. in konec pribFžuo ob 17., tako da občinstvo ne bo zamudilo nogometne tekme na igrišču Primorja.
Za državno prvenstvo ZNP : LNP 6:1.
ASK Primorje nam pošilja: K čudnemu poročanju »Slovenca« o rezultatih na Telcvo imamo pripomniti, da zaenkrat spada tudi ASK Primorje med klube LNP, in celo med tiste, ki se imajo boriti v ligah z odličnimi predstavniki LNP. Vsaj do sedaj pa ASK Primorje ni prispevalo k debaklu 6:1, zato pa ne gre bremeniti neudeleženih z neuspehi — udeležencev. Ne izključujoč eventualnosti v bcdočnosti, saj nesreča nikoli ne počiva, bi vendar priporočali »Slo-venčevemu« športnemu referentu, da se drži predvsem stvarnosti in opusti malo laskavo zavijanje dejstev v škodo drugih!
Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov. Za današnjo prijateljsko tekmo Concordia : Primorje ob 17.15 na igrišču ASK Primorja se delegira g. Vidic. Poizkusno tekmo Disk : Svoboda, Zalog danes v Domžalah vodi g. Lukežič; prijateljsko tekmo Primorje : Slovan na igrišču ASK Primorja ob 14.45 g. Breskvar. Predsednik.
Službene objave JLAS. V objavah iz zapisnika 20. seje z dne 18. t. m., ki so izšle v »Jutru« od 28. maja t 1. se je v četrtem odstavku »Prvenstvo moštev v Ljubljani« vrinila pomota. Pravilno se glasi odstavek: ugotovil, da ni prišlo do sporazuma v zadevi spremembe termina prvenstva moštev v Ljubljani; zaradi tega se ima prvenstvo moštev vršiti dne 4. in 5. junija, kakor po vsej državi.
Nogomet na Jesenicah. Ob zelo velikem zanimanju občinstva se je odigrala na praznik popcldne na športnem igrišču Bratstva na Jesenicah nogometna tekma med I. moštvom ljubljanske Svobode in I. moštvom domačega Bratstva. Tekma je bila vseskozi zanimiva in napeta ter je končala z zmago gostov v razmerju 6:4. Pričakoval se je v splošnem hud poraz domačih igračev ki pa so bili v dobri formi ter so v prvih 6 minutah zabili gostom 3 gole, kasneje pa so precej popustili. Od gostov ie bil izboren Janežič, od domačinov pa Lasič in šavnik Pavel. — Danes se vrši na nogometnem igrišču na Jesenicah (Kurji vasi) nogometna tekma, ▼ kateri nasto-
Borze
28. maja.
Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet nadalje slab in je znašal le 1.5 milijona Din nasproti 1.4, 1.3. 1.6 in 1.9 milijona Din v zadnjih štirih tednih.
Devize.
Curih. Beograd 9 05. Pariz 20.17. London 18.86, Newyork 510.75, Bruselj 71.55, Milan 26.26. Madrid 42.10. Amsterdam 207.10. Berlin 121, Sofija 3.70, Praga 15.15, Bukarešta 3.06.
Chicago. 28. maja. Začetni tečaji; Pšeni-za: za december 63.375; koruza: za julij 32.25, za december 35.125.
Blagovna tržišča
ZIT0
'+ TFinnipeg. 28. maja. Začetni tečaj!: Pšenica: za maj 63.75, za julij 61, za oktober 66.375.
+ Budimpešfanska termin«ka borz* (28. t m.) Tendenca slaba, promet minimalen. Pšenica: za junij 12.73 — 12.75; koruza: za julij 15.75 — 15.7S.
pi O!d Boys Elektrikarjl, Jesenice proti reprezentanci »Bratstva«. Po tej igri pa nastopi v odlično kombinirani postavi SK Ilirija proti prvemu moštvu SK Bratstva. Rezerva Bratstva pa nastopi proti SK Radovljica v Radovljici. Vse cenjene posetni-ke nogometnih tekem vljudno naprošamo, da oproste, ker se napovedane tekme za 15. in 16. t. m. zaradi tehničnih ovir niso mogle vršiti ter se za nadaljnji obisk vljudno priporoča: Odbcr SK Bratstva.
»Derby<c v Kranju, ki se je odigral rta Telovo med domačima kluboma Korota,-nom in Triglavom, je privabil r<a igrišče ogromno število publike, ki je popolnoma prišla na svoj račun in to izražala z gro-movitim »drukanjem«. V predtekmi je rezerva Korotana z lahkoto porazi1 a Triglavsko s 6:0. Prvi moštvi sta zaigrali v silnem tempu, kar je Triglavane stalo poraz 5:2. Moštvi sta si bili v prvem polčasu še dokaj enakovredni, a proti koncu je Triglav izmučen od silnega tempa vidno popuščal. Sodnik je svojo težko nalogo povsem zadovoljivo rešiL
SK železničar : SK Rapid 0:7. V petek: sta teniški moštvi železničarja in Rapida odigrali v Mariboru tekmo za državno prvenstvo moštev. Rapid je zasluženo zmagal, vendar so se nekateri igralci moraK zelo truditi, da so premagali še mlade železničarje. Rezultati: 1. Bergant—Hitzl 1:6, 1:6; 2. Tildovič—Leyrer 3:6. 7:9; 3. Drago —Holzinger 3:6, 5:7; 4. Masi—dr. Blanke lr6, 0:6; 5. Beneš—Halbartih 2:6, 2:ft; 6. Bergant—Beneš : Hitzl—Levrer 3:6; 7. Tildovič—Masi : Holzinsrer—Hal-bSrth 0:6, 1:6. Turnir se Je vršil na Rapi-dcvih igriščih in je potekel v najlepšem, redu.
Športni dogodki v Domžalah. V nedeljo je imel SK Domžale v gosteh ljubljansko drugorazredno Reko. To je bil prvi zopetni nastop po enomesečni zabrani. Re-ka je malo podcenjevala nasprotnika in postavila močno kombinirano enajstorico in doživela občuten poraz 9 : 2 Sodil je objektivno g. Skok. — Na praznik je priredil isti klub tekmo s kornb niran:m Her-mesom iz Ljubljane in dosegel z 1 : 1 ne* odločen rezultat Tekmo je v drugem polčasu precej oviral dež in trio Hermesa nI prišel popolnoma do veljave. Tekma je bila popolnoma otvorjena. Sodil je na splošno zadovoljstvo g. Ehrlich. — Kot velik napredek je smatrati tud: pridobitev tenis igrišča SIK DomžaL Tenis sekcija ima preko 10 članov, ki sami nosijo vse stroške, pridobitev inventarja in vzdrževanje igrišča, tako da kkfbu ni bilo treba nič investirati. Klub se sploh peča s skoro vsemi modernimi panogami športa. Pred kratkim je priredil zelo uspelo lahkoatletsko prireditev, za katero je bilo splošno zanimanje. Tudi rezultati so bili boljši kot povprečni. — Sokolsko društvo je premagalo v odbojki SK. Kamnik s 15 : 9, 15 : 5.
SK Ilirija. Odborniška služba na igrišču je z današnjim dnem zopet uvedena. Nastop službe vedno ob 18. Prihodnji teden imajo nadzorno službo na igrišču: ponedeljek Karba, torek Griinfeld Franci, sreda Zupančič, četrtek Baltazar, petek Berdais, sobota Pevalek Jos. Pravilnik za vršenje službe je v knjigi pri oskrbniku, katero naj vsak odbornik po končani službi zahteva od oskrbnika, — (Hazenska sekcija.)-Danes od 10.30 dalje trening za vse igrai-ke. Takoj po treningu važen razgovor o nadaljnjih tekmah in o turneji. Navzočnost vseh nujno pctrebna, predvsem pa za prvo družino. — Redna plenarna seja upr. odbora v torek 31. t m. ob 20. v i-Emoni«; dnevni red: poročila sekcij. Nogometno moštvo (rezerva), ki igra danes na Jesenicah z Bratstvom, se zbere ob 11.45 pred gorenjskim kolodvorom. Točno! Opremo prevzemite v garderobi!
TSK Slovan. Za trening tekmo rezervo proti Iliriji H morajo biti cb 8. na igrišču Ilirije: Bunc, Poljšak, Bezica, Ribič, šorn, Dejak, Pozrik, Gircl, Girandon, Rozman, Čc-glar, Bogel in Zavrl IL — Ob 14. morajo biti na igrišču Primorja: Ivko, Mar-čhiotti I in m. Grm, Dolfi, Volkar, Schie-gl. Poljšak, Vidic, Lumbar I in H, Thuma, Srebotnjak in Ključec. IgTamo prijateljsko tekmo proti Primorje IL
Motokolesarskj klub Ilirija opozarja članstvo kolesarskega odseka na medklub-sko kolesarsko dirko, katero priredi ASK Primcrje v nedeljo 5. junija t. 1. Točni razpis na klubski deski. — O priliki motoci-klistične dirke I. HMK v Zagrebu 5. junija priredi motosekcija MK Ilirije skupni izlet v Zagreb.
SK Reka. Postava za danes: Pikič, De-bevc, Oto češnik, Sovražnik, Nanv, Eržen Ane, Broni, Drage, ^iko, Teran, Bojan; reditelji: Puh, Justi, Skočir, stranski sodnik Tešar. Opremo preskrbi gospodar. Imenovani naj bedo danes točno ob 16. na igrišču Korotana, ker se igra že ob 16.30 ne ob 17.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Reditelji: Juntes, Fuks, Glinšek, Bančič, Pe-trič I in H, Strnad morajo biti ob 14.15 na igrišču. Zaradi predtekme ob istem času: Jančigaj, Baum I in H, Jež, Usek, Šinkovec, Pišek n, Hassl, Caleari, Vrhovnik, Peterlin, Trček. FTvo meštvo mora biti v garderobi ob 16.30.
NSK šparfca. Danes ob 8.30 na igrišču ASK Primorja naj se javijo: Humar. Otič, Vinko, Rado, Vlaj, Petrovič. Janez Jenko, Vrhove I in II, Grabrijan. Novak IV, če-mažar. Igra se s SK Svobodo (VičL
ientvto mode
Obleka v dobi krize
Danes skoro ne najdemo žene, ki bi vsaj deloma ne občutila pomanjkanja denarja. Ker pa je moda činitelj, ki igra važno vlogo v življenju posameznika, a se izdatki za garderobo vedno bolj krčijo, so medni stvaritelji prisiljeni iskati novih potov in novih možnosti. Bistvenega pomena je torej ustvariti iz ene obleke vsestransko uporaben komad, ki ga moremo nositi ob vsaki priložnosti. Današnjo ženo so okolnosti prisilile k štednji in v teku sezone je postala prava umetnica v sestavljanju elegantne garderobe z majhnimi sredstvi. Stvar je sicer nekoliko težavna, vendar pa najde dama, ki se zna poglobiti v ta »problem«, mnogo zanimivih možnosti.
Prav lahko je n. pr. mogoče, da bi dama z eno samo obleko zadostila vsem zahtevam dneva (seveda samo v teoriji, kajti katera žena bi se zadovoljila samo z enim modelom?). V to svrho rabi le nekaj malih garderobnih dopolnil, ki navadno leže v vsaki damski omari v obliki neuporabljenih ostankov blaga in svile!
Sedaj pa je čas, da našim čitateljicam pokažemo načrt take »univerzalne« obleke in jim obenem razložimo to zanimivo in koristno idejo:
Sredi naše slike vidimo obrise »temeljne« obleke, ki je v tem primeru iz enobarvne sviie, brez rokavov in nekoliko zvončasto ukrojena.
če torej hočemo obleko uporabiti v Jutranjih urah, kot vrtno obleko ali voekend dress, si preskrbimo progo pisane svile, ki jo v obliki šala ovijemo okrog vratu in pritrdimo za czkim pasom (leva skica zgoraj).
Naslednja skica dokazuje, da učinkuje »obleka za dobo krize« prav elegantno kot teniška obleka, če jo opremimo s pikčasto ruto in širokim barvastim pasom.
Tudi si preskrbimo prav eleganten pro-menadni kostum s tem da Kombiniramo obleko s kratko in živobarvno platneno jopico (spojna leva skica).
Popoldne spremenimo obleko tako, da jo dopolnimo z barvastim kepom iz vzorča-ste (najbolje progaste) svile in okusno torbico iz istega tvoriva. Sem prav lepo pri-stoja učinkovit kovinast pas (prva skica desno).
Dasi se zdi neverjetno, vendar moremo isto obleko uporabiti tudi za elegantne priložnosti. Preko obleke namreč oblečemo temen svilen paletot z napol dolgimi, nabranimi rokavi, ki ga okrasimo z veliko umetno cvetlico v barvi obleke, širokokrajen klobuk in svetle rokavice izvrstno izpopolnijo učinek te elegantne opreme (predzadnja skica).
»Obleka za dobo krize« nas tudi tedaj ne razočara, če jo uporabimo kot večerno toaleto. V tem primeru jo opremimo z na pol dolgimi barvastimi rokavicami in s širokim svilenim pasom iste barve z dolgimi konci, ki jih veže šopek umetnega cvetja.
Dobro toaletno milo
ne sme samo prijetno dišati, temveč tudi po svojih sestavinah v medicinskem smislu delovati očiščujoče na kožo. Samo tako lahko koristi pri negovanju telesa. Ravno zato so Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote tako cenjena. Paket s 5 vrstami mila za 52 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stufoica Donja, Elsatrg 245. Savska Ban.
Gospodinjski predpasnik
Iz istega tvoriva kakor domača obleka Je nova praktična ideja, ki bi razveselila vsako gospodinjo. Na ta način namreč dosežemo, da je delovna obleka elegantna in vendar uporabna za vsak gospodinjski
iNG-j-arnouEN OMTSOtflMhiu
LJUlLJflMP
Levstikova ulica na Vrtači
Branko Sodnik:
Mare
Mrak je padal na morje. V poslednjih refleksih krvavih oblakov je drhtelo morje. Samotne jadrnice so se vračale v pristan.
»Mare, Mare!«
Samotno odmeva glas med skalami:
»Mare, Mare!«
Starka blodi ob morju, kliče, išče.
»Mare, Mare!«
Potem se vrne proti koči. Pobešene glave, težkih korakov. Nekaj otrok se podi za njo.
»Ali ste ga srečali? Kje je moj Mare? Ali se še ni vrnil?«
Otroci kriče:
»Ni se vrnil Mare, Nikdar več se ne vrne, Mare.«
In starka zapre vrata za sabo. Povsod gore luči, le v njeni koči je ni.
Tako preprosta je njena zgodba. Koliko jih je, ki so ji enake.
Njen mož je bil Mare. Trideset let je že minulo, kar sta se vzela. Vsa vas je takrat svatovala. Najlepši fant je bil in ona najlepše dekle.
»Samotna, bedna je najina koča,« je rekel po poroki. »Denaria zaslužim in postavim novo, visoko hišo.«
Čez dan je delal, ponoči lovil ribe. Ve-
opravek. Seveda mora biti narejen iz pralnega blaga; izredno zanimiv učinek nudi diagonalno progasto blago, če ga ukrojimo v različnih smereh. Obleka na naši skici ima balonaste rokavčke ter zvončast volan, predpasnik pa je šiljasto ukrojen ter ima originalne zvončaste naramnice v bi-dermajerskem slogu. Obleko okusno krasi dečji ovratnik iz belega pralnega blaga.
lik čoln z bleščečo se lučjo, razvite mreže in tovariši so bili z njim. Časih se je vrnil proti jutru, ko je že solnce vstajalo, časih šele popoldne, pod noč.
Ona je čakala ob oknu, da se vrne.
In dan za dnem se je vračal k njej. čoln je bil poln rib in kupček denarja za nov dom je rasel.
Čez dan je vezla raztrgane mreže.
Spet je prišel dan kakor jih je bilo že sto in sto. Jasen, brez oblaka, z lahnim vetrom, ki je kodral valove.
Proti večeru je potegnil maestral.
»Nocoj bo še burja,« mu je rekla.
»Prav,« je prikimal. »Take dni je dober lov v zalivu. Ribe se zgneto tam, da moramo petkrat prazniti mreže.«
»Nikar ne pojdi nocoj!« ga je prosila.
»Zakaj ne bi šel, duša? Nocoj bo obilen lov. Ribe ne vidijo mrež.«
»Zaradi mene ne hodi, Mare.«
»Zaradi doma moram, duša!« je odvrnil.
»Manj sem ti kakor dom?« ga je oči-taje vprašala.
»Ne, več si mi, dosti več,« je dejal in jo stisnil k sebi.
v In vendar je šel. Pod noč so ga prišli tovariši iskat Pregovorili so ga.
V mraku so se razpela jadra.
Enostavne in ljubke
so zvončaste oblekce za male deklice. Izdelamo jih iz prozornih tvorlv v nežnih pastelnih barvah, ki jih često izvezemo s cvetličnimi vzorci. Najbolj običajni so ta-
Varuje vas infekcije ter ugonobi no- £ silce infekcije.	211-4 |
ko zvani srajčasti kroji z nazobčanimi vo-lančki okrog vratu in s trojnim volanom na krilu. Seveda morajo biti te poletne oblekce iz pralnega tvoriva, da so vedno čiste in mikavne.
Zdravniška posvetovalnica
Dragomira J. Lj. Dober, t j. čisti vazelin ni škodljiv: ima pred drugimi olji in mastmi še to prednost da ne postane žarek Podnevi je bolje uporabljati nemastno kremo. Vsako dobro toaletno milo je nevtralno. — Zlomljena roka. Nerabljivost zlomljene roke zavisi od kakovosti preloma, pred vsem od tega, ako je navadni prelom ali pa kompliciran z zunanjimi poškodbami. Ko se kost zaceli, bolečine niso nič nenavadnega in je treba krepko masirati. — Sončne pege. Zanesljivega zdravila zoper sončne pege nimamo. Umivajte se z raztopino vodikovega superoksida. — A. S. 1. Umivajte se z žveplenim milom. Krvne žile na omenjenem kraju so brezpredmetne. 2. Svetujemo Vam, da Vas preišče zdravnik-specialist za nosne bolezni. — A. R. Maribor. Uporabljajte naprej mazilo, ki Vam ga je zdravnik predpisal. Iz kozmetičnih razlogov pa posipajte dotična mesta s pudrom. — M. R. Le-skovec. Omenjeni preparat se jemlje po jedi; vseeno pa je, ali zjutrai ali popoldne. — S. B. Ljubljana. Priporočamo Vam, da obiščete ambulatorij za kožne bolezni ljubljanske bolnice. — K. D. Krško, a) Pri hemoroidih je glavno, da potom dijete in odvajalnih sredstev skrbite za redno stolico. Razen tega Vam priporočamo vsak večer sedeče ko-pelji. b) Vzroki za moško onemoglost so lahko različni. Dajte kakemu zdravniku natančnejše podatke, ki Vam bo potem zapisal primerno zdravilo. — Dete. 1. Če je otrok drugače popolnoma zdrav, mu dajte tu pa tam po eno malo žličko ricinovega olja. 2. Dajte vsaki drugi dan po eno mehko kuhano jajce. 3. Ravno zaradi tega, ker je povsod uvedeno prisilno cepljenje, je dandanes riziko, da otrok dobi črne koze, zelo majhen. Če ga uradni zdravnik ne oprosti, morate dati otroku cepiti koze in Vam tudi neglede na zakon to toplo priporočamo in je brez vsake nevarnosti.
i .»* Praktični nasveti za vsakdanjo nego telesa
Poklicni človek bi moral dandanes posvečati malo več pažnje negi svojega telesa, izognil bi se na ta način mnogim boleznim in tako prihranil na času in denarju.
Ne odevaj se ponoči z debelimi pernicami, čisto preoblečena topla volnena odeja zadostuje! Zjutraj skoči veselo s postelje in stopi k oknu. (Okno imej po možnosti vedno odprto, le v hudi zimi, kadar pade temperatura pod ničlo, ga prisloni). Pretegni se pošteno in globoko dihaj vase sveži zrak Na ta način nastanejo same ob sebi jutranje telovadne vaje. Nikakih premišljenih, izumetničenih gimnastičnih vaj. Pripogni se čim bolj naprej, nazaj, v desno in levo. Med tem pravilno dihaj. Predvsem mora zrak ven iz pljuč, kolikor potrebuješ svežega, ga pri gibanju že ujameš. Nato prični pošteno vihteti roke in noge, stopaj na prste, spuščaj se na tla itd. Nato se umij po vsem telesu z mrzlo vodo. Po zimi 9i jo že zvečer pripravi v sobo, da ne bo zjutraj prele-deno mrzla. Skrbno se do suhega obriši. Z rokami si sfrotiraj telo, s tem pospešiš cirkulacijo krvi in daš koži možnost da diha. Nato se šele obleci.
Očisti si pošteno zobe! Od zgoraj navzdol in obratno, znotraj in zunaj.
Zajtrk. Ne zmaši vsega v naglici v sebe. Zajtrkuj počasi četudi četrt ure! Jej že zjutraj jabolka, jagode, sploh sadje, ki ga moreš dobiti. Opusti hele kruhke, ki ti samo pokvarijo zobje in zmehkužijo črevo! Dva kosa rženega ali črnega kruha z maslom in mezgo ti bosta prav dobro teknila ob časi mlečne kave.
Čez dan zauživaj čim več zelenjave in čim manj mesa oz. mesnih izdelkov. Ne pozabi si pred vsako jedjo umiti roke! Zvečer žrtvuj zopet Četrt urice svojemu
zdravju. Dvakrat na teden se kopiji v topli vodi. Če nimaš banje za kopanje, se umij po vsem telesu s toplo vodo in se s ščetjo dobro zmasiraj. Noge umij vsak večer! Isto tako se umij med nogami. Mlačna voda ti odstrani pot in umazanijo.
Tudi zvečer očisti zobe. Zvečer je to še bolj važno, nego zjutraj.
Stopi za par trenutkov k oknn in se nav-žij svežega zraka. Globoko vdihuj! Prezra či telo preden ga za celo noč oviješ v odejo Zdaj pa globoko in trdno zaspi. Ali je to preveč? Stane mogoče preveč? Ali potrebuješ za vse to kakih 6pecijalnih naprav?
Krasne rezultate dosežeš s takim postopanjem! Telo potrebuje nege, gibanja, svežega zraka in čim več svetlobe. Udejstvujmo se na športnem prostoru, plavajmo, spreha jajmo se v naravi. Vsak prosti trenutek veljaj zdravstveni negi t
Kako drugače 6e človek počuti ako živi na ta način. Dan se prične z svežostjo, telo ostane odporno za vse štrapace. Kako klavrno pa se počutiš, če takoj smukneš v oble ko, mogoče celo stoje popiješ malo kave in pogoltneš pol zemlje! Kako prijetno se zaspi v čistem zraku, čisto drugače, kakor v zadimljenem. Ali pa celo z detektivskim romanom v roki...
Poskusimo torej enkrat na ta način. Denarja ne rabimo nič. Pač pa energije ... To pa, to. Kdor pa se ne more odločiti niti k temu, da bi poskusil — bo slejkoprej obžalovat
aaio
Izvleček iz programov
Nedelja, 29. maja. LJUBLJANA 9: Prenos cerkvene glasbe 9.30: Versko predavanje. — 10: O vzgoji. — 10.30: Zabavno štivo. — 11: Salonski kvintet. — 12: Čas, poročila, plošče. — 15: Leskovec »Dva bregova«. — 16.30: Zabavni kotiček. — 17: Slovenske narodne pesmi v duetu. Pojeta solista ljubljanske opere g. Gostič in g. Janko. — 17.30: Citre s sprem-ljevanjem kitare. — 20: Pevski koncert ge.
Pavle in gdč. Majde Lovšetove. _ 21: Tam-
buraški zbor Društva »Tabor«. — 22: Čas, poročila. — 22.15: Salonski kvintet
BEOGRAD 12.30: Radio-orkester. — 17: Orkestralen in pevski koncert. — 19: Lahka glasba. — 20: Mešan program. — 20.30: Godba kraljeve garde. — Poročila in lahka godba. — ZAGREB 11.30: Koncert na ploščah. — 20.30: Operna glasba. — 22.40: Lahka godba. — PRAGA 19: Godba na pihala. — 20.05: Dramski večer iz Bratislave. _ 22.25: Jazz. — BRNO 19: Program kakor v Pragi. _ VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert — 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 22.10: Skladbe za brač in klavir.
—	23: Plesna glasba. — DUNAJ 10: Klavir in orgle. — 11: Simfoničen koncert. — 11.55: Lahka godba. — 13.10: Mandoline.
—	15.30: Koncert solistov. — 16: Pesmi. — 16.50: Orkester in soli9ti. — 19.30: Klavirske skladbe. — 20.05: Dramski večer. — 22.30: Lahka godba. — BERLIN 20.15: »Očetje in sinovi«. — Plesna glasba. — K0NIGS-BERG 19: Mehikanske pesmi. — 20.15: Koncert Millčckerjeve glasbe. — 22.30: Zabaven program. — MCHLACKER 16: Vojaška godba. — 18.25: Pozabljene pesmi -r- 19.20: Koncert zagrebškega godalnega kvarteta. — 20.20: Mešan program. — 21.40: Lahka glasba. — 22.40: Zabaven program iz Hamburga. — BUDIMPEŠTA 17: Popoldanski koncert — 19.30: Prenos Puccinijeve opere »Turandot« iz gledališča. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.40: »Cornevillski zvonovi«.
Ponedeljek. 30. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 1*2.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Češčina. — 19.30: Prenos opere »Čarostrelec« z Dunaja. — 22.30: čas, poročila.
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17: Plošče. — 20: Veseloigra. — 20.40: Koncert.
—	21.30: Pevski koncert. — 22: Poročila
—	22.20: Radio - orkester. — 23: Lahka godba. _ ZAGREB 12 30: Plošče. _ 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos opere z Dunaja. — PRAGA 19.20: Kabaretni program. — 21": Kvintet pihal. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Plošče. — BRNO 19.20: Reportaža iz kabareta. — 21: Koncert iz Prage. — 21.30: Novejše pesmi. — 22: Plošče. — VARŠAVA 17.35: Lahka glasba. — 20.25: Operni večer. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. _ 12.40: Plošče. _ 16.40: Orkester. — 19.30: Opera »Čarostrelec« iz gledališča. — 22.05: Lahka godba. — BERLIN 19.30: Operna glasba. — 21.10: Festivalni koncert. — Lahka glasba. — K0NTGSBERG 20: Koncert iz Berlina. — 21.10: Sluhoigra. — Plesna glasba. — MČIILACKER 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Koncert na ploščah. — 20: Komorne opere. — 23: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert na dveh klavirjih. — 20: Orkestralen in pevski koncert.
—	Ciganska godba. _ RTM 17.30: Vokalen
»Mare, vrni se! Nikar ne pojdi!«
»Vrnem se, duša. Vrnem se. Moram
iti.«
Bela jadra so Izginila v temi Luč je zablestela. Potem je jela postajati čedalje manjša. Zdaj je bila le še kakor drobna zvezda na obzorju.
»Mare, vrni se! Nikar ne pojdi!«
Ni je več čul.
Zapihal je maestral. Zajedel se je med otoke in razburkal morje. Sedela je v Roči. Moliti je hotela, zbrati se je hotela, pa se ni mogla. Presilno so udarjali valovi po skalah. Kakor bi bičali njeno srce.
»Mare, vrni se! Nikar ne pojdi!«
Kje je že Mare! Morda se še daleč sredi morja bori z valovi, morda je že rešen in sredi mirnega zaliva razpenja mreže.
Kje je že Mare?
Maestral bije valove, da zaliva bela pena skalovje.
Na skali sedi ona. Gleda, išče. Nikjer ni luči.
Globok žvižg — kakor stok iz daljave. Kdo ga je poslal? Kdo ga je poslal
njej?
Mare? Mare?
Ne, Mare je na varnem; lovi ribe, čaka, da se vihar pomiri. Ko bo morje spet kakor olje, se vrne k njej.
»Spet je večji kupček za najin dom.
Samotna, bedna je najina koča. Glej, denar se kopiči. Novo, visoko hišo postavimo.«
Na skali sedi ona. čaka, čaka.
Dan je. Maestral divja. Vso noč je bil tak. Bog ve, koliko čolnov je razbiL
Kje je Mare?
Mare, zakaj se ne vrneš.
Maestral divja.
»Ne smem še domov. Kaj bi mi rekel, ko bi pristal in me ne bi nikjer dobil?«
»Mare! ,Duša' si mi rekel. Da, tvoja duša sem. Kje si, zakaj se ne vrneš k njej, Mare?«
Bela jadra v valovih. Ne, bela pena. Vse polno je je, povsod, v njenih očeh, da jo žge, na skali, da je mokra njena obleka.
»Mare se ne vrne,« ji šepeče neznan glas. »Nikdar več se ne vrne!«
»Molči!« ugovarja. »Vrne se, Mare, vrne se.«
»Molči ti, neumni ca,« se roga glas. »Mare se ne vrne...«
Spet je večer. Duša čaka čolna, belih jader, ki se bodo zasvetila v daljavi. Morje je mirno, pokojno kakor olje.
Čoln za čolnom se vrača, ribič za ribičem. Mare se ne vrne.
»Mare, Mare!« kliče ona.
Samotno odmeva glas med skal«™!
»Mare, Mare!«
in instrumentalen koncert. — 21: Simfoničen koncert — 22.10: Lahka glasba.
Torek, 31. maja.
LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: O Me-kongu v zadnji Indiji. _ 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. _ 18.30: Salonski kvintet — 19.30: Nemščina. — 20: Espe-rantsko predavanje o ljubljanskem velesei-mu. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: ^^sj poročila
BEOGRAD'11.20: Radio - orkester. _ 17: Popoldanski koncert. _ 20.20: Prenos iz Zagreba. — 21.10: Opera »Aida« na ploščah. — Poročila in lahka glasba — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: »Sen kresne noči« — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19.25: Pe-smt — 20: Zborovski koncert. — 21: Orkester. — 22.20 Lahka godba. — BRNO 19.25: Program kakor v Pragi. _ VARŠAVA 17.35: Simfoničen koncert. _ 20.15: Poljuden koncertni večer. — 22%: Klavirske skladbe. — 22.50: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. _ 15.45: Violina, harfa, klavir. — 17: HaFdnova proslava. — 18.35: A-cappella koncert vsega opernega zbora. — 21: Vojaška godba. — 22.35: Lahka glasba. — BERLIN 19.10: Poljuden orkestralen koncert. — 20: Cherubinijeva kantata o HaVdnovi smrti. — 21.10: »Sieg-fried«. _ KONIGSBERG 19: Pevski koncert. — 20.35: Beethovnovi klavirski koncerti. — 21.50: Opera iz Londona. — MČHL-ACKER 17: Koncert iz Frankfurta. — 20: Iz Berlina. _ 20.30: Sluhoigra. _ 21.50: Opera iz Londona. — BUDIMPEŠTA 18.30: Zborovski koncert. — 19.45: Orkester. — 21: Mešan program. — Lahka glasbi — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Mešan glasbeni program. —. 21.30: Veseloigra.
Krlžalfka »Nosorog"
Besede pomenijo:
Narvpl&no: L Tropska rastMna. 2. reka
v dravski banovini, 3. žuželka, 4. medmet 5. del hiše, 6. češka VDrašalniea, 10, osebni zaimek.
Vodoravno: 1. Igralna karta, 8. mesto na Moravskem, T. tropska žival, 8. medmet 9. Srika. IL voznik.
Rešitev križaljke »Divji petelin"
Vodoravno; S. Ttoa; 6. 3; 8. manJe; M,
Ob; 12. Pavel; 13. srenj; UL Gortasn; 18, ara; 13. kdo; 22. Peri; 23. dafctlloskoptjaf 27. Rajlovac; 28. ja; 23. a a; 30. bSk; SI. iz; 35. huzari; 36. oj; 37. kd; 38. Poia« 40. kava.
Navpično: 1. Sumatra; 2. Lt; 4.
6. A«den; 7. los; 9. el; 11. brod; 12. preja? 14. erar; 15. nakana; 17. opij; 13. klobuk^ 20. Bovizi; 2L Osaka; 24. tja; 25. &; 26. kc; 32. Zola; 34. Rp; 36. Java; 33. cika.
Lindbergti — izumitelj
Slavni letalec polkovnik Lindbergh, M ga je v zadnjem času zadela tako huda nesreča, doslej ni bil na glasu, da se bavt tudi z izumiteljskimi poslL Šele sedaj so izvedeli ameriški listi, da jo v zadnjih mesecih pred ugrabitvijo njegovega sinčka delal v medicinskem oddelku Rockefellerje-vega zavoda tn da je tam skonstruiral aparat ki čisti krvavo perilo neprimerno hitreje ln bolj sigurno nego je to mogoče z dosedanjimi metodami.
I ROBERT LOUIS STEVENSON i ;e eden največjih angleških roma- ® nopiscev, čigar obsežno delo
tigraGCjett
l:
pravkar izšlo v založbi TISKOVNE ZADRUGE.
I
Duša blodi ob morju, kliče, išče.
»Mare, Mare!«
Mare se ni vrnil. Duša blodi okrog, izprašuje:
»Ali ste ga srečali? Kje je moj Mare? Ali se ni vrnil.«
>Ne, «odgovarja neznani glas.
»Ne,« pravijo ribiči.
»Ni se vrnil, Mare. Nikdar več se ne vrne, Mare,« pravi glas.
»Ni se vrnil. Mare. Nikdar več se ne vrne, Mare,« odgovarjajo ribiči.
»Vrne se,« pravi duša.
»Ne, ne, ne, ne, Mare se ne vrne,« govore vsi.
Trideset let je že minulo, kar sta se vzela.
Mare se ni vrnil.
Njeni lasje so postali srebro, obraz razorana njiva.
In vsak dan je hodila k morja na skalo.
»Mare, Mare!«
Trideset belih let, trideset belih kamnov.
»Mare, Mare!«
Koča je bedna, samotna. Ni luči, Id bi jo razsvetlila. Ni se še vrnil.
»Nikdar več se ne vrne, Mare,« kriče otroci.
»Mare, Mare..
morje
Kastel Stari
Med najmirneiša in najmikavnejša počitniška kopališča na Jadranu spada riviera sedmih Kaštelov pri Splitu ali Kaštelanska riviera. Kašteli ležijo v varnem zalivu med Splitom in Trogirom in so zanimivi že po svoji zgodovini. Odkar se je začel razvijati tujski promet v splitski okolici, so postali pravcati raj jugoslovenskih in inozemskih letoviščarjev.
Po svoji legi. priložnosti za kopanje in sončenje in bližini historičnega Solina in Trogira so kakor ustvarjeni za človeka, ki se želi odpočili, navžiti morja in zraka in pol zares, pol za zabavo obiskati zgodovinske naselbine Salonae s slovitim Tuscu-!om arheologa dona Bulica v Solinu. Ko zapusti vlak, ki nese potnika na morje, postajo Perkovič-Slivno in se mu po naporni vožnji skozi skalovje oddahnejo železna pljuča, se odpre pred očmi srečnega letoviščar ja Kaštelanska riviera. Pre-d njim otok Čiovo, na desni Trogir, na levi pa se-
dem Kaštelov. Od Trogira proti Splitu je prvi Štafilič, potem pride Novi in Stari, za njim pa Lukšič. Panorama je divna! Kakor da te je železnica prinesla v nov svet In res je vse okolu tebe novo. Vinogradi, oljčni gaji. pa lični hoteli in leioviščarski domovi. Po pusti vožnji čez skaloviti Kras je Kaštelanska riviera pravcata oaza, ki sega tja do splitskega mesta.
Kaštel Stari je pri tujcih na dobrem glasu. Ena njegovih najkrasnejših zgradb pa je Palače Hotel Kaštela. Podjetje je urejeno z vsem modernim komfortom in zadovolji lahko najbolj razvajenega letoviščarja. V tekoči seziji ga vodi strokovnjak Ivan Aram. Gostje hvalijo izvrstno oskrbo in ljubeznivo pozornost, katero jim izkazuje vodstvo podjetja. Kar pa daje prednost Palače hotelu Kaštela, je njegova krasno ure-;e-na okolica, lastna kopalna obala, senčni gaj in razgled na morje, ki je na našem Jadranu edinstven in brez primere.

S

55
Na obali 15 minut cd Crik.venice je idilično letoviščarsko zavetišče pension »Vila Danica«, od katere se nudi prekrasen pogled n?. obalo in na morje. Blizu vile je tudi krasen borov gozdiček, ki daje gostem prijetno senco. Ob pensionu je malo pristanišče, imenovano Vrtina ter so gostom vedno pri roki čoini in jadrnice za izlete. Ob strani tega pristanišča je lepo urejena plaža in je to ureditev priznalno ocenila zdravstvena oblast. Od gostov se na plaži pebira pristojbina od 2 Din. lastnik pen-sicna pa je svojim gostom to pristojbino tudi vračunal v dnevno oskrbovalnino, ki j p zelo nizka — z vsemi taksami 55 Din dnevno. Pension ima lepo jedilnico, veliko higijenično urejeno kuhinjo ter druge prostore, velik foyer za dnevni sestanek gostov in za zabavo ter lepe zračne sobe, ki imajo po večini razgled na morje. Kuhi-

nja je internacionalna in jamčijo za njeno izborno kakovost izkušnje, ki si jih je pridobil lastnik v največjih svetovnih hotelskih podjetjih, pri katerih je služboval, ko je dovršil razne hotelske šole in kurze. V najemu ima tudi sosednje vile, da lahko namesti mnogo gostov, ki se vsi prav radi vračajo, ko so enkrat za poskušnjo preživeli nekaj dni v tem idiličnem in odlično urejenem pensionu.
HOTEL LONČAIIIČ Selse pri Csikvesiki
ob kopališču. Vsaka soba s teraso z električno razsvetljavo in vodo. Dunajska kuhinja, fina vina. Polna penzija Din 50, v glavni seziji Din 60. Zahtevajte prospekte.
205-a
MBEmaBBBSBB^amBgsmg^
vodilno morsko in klimatično kopališče na Gornjem Jadranu. — Letni obisk 14.000 gostov. Ko-pališčna sezona od aprila do oktobra. Velikonočne atrakcije. Letos znatno znižane cene. — 30 hotelov in penzionov. Cene pavšalne od 50—90 Din dnevno po osebi. — Zahtevajte prospekte in pojasnila od LJEČILIŠNOG POVJEKENIŠTVA U CKIKVENIC1.	94

SUŠ A
Najidealnejše bivališče ob morja
(parkkeiei
s-Pcctne
Na sami morski obali. Najlepša lega Su-šaka. Mirno ležeč v sredini lastnega krasnega parka. Lastno kopališče. Solnčne, zračne sobe z razgledom na morje. Cene nainižle. Prospekte!	92
HOTEL BELLEVUE CRIKVENICA
more s svojim konfortom. izvrstno oskrbo tn nizkimi cenami zadovoljiti vsakogar. Divni razgled. Kopališče v neposredni bli-fcini. Hotel, ki zapusti v gostu najboljši rtis m se gosti vedno zopet z veseljem za-tp.icflio v to naisolidneišo hišo.	91
Najprlfetnejše
sij
nudi komfortni penzion-restaurant VILA RUŽICA ter dependanca VILA ANETA Najfinejša oskrba ob najnižjih cenah. Krasna lega in razgled. Zahtevajte brezplačne prospekte.	95
KRALJEVIČA
Najstarejše morsko kopališče, pol ure od Sušaka-Reke in postaje Plase.
„Vila Biserka"
s parobrodom v % ure od Sušaka. Izvrstna restavracija in kavarna- Lepa moderna vila z veliko teraso nad morjem in z lastnim kopališčem Cena 60— 70 Din z vključno vsemi taksami. Zahtevajte prospekte. Lastnik: Grgur An-tončič.	106
!©TEL »TRIGLAV"
Malinska
Na krasnem prostoru tik ob morju. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo in lepo teraso. Vsa izvrstna oskrba in z vsemi taksami ln kopanjem v lepem kopališču Din 50.— dnevno. Prospekte in pojasnila na zahtevo brezplačno.	79
107a
Hotel Učka in Hotel Pilar z dependanco vila „Ljuba"
S PARNIKOM V % URE OD SUŠAKA. IZVRSTNA DOMAČA IN DUNAJSKA KUHINJA. HOTELA IN VILA NUDITA VES KOMFORT Z VSO OSKRBO, DNEVNO DIN 60—70 Z VKLJUČENIMI VSEMI TAKSAMI. PROSPEKTE BREZPLAČNO!
CRIKVENICA
Prvovrstna hiša, z 32 sobami, z balkoni na morje, tekoča voda v sobah.
Zahtevajte prospekte! tjpravnik hotela LJUBOMIR TUDOR
IMIOTIIL
BAŠKA NA KRKU
CENE POPOLNI DNEVNI OSKRBI —
VKLJUČNO VSE TAKSE IN POSTREŽBA — DIN 65 DO DIN 75. VSE INFORMACIJE DAJE BREZPLAČNO LASTNIK.
LASTNIK ANTE TUDQR
Kaštel — Stari — Split
PALAČE HOTEL
30 moderno opremljenih sob v krasnem parku, z lastnim kopalnim obrežjem. % ure 8 pa.robrod. od Splita ali od Trogira za 5 Din. Prvorazredni penzion z domačo in specijal-no kuhinjo. Prošek vina. Polna penzija s sob< in vso oskrbo 70 Din dnevno. Jazz in ples v parku. Prospekti v vseh potovalnih pisarnah. Sezija od 15. marca dalje. 160
Hotel Pension
„ADRIA", Crikvenica
pod novo strokovno upravo. Prvorazredno urejen s komfortnimi sobami. V neposredni bližini kopališča. Meji na prekrasen zdraviliški park. Izvrstna dunajska kuhinja, cene zmerne. — Lastni park in šetališče.	192
(
divno morsko kopališče z več fine voščenimi plažami. Razkošno kopališče in sončenje. Bujna vegeta-ja. Dnevna zveza s Sušakom. Pošta, brzojav in telefon. Več hotelov in privatnih sob. Električna razsvetljava. Popolna oskrba z vsemi ostalimi taksami vred dnevno Din 60.—. Prospekte in pojasnila daje brezplačno Kupališno povjeren-stvo.	99
4DČ&I
,,SLAVIJA"
Z novozgrajeno dependanso v velikem lepem parku na samem kopališču. Sobe z balkoni in razgledom na morje. Idealno sončenje in kopanje. Izleti. Domača in tuja kuhinja. Dnevna zveza s Sušakom. Penzija Din 60. Zahtevajte prospekte.
Lastnik M. Eadič.	214
r
/A
Malajska ns KUKU
na lepem kraju blizu morja. Lep vrt. Terasa za solnčenje. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo. Domača in dunajska kuhinja. Nizke cene. Vsa pojasnila in prospekte pošlje na zahtevo takoj lastnik Anton Milčetič.	98
Slovenski fioteS „Kvarner"
Malinska — otok Krk
pod novo opravo.
Krasna lega ob morju. Prvovrstna dunajska kuhinja. 21 lepih sob. Cena z vso oskrbo Din 55. — Električna razsvetljava. — Zahtevajte prospekte! — Odprt od 1. maja dalje.	199
Hotel ,,SLAVIJA" Pensaosi
Novozgrajen na krasnem prostoru v okraju vil. 25 moderno urejenih sob; s tekočo vodo in balkoni z razgledom na morje Lep park in borov gozd. Par korakov na plažo. Vedno svež in čist zrak. Prvorazredna domača in dunajska kuhinja. Prospekti na zahtevo brezplačno. Brzojavni naslov: »Slavija«, Crikvenica. Lastnik Albin Starešina.	78
Jiotei
ALEKSANDROVO
NA ©TOKU KRKU
Novo opremljen hotel v bližini kopališča. Prvovrstna kuhinja. Vsa oskrba s sobo vključno takse Din 60. Električna razsvetljava Vse informacije in prospekte daje lastnik Bare M. Orlič. 216 a
Aleksandrovo - otok Krk
Restavracija in kavarna M. ©rlis
15 let poznana kot izvrstna kuhinja, s skrbno postrežbo in izbornimi vini. Celodnevna prehrana, stanovanje in takse Din 50.— za osebo. Državni uradniki in učitelji 10 % popusta.	6230
H
A
HOTEL VOLARIČ
»VILA na MORJU« POPOLNA OSKRBA (V ŠTIRIH OBROKIH) Z VSEMI TAKSAMI
OD 1. IV. DO 31. V. DIN 55-.
IZ SOBE NARAVNOST V
15« Omlšall
Nov, moderno zgrajen hotel ob morju z lastnim kopališčem in plažo za otroke, lepo urejene sobe, električna razsvetljava, zdrava voda, izvrstna preskrba s sobo in vsemi taksami Din 60—70. Vse informacije in prospekte zahtevajte od lastnika Nikole Albaneže.	90
H
1S8
Najidealnejše bivanje na morju.
VELA »SONJA«, HOTEL »LOPAR« in HOTEL »VELEBIT«
nudijo ves komfort z izvrstno kuhinjo, lepe sobe. Popolna oskrba s sobo Din 58—65, v glavni seziji Din 60—70 dnevno. Zahtevajte prospekte!
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
" isa
Slovi kot najizvrstnejša kuhinja ob najnižjih cenah. Domača in duuaj-ka kuhinja. Prvorazredna vina. Priljubljeno shajališče vseh -znancev, ki ,rebiva jo na Rabu.	36
Polna penzija z vsemi taksami in postrežbo od Din 60.— naprej. Zahtevajte prospekte.	96
Otok Rab
DALMACIJA • Hotel Bristol do ^ „ 100 Din. Palače § Hotel Praha ___________ » Vila Vilma
liOTCMK A. .13 A C H A il 195
Hotel KOVAČIČ
Klimatsko zimsko zdravilišče in morsko kopališče. Moderno urejen hotel na krasnem prostoru tik morja v bližini kopališča. Sončne in lepe sobe. Prvorazredna kuhinja, ter dobra domača vina. Lastne ladje za izlete. Koncert. Tople in hladne morske kopeli. Penzion od 55 do 80 Din. Odprt vse leto. Prospekte v slovenskem jeziku dobite »Pri Putniku« na zahtevo Vam pošlje hotelir Peter Novak.
i i	mBSB^msmaaBBamBaBBB HOTEL SLAVIJA
|jjj	Novo otvorjeni hotel. Tik pri-
' |	stanišča vseh parnikov. Pri-
|	mano izvrstna kuhinja Infor-
j	macije in prospekte pošlje
J}!	lastnik M. Miličič.	82


na krasnem prostoru, tik morja, ▼ bližini kopališča. Zgrajen ob obronku gozda. Lepa terasa. V sobah topla in tekoča voda. Mednarodna kuhinja po zmernih cenah. Govori se slovensko. Prospekte pošilja na zahtevo uprava penziona »Miramar«.	120
NOVI VINODOL
145
Palače hotel Lišanf,
Komfortno urejen hotel v bližini kop: tišča s prvorazredno kuhinjo in terasami za sončenje. Ne manjka ničesar z» naj-prijetnejše bivanje ob morju. Najskrajnejša solidna postrežba. Tekoča topla in hladna voda v sobah. Penzion od Din 65.— dalje. Zahtevajte prospekte!
Hotel — Penzion „Lopud"
Kulievan
odprt vse leto. Otok oddaljen 1 uro od Dubrovnika. Vsakodnevna zveza s parobrodom ali motornim čolnom. Novozgrajen hotel, izvrstno urejen, z veliko teraso z izgledom na morje. Divno kopališče, peščeno obrežje. Penzion s sobo in vsemi taksami in pristojbinami za kopanje dnevno 65 Din. Zahtevajte prospekte! Lastnik: Pero Kuljevan.	119
Hotel f?ABitIAa
Dubrovnik — Lopad
Novozgrajeni hotel 8 30 prvorazredno urejenimi sobami. Tekoča voda. Hotel v bližini kopališča. Velika lepa terasa za solnčenje. Prvorazredna kuhinja in tudi dunajska kuhinja Od Slovencev prednostno posečam hotel. Penzion s sobo in vso oskrbo 70 Din. Prospekti na zahtevo brezplačno.	118
pri
Hotel „Kristič" Penzion
40 lepo urejenih sob, hotel v gaju pomaranč in citron, ograjen z agavami in drugimi tropičnimi rastlinami. Senčnata veranda. — Izvrstna oskrba po najnižjih penzijskih cenah. — Penzion 60 Din.	121
Krasno peščeno kopališče, za otroke ločeni prostor. Kur-taksa Din 2, kopanje Din 2. Cela oskrba s sobo od 40 do 65 Din. Izven sezije eventuelni popust. Natančne informacije dajejo hoteli: »Jugoslavija« in »Krk« ter Kopa-liščno poverenstvo. — Avtobusna zveza. Železniška postaja Crikvenica-Šilo-Krk.	101
(Otok Krk) vsaki dan parobrodna zveza s Sušakom (3 ure vožnje)
se odlikuje s posebno lepo lego. Novozgrajeno kopališče je zelo pripravno za otroke in neplavače. Ob obali je 4 km dolga pot za izprehode. Zlasti priljubljena tz-letna točka je otočič Košljun. Električna razsvetljava. Vsa oskrba s sobo, vključno vse takse od 50—60 Din. j i	I/Vb-ll Pro=™»kte in informacije daje brezplačno Kupališno
tla OlOKU JaTKu	wjerenstvo Aleksandrovo.	215-a
Posetite naša
gorenjska
Hotel »Central« B!ed -
Telefon St. 57.	Tel c f »n H. 57
Novo penimraa. fcflt jerera. Jezerska veranda, teras« tn vrt. solnena kopel j. 6->!m. garažt- 'ti lepe solnčne sobe i razgledom aa jtzero. Cena ia sobe pred m po sezoni . . 15—2«) [>ui i prebraD« pred im po sezo-nl . . 40—50 Din Cena za so-1* v juliju ln avgusta . . 2i>—Ž5 l>ii g prehrano v julij-u iti avgustu . . 60—Š5 Dm Soje in večje družb* imajo znaten p » p « s ti — Prospekta brezplačno Se priporoča Josipina Srnid.
P e n e i o a pred tn po seriji od 45—SO l>.n v glavni »".zijč od 75—fyi f>x
Šolskim Izletnikom se nudi prebrana tn sta njvanje po najnižjih cenah. — Uprava nal pavšaj-no bivanje Drot.i me^iu obrokom Vsa pojasnila <i3je uprava botela »Z A K A«.
Nova zgradba. Tik ob jezeru, kopališču in zdrav, parku. V vseh sobah tekoča mrzla in topla veda	73
sr3©s<§0
■Staroznani najprUjubljenejši hotel Bleda nudi gostom vso oskrbo, sobo, prvovrstno prehrano, vštevši napitnino m . takse, za 1 dan Din 75.—, z- 5 dni Din | 350.—, za 10 dni Din 650 ter vožnja s j kolodvor-, na kolodvor.	74 j
MZMš iC
Priljubljeno bivališča čestDcev Bleda, Komfortno urejene sobe. Izvrstna oskrba ob najnižjih penzijskih cenah.	75
HOTEL
OB JEZERU
135
Pension in soba izven sezone dnevno Din 60—75. Juli, avg. Din 80—120. Prospekti na zahtevo.
VVEEK-END 1, 2, 3 dni po Din 90.—,
5 dni	IO dni
Din 430	I>in 84G
V tej ceni vključeno: ec-ba, prvovrstna prehrana, napitnina, vse takse ter ve "nja s kolodvora in nazaj. — Pri 5dnevnem bivanju pri povratku na železnici 75 odsotni popust.	136
HOTEL-PEN3ION
audi po zelo ugodni ceni popolno oskrbo do 1. julija za bivanje do 3 dni dnevno Din 72.—; za 7 dni Din 460.—, všteto: stanovanje, hrana, napitnina in takse. Za daljša bivanja večji popust. Zahtevajte prospekte.	137
MOTTIEOL
3S6 postei). M kopataiii »ob.	©{Lil©
Najmodernejši ln najbolje opremljen* hotel v drfavi
Lastna termalno - plavalna topel ▼ sami hiši. — Kompletna penzija (cajboljša sot«, prv ovresn« oskrba, postrežba, zdraviliška faksa tn termalna kope!) tKHnladi 9" Oiti. — Zahtevajte našo pav šaltv> oferto. kj Vam nudi 8e nadaljnje prednosti.
Obiščite naia letovišča
CRIKVENICA
Pension - Restavrant „TRIGLAV"
v sredini obrežne promenade, v bližini kopališča in plaže. Solidno, čisto ln komfort* no podjetje. Kompletni penzion, to je sob3 s prvorazredno oskrbo, vštete vse takse, za maj Din 68.—, za junij, julij, avgust Din 76.— dnevno. Prospekte in pojasnila na zahtevo brezplačno.	147
BOL pri SPLITU
Penzion VMoševis
Bol je poznan zaradi svojih izvrstnih klimatičnih razmer. Krasno kopališče, dnevna zveza s Splitom. Lepo urejene 30be, izredno nizke cene. Soba z vso oskrbo, izdatno prehrano, z vinom ie vsemi taksami, postrežbo ter kopališčem Din 50 dnevno. Prospektne zahtevajte od lastnika Vido§ev1ča.	111
Peščeno morsko kopališče
OMIŠ PRI SPLITU
HOTEL „BELLEVUE"
novozgrajen tik ob morju, v sobah tekoča voda, danzing na morski terasi, polna penzija, e sobo in vsemi taksami in postrežbo Din 60—85. Domača in dunajska kuhinja. Nobenih zdraviliščnih taks.	85a
Pismo Iz WestSafife
Dalo* na jugu utriplje srce naroda, to
nenehoma se prebujajoče srce, nikoli zbuje-no, da bi svojo kri pognalo v vse žile svojega kdaj pa kdaj tako izmučenega telesa.
Daleč na jugu je Ljubljana.
Vem, časih se v niej kaj pripeti. — Zdaj mora biti vsa v soncu, ta Goga. In v svoj »rečni mir zakopana, pričakuje — do ne-b^>s sanjajoča: odrešenika od zgoraj. Kralja Matjaža — ali — Matija Gubca. — Ne ve, česa se ji hoče. Zato je praznikov v njej vsak teden sedem Dan za dnem slavi svoje velike sinove in velika dela narodova. Zdaj to umrli: Jože Gorjup, Vida Jerajeva in naš edini Berneker. Kako vesele so te smrti in vsi prazniki pri nas, kadar narod izve. da je ta ali oni njegov veliki sin umrl zapuščen ali v bedi, ki se v svetu nikakor ni mogel znajti, kakor smo brali, ki ni mogel bili ne uradnik ne trgovec.
Srečno mesto in blagoslovljen bodi ves današnji čas v katerem Si in Ti je vsaka sekunda praznična, srečno tembolj, ker si srce naroda, ki daješ iz sebe sinove in hčere. da umro kakor velevata cerkev in banka. Tudi krčmarji zaslužijo, nekaj dobe slepci in vrtnarji, in prijatelji nekrologov natančno preštejejo vrstice v listu. Saj vsaka da polnih petdeset par.
Bela Ljubljana. —
A vendar, do svobode Ti je toliko, da flovek v Tebi res ne ve, ali naj bi se umaknil avtomobilu ali ne...
Spomin na njo pa je v tujini kakor .grenko čuvstvo zaradi izgubljenega dekleta. — O, ko se ta ali oni njenih sinov ali hčera epet vrne, je vsa drugačna — kakor druga ljubezen. Spet se ji preda — do obupa, da pobegne iz nje in se potem spet vrne v njeno grešno naročje — nepoljšljivi zaljubljenec * dokaj hitro ginevajočim zakladom navidez neizčrpnih nad.
Nihče od nas, ki jo poznamo, ji ne more blizu. Kdor jo je le zaslutil, ta strup in to nenehoma pričakujočo Gogo, je uklet Nekaj je v njej. česar nihče ne more razrešiti.
V sebi nosi silo in skrivnost svojega ljudstva
Spomenik; 90"/».
Da, da. Tam doli je zdaj sonce. Nebo Je
feinje. In zrak je čist. — Kaj ne?
Tako vprašanje tukaj — štirideset tisoč slovenskih duš. Štirideset tisoč mož, mladih
in starih _ mračnih rudarjev, ki sonca v
domovini niso pozabili, ki jim je Ljubljana sveto mesto.
Vsako leto bi poromali k njej, jo objeli s svojimi oslabelimi pogledi, katerih luč je ostala v porenjskih in westfalskih rovih. In potem, ko bi začutili spet utrip njenega nenehoma se prebujajočega srca, bi vzdihnili in se vrnili v svojo noč — k svojemu kruhu v tujo zemljo, v mrko Westfalijo, v doljnje
porečje in v mračni MiinsterlamL *
Tukaj ni sonca, ne tiste sinjine, ki more
pri nas doma človeku izvabiti srečen smehljaj. Severne sape vladarijo tukaj in sto 'n sto kaminov, tovarn in rudnikov. Ceste so kakor iz železa, tir pri tiru se mračno po-lesketava, in hiše, kakor da 90 zidane iz premoga, bi je jo temno v oči. Nebo in zemlja sta v čudovitem sozvočju — in v njem je groza. Človekovega duha nedoumljiva siia daje tu sedanjosti pečat smrti in slutnjo odrešenja. —
*
Štirideset tisoč naših ljudi tone, bo umrlo.
Si Amerike, ne Westfalije, ne Argentine, re Holandije, ne Francije, ne Belgije: le ena misel je, le eca zemlja: naša. — Ne, tudi te ni. Za njo ve le izseljenec. Doma se njega ne svoje zemlje nihče prav ne spominja. Le kadar obišče domovino — ima ona praznik in banket — pozdravlja svojo žrtev.
♦
Velika je Nemčija. Še premagana kipi v
sili svojega duha in volje. Vendar čas gre svojo pot. Nekoč ie z razprostrtimi rokami sprejemala stotisoče, krepkih delavnih rok, stotisoče tujcev iz vsega sveta. Danes, ko so ji ti stotisoči dali moč, srce, dopolnili svoje delo — so ii v breme, ki se ga skuša otresti. — Kdo bi obsojal!
A mislim, da pride eas, ko bo velika Nemčija morala v svojem poštenju postaviti spomenik našim štiridesetim tisočem in vsem onim tisočem Poljakov. Čehov in Italijanov, ki so se zarili v bogato porenjsko in west-falsko zemljo in dali Nemčiji predvojno in današnjo silo. sebi smrt. Bil bi to spomenik življenja iščočih izseljencev, spomenik:
90°/o
tistih tujcev, ki so poleg 10% domačinov iz teh krajev pomagali izgraditi čudovito urejeno državo nemškega naroda.
Takrat se bomo morda spomnili mi svojih štiridesetih tisočev >...«, Poljska svojih dveh sto tisočev »...«. Italija in Čehoslova-ška svojih deset in deset tisočev >...<. —
A kljub vsem tem stotisočem, kljub vsemu silnemu naporu izseljencev — bi bil to prav tako spomenik nemške volje, nemške-
ga duha, tistega silnega ponosa, narodne zavesti:
»Dentschland fiber alles!<,
ki vodi nemški narod od zmage do zmage, od poraza do poraza — a z duhom nikoli ne klon;
•
Kakor da me bije neviden bat že polnih dvajset dni, mi je v možganih. Nekaj ne more biti v redu — v našem svetu.
Vidim nemški narod — in pred njim tri druge: poljskega, češkoslovaškega in italijanskega. Kako si stoje nasproti, drug proti drugemu, in drug z drugim. Kako krepko si stojita nasproti poljski in nemški narod
_ oba nepremagljiva brata v svoji narodni
m človečanski zavesti, iz te zavesti dobro in trdo bijoča drug drugega, oba zmagujoča. Prav tak, skoro prav tak je odnos Nemca do Čehoslovaka, Nemca do Italijana. — In Nemec pravi meni Slovencu:
»Če se poljske muhe le dotaknemo, vztre-peče ves poljski narod«.
Da. da. Za nas, »slovenske« Westfalce pa nihče ne vztrepeče. kadar nam je hudo. Za nas se tudi nihče ne zmeni. —
Tako toži, tako kolne, tako moli vvestfal-ski Slovenec: Dela in misli in trpi pozabljen.
Zdaj 9koro vsi samo Se mislijo. Mislijo
na domovino in premišljujejo svojo bedo. Kdaj pa kdaj pogledajo svoje močne, koščene, od trdega, dvajset, trideset in celo štiridesetletnega dela pod zemljo strahotno ra-zorane in žilave roke. Tedaj oneme. Zastr-me se v daljavo. Njihove prsi so grob.
In grobar stoji z eno nogo na njihovih prsih, z drugo na širnem svetu. Vse nade, da bi se kdaj mogli vrniti domov — ugašajo.
A v njihovih očeh je slutnja v lepši, prihajajoči svet.
Pa nimajo dela, skoro prav ničesar nimajo. Le neskončno vero v življenje imajo, čudovite spomine na domovino in svoje tru-dapolno delo, in velitte družine imajo, kopico otrok, ki pojejo slovenske pesmi, a slovenski ne znajo. Ti otroci, ki so tu, in vsi naši ljudje so zlato, ki ga je tuj kapital izvlekel iz naših zakladnic. A za to živo zlato ni nikakih izrednih deviznih odredb!...
In kadar bo umrl tu zadnji Slovenec, v rovu ali pod nebom, mu bo naša slavna, neprenehoma dogodkov pričakujoča Goga, kakor Amerika poslednjemu Mohikancu, postavila spomenik in se ob njem poveselila.
Nekaj bo dobila davkarija, nekaj bodo dobili krčmarji in slaščičarji, nekaj vrtnarji in mesarji, nekaj pa bo ostalo za slepce, invalide in za kak grob izmed štirideset tisočev tu na severu. t-> , Tr t
Rudolf Kresal.
in drugi vlada kri, je tako postal gospodai
v pckrajini.«
»Sledili so zelo žalostni in tragični dnevi Pred pohodom na Rim ta teror ni bil zakonit, pozneje pa. Pod liktorskim znakom je pričela grozna Golgota. »Boj do iztrebljenja« je b:lo geslo.«
»Fašistični strategi so pričeli v velikem slogu ofenzivo proti šolam. Uporabili so vsa sredstva in vsa nasilstva. Učitelje in učiteljice, otroke naroda, rojene in vzrastle na teh tleh, so prisilili, da se nauče italijanskega jezika v šestmesečnem tečaju, da bi ga potem poučevali v šolah. Pokorili so se. Toda to ni zadostovalo. Premestili so jih v Sicilijo, Sardinijo, v Kalabrijo in dru-
špssiski dnevnik o razmerah ©aastraa meje
Madridski dnevnik »La Libertad« jo v
svoji številki od 23. aprila pod naslovom »Na smrt obsojeni po fašizmu« in prezna-čilnim nadpisom: »Radosti današnjih dni« objavil članek o usodi jugoslovenske narodne manjšine pod Italijo, ki ga v dokaz, kako se je tudi veliki vnanji svet začel zanimati za naše sonarodnjake pod Italijo, v naslednjem objavljamo v celoti. »La Libertad« piše:
»Ital ja je bila, preden se je polastil vlade fašizem, čisto liberalna in demokratska država. Versailleska mirovna pogodba je dodelila Italiji nove pokrajine, nemški Južni Tirol in Julijsko Krajino, kjer so bili Italijani spomin na veličino doževske republike in Avstrije, katera je gospodovala nad beneškimi in lombardskimi pokrajinami. Ko se je umaknila odtod, je vzela s seboj nekaj italijanskih rodbin, katere je na-selila v Istri in Trstu. Ogromno večno v tej pokrajini pa tvori slovansko prebivalstvo.
»Države«, ki so v Versaillesu sestavile novi zemljevid in so pridobile nove narode, imenovane »narodne manjšine«, so sprejela obvezo, da podpišejo nekaka poroštva in obzre, to se pravi, da jim zajamčijo kulturni, politični in socijalni razvoj; da bodo spoštovale njihove narodne osobine in življenje. Italija je bila zaradi svoje pro-šlosfri in svoje zgodovine izločena iz teh poroštev, ker sta že sama zigodovina »rina-scimenta« in duh Cavourja in Mazzinija bila dovoljno poroštvo za to.
»Toda medeni mesec med novimi gospodarji in novimi podaniki je bil kratek. Ga-ribaldijeva in Cavourjeva Italija je hitro začela kazati znake rablja. Novi bogataši niso upoštevali duševnega razpoloženja, ki je nastalo tekom polpetih let na bojnih pc ljanah. Ljudje ns vladi so bili samo spretni parlamentarni blebetači. Industrijski mogotci in proletarijat se niso menili za govoričenje na Montecitoriju. Proletarijat je zahteval, da se izpolnijo med vojno dane obljube. Industrijci so jih odbijali. Spopadi so se dogajali dan za dnem. Težka industrija je čutila potrebo, da si pridobi zaščitnika. Ponudil se je Mussolini. Tedaj je pričel ples med staro, preperelo in imperialistično Italijo. Zmagala je ta in zmagala je pred pohodom na Rim (teta 1922).
»Bilo je pred usodnim pohodom na Rim, ko je imperijalistična Italija prišla v Julijsko Kraj no. V njenem kljunu se je vil napis: »Odio agli slavi« (»Mržnja proti Slovanom«), In tedaj je pričela žaloigra iztreb-ljevanja narodne manjšine, ki ima edino krivdo, da živi na zemlji svojih pradedov, da govori jezik, ki je različen od Dantejevega; ki je kriva, da ljubi kamenje svojih očetov; ki je slednjič kriva, da noče umreti brez imena. Toda »Odio agli slavi« ne čuti človečnosti, ne prizanaša. Strahu je z bombami v rokah in bodalom med zobmi, z vohuni in izzivači, z »benemerito« (kara-binijerji-orožniki) m milizijo, z oskrunje-vanjem ženstva, s pljuvanjem v usta otrokom v šoli, z zapiranjem njihovih očetov,
t deportacijaimi in streljanjem v hrbet. Tako se rešuje to vprašanje.«
»In pojdimo v podrobnosti. Pod gospod-stvom avstro-ogrske monarhije so Slovani v Julijski Krajini uživali politične in socl-jalne pravice, ki se niso dale primerjati s pravicami nobenega vseh štirinajstih narodov, ki so sestavljali podu/navsko monarhijo. V večnem boju z Italijani v pokrajini in pod geslom Habsburžanov »divide et impera«, so bili v bivšem »Kiistenlaudu« analfabeti neznani. Imeli so tri izdajatelj-stva: liberalno, socijars+ično in krščansko-socijalno, štiriindvajset listov, konsume in proizvajalne zadruge, Narodne domove v mestih z mešanim prebivalstvom, kakor v Trstu, Puli, Gorici in Reki, gledališča, slovite artiste. Njihove šole so stale na pedagoški višini, ki je niso presegale niti nemške. V kmetske hišice je poštar prinašal po tri, štiri lisite. Ni je bilo vasi brez knjiž-
nice.
»Ob izbruhu svetovne vojne (1914) se je pokrajina evakuirala po nalogu vojaških oblasti in starci, ženske in otroci so z drugimi stvarmi vzeli s seboj tudi knjižnice in zbirke listov. Vse so vzeli s seboj v tujino, v nadi in brez dvoma, na boljše čase. Ko je minila vojna, so se vrnili k svojim razdejanim domovom s svojimi knjižnicami. Knjiga je temu narodu potrebna kot kruh. Hiše in vasi so se obnovile, odprle so se šole in gledališča. Življenje, ki je bilo prekinjeno polpeto leto, je zopet oživelo, z večjimi silami, z novimi energijami.
»IitaPjansko vojsko, nove gospodarje je ta plemeniti, brez zlih misli narod sprejel, kakor da so mu bratje.«
»Visoko doneče obljube, ki so bile dane v imenu tisočletne latinske (rimske) civilizacije so se hitro razblinile. Preden so fa-Š sti prišli na vlado, so novi gospodarji začeli prikrajševati svoboščine, pridobljene pod avstrijskim jarmom. V mestih so izginili dvojezični napisi, imena železniških postaj so se izpremenila, gore so se prekrstile. V Rim so prihajale pritožbe, iz Ri-> ma pa ukazi, da naj se nadaljuje. Prve fašistične tolpe so vdrle v pokrajino, pretepajoč mošike in ženske, žaleč jezik in zgodovino. Prebivalstvo v Istri in na Goriškem je moralo trpeti vse muke. Vsa po kraj na je postala plen teh tolp. Naskako-vali so zadruge in podjetja in jih rušili, ženske so oskrunjali, otroke, hodeče v šolo, so pretepali.
»Slovensko narodno gledališče v Trstu (Narodni dom), kjer se je nahajal hotel prvega razreda in kavarna, razna podjetja, tiskarna z rotacijskimi stroji, knjižnice, arhivi, nastanišča kulturnih društev, je postalo žrtev plamena. To ekspedicijo je vo. dil odvetnik Francesco Giunta, ki je bil potem za svoje zasluge imenovan za tajnika fašistične stranke in nekaj pozneje za državnega podtajnika. Enaka usoda je zadela hrvatski gledališči v Puli in Paz nu ln druga manjša v provinci j i.«
»Teror, ki so ga, če ga že niso naročili, vsaj dopuščali vlada Giovannija Giolittija
Velika vrednost lucerne za krmo
Naš narod imenuje lucerno nemško deteljo. Lucerna je gotovo najvažnejša krm-ska rastlina, ki jo lahko imenujemo »kraljico vsen krmskih. rastlin«. To ime tudi zasluži v polni meri, saj nam daje najpopolnejšo krmo, ki ima izredno mnogo be-Ijakovinastih snovi kakor tudi apna; po vrhu nam daje od vseh detelj največje donose. V ugodnih prilikah, kjer ji razmere količkaj ustrezajo, je dognano, da da dvakrat več beljakovin cd navadne detelje in celo petkrat več kakor krma na travnikih. Velika prednost lucerne je tudi v tem, da ne povzroča setev predeč dela in da zahteva razmerno malenkostno gnojenje; sploh nimamo z njo nikakih posebnih stroškov. V današnjih hudih prilikah, ko moramo gledati z največjo previdnostjo na vse izdatke, je posebno važno, da pridelamo mnogo dobrega blaga s čim manjšim trudom in stroški. Cene pridelkov padajo, zato pa moramo več in boljše pridelati.
Uspešna reja živine zahteva predvsem dobre, sočne in popolne krme v obilni meri, ki tcrej ima obilo beljakovinastih snovi kakor tudi apna Vse to nam nudi gotovo dobra lucema. Na pcdlagi najnovejših izkušenj se Je dognalo, da je lucerna najvažnejša krmska rastlina sploh za rejo živine. Pri mladih živalih pospešuje razvoj v vseh ozirih. Ne samo, da živali bolje ra-sejo, postanejo močnih kosti in mišičevja, ampak postanejo po tej krmi tudi izredno zdrave in dobijo prave oblike. Poizkusi pri mlečnih kravah so dognali, da z lucerno krmljena žival daje obilo in na maščobi zelo obilujoče mleko, ne da bi pri tem količkaj trpelo telo. Stara reč je tudi, da je lucerna za pitanje izredno dobra in zdrava konjska krma. Mnogi pokladajo mlado lucerno tudi brejim svinjam, posebno proti poletju, ko jih ne moremo izpuščati na pašo; iste tako jim je dobro dajati tudi pozimi suho lucerno, pomešano s korenstvom. Navedeno krmljenje pri brejih svinjah popolnoma zadostuje. Po tej krmi so svinje zelo zdrave, dobro rejene in ko dojijo, imajo obilo mleka.
Zares, sreča je za gospodarstvo, kjer imajo dolgoletno lucerno na njivah. Saj je znano, da vzdrži tudi 10 in po več let. Z malim trudom in z razmerno malenkostnimi stroški pridelamo precejšnje količine krme. Košnja lucerne (navadno trikrat na leto) pride v tak čas, ko nimamo baš hudega drugega dela. Poleg tega se tudi zemlja po lucerni izredno spočije in postane zelo sposebna za nadaljnje kulture. Posebno dušika se nabere mnogo v zemlji in čestokrat uspeva žito po njej izvrstno, ne da bi bilo treba še posebej gnojiti. Kvečjemu potrosimo nekoliko 40-odstotne kalijeve soli, odnosno superfosfata, da postrežemo tudi žitaricam kakor jim najbolj prija. Tudi okopavine uspevajo po lucerni odlično ter jim le nekoliko še pognojimo s hlevskim gnojem. Zato držijo lucerno v mnogih krajih kvečjemu pet do šest let ter jo nato podorjejo, da morejo priti do ugodnosti, ki jih lucerna nudi v kolobarju.
Poleg dobrega semenja je važno tudi vprašanje pripravne zemlje za to rastlino. Predvsem mora imeti zemlja v zgornjih in spodnjih plasteh obilo apna. Lahko se trdi, da so spodnje plasti zmelje važnejše za dobro uspevanje lucerne kakor zgornje, ki naj bodo tudi propustne in naj imajo mnogo apna. Najbolj uspeva lucema seveda v ilovnati zemlji, ako je le dovolj gleboka. V težkih zemljah z visoko talno vodo pa ta rastlina ne uspeva. Važno je tudi, da je zemlja dobro obdelana in predvsem neza-pleveljena. Posebno perenka duši mlado deteljo, da se ta ne more nikakor razviti.
Kot najvažnejša gnojila veljajo tudi za lucerno kakor za ostale detelje zlasti apno, dalje fosforna kislina in slednjič kalij (40 odstotna kalijeva sol). Najbolje je sejati lucerno po oktpavinah, kamor smo že
ge najoddaljenejše provincije. Po nekaj mesecih so skrivaj pobegnili v Jugoslavijo. V Julijsko Krajino pa so poslali potem one slavne neznaniče z nerazumljivo italijanščino in usposobljenostjo samo za pouk rimskega pozdrava in fašistične himne.«
»Slovanski narod se je vdaL Toda otroci niso hodili v šolo. ker so se bali pretepanja in tudi zato ne, ker so si mislili, da jim za to, da se nauče kričati »Eja, eja ... Viva Mussolini!« ni treba hoditi v šolo, ker se tega morejo naučiti tudi kje drugje. Reakcija. ki je nastala v duši otrok, je bila velika in vredna občudovanja.«
»Kmalu so se odkrile prve »zarote«. »Zarotniki« so bili logično — očetje...«
Tesfnik
v jeseni potrosili na 1 hektar vsaj 10 do 15 metrskih stotov ugašenega apna. Proti pomladi pa potrosimo kalijevo sol in su-perfosfat. Navedeno gnojenje s fosforno kislino in s kalijevo soljo je potrebno vsaj vsaki dve ieti ponoviti, že iz povedanega sledi, da se mora zemlja v jeseni pripraviti za setev lucerne. Seje se pa lucema šele pomladi ko se je zemlja dovolj ogrela.
Največje važnesti za dober uspeli lu-cerniških posevkov je dobro kalivo seme. Nemška lucema, češka francoska, sploh v severnih krajih pridelano seme ustreza tudi našim razmeram najbolje. To seme je zelo vztrajno, ne pozebe in je mnogo boljše kakor cenejši pridelek iz južnih krajev. Običajno računamo na 1 hektar 20 do 25 kilogramov semena lucerne. Seje se zelo plitvo (1 in pol do 2 cm globoko) in navadno pod oves kot zaščitni sadež. Cim pa prične cves cveteti, ga pokosimo.
Glede oskrbovanja luceme bi bilo pripomniti, da moramo imeti njive oplete in jih včasi na plitvo tudi podbranamo, in to posebno pomladi kakor tudi po vsaki ketš-nji. Lucerno kosimo čim dobro razvije cvetje, sicer nam postane starikava in težje prebavljiva. Samo v prvem letu po setvi je počakati s prvo košnjo, dokler detelja ne odeveti, da se lahko temeljito vkoreni-ni. Ko pa dobi rastlina dobro razvite korenine, je izmed vseh krmskih rastlin, posebno v suhih letih, najvztrajnejša. Mnogo mlade luceme se prav zaradi tega pri nas uniči, ker jih prezgodaj pred cvetjem in preživo kosimo. Tudi zadnjo košnjo pred zimo ne smemo nikdar pregloboko izvršiti, sicer trpi lucerna potem zelo preko zime zaradi mraza in nam da v bodočem letu mnego manjše donose.
Pomen in nastanek besede cviček
Z besedico cviček označujemo domača rdeča vina slovenskega vinorodnega Posav-Ja, predvsem z Dolenjskega, tudi 4r BtfzelJ-skega, ki so ponekod v dravski banovtai, osobito v Ljubljani M po Gorenjskem, ze3o priljubljena, za izvoz v druge kraje pa ne prihajajo toliko v poštev, so tedaj le bolj lokalnega pomena, kakor na primer pri avstrijskih Štajercih njihov Schilcher.
Za cviček postaja vodno bolj hud konkurent mnogovrstna črnina od drugod v raa-nih, bolj ali manj posrečnih, pa tudi ponesrečenih ali celo nedopustnih mešanicah z belim vinom.
Beseda cviček Je nastala brezdvomno H besdiice cvič, s katero poimenuje narod rdečkast plod grma česmina, tudA česmin ali babkovine (berberns vulgaris), ki je kakor znano močno kisel. Zato označujemo vsako neugodno kislo vino z besedami: >Kislo ko cvič.«
Pravi cviček se vselej odlikuje po »voJS .posebni kislina, ki pa Je lah.ko pra/v prav prijetna in je zato tako vino zelo priljubljena in osvežujoča pijača in s slatino pomešana odličen gasilec žeje zlasti v toplejšem letnem času.
Svetovnd vinski fcrg cvička kakor spk>h rdečih ali rdečkastih vin ne upošteva, sko-roda ne pozna, marveč v glavnem samo belo vino in črnino.	Andrej žmavc
Vsak naročnik Jutra" je zavarovan
za 10.000 Din!
lil
Majniški izleti
Ančka je zaprla težka vrata učenosti za sabo. Zaprla jih je in še malo postala: Res za vedno? Za vse večne čase?
Tako so jih zapirale tiste, M so jih imeli notri za temi vrati »na piki«.
S »piko« so bile Rojenice Ančko zaznamovale že v zibelki. Zvesta tovari-šica ji je bila povsod, kjerkoli je živela.
Zato Ančka ni rada obujala dijaških spominov.
Lep je bil za njo samo en dan v leta — majniški izlet. Ta je bil čisto njen.
Visoko v hribe so navadno šle. In je bila Ančka doma. Odmislila je vse stroge obraze.
Celo sestra Peregrina je bila tn videti domača in prikupna. Še rekla je:
»Dekleta, danes smo na izletu, danes je vse dovoljeno!«
To so dekleta izkoristila. Saj takšen je bil samo en dan v letu. En sam dan, cla ni imela sestra Peregrina v žepu be-lažnice in svinčnika. Takega svinčnika, ki je pisal samo eno ali pet, pa ju obrni po starem ali novem.
In ta velika, suha, stroga sestra Peregrina je bila drugače vedno pripravljena pisati.
Je zagledala takole na vrta recimo Ančko. Nobene ni rekla, poinignila je s prstom, stala ravno kakor kip. Potem sta preromali z Ančko od drevesa do drevesa. Pretipali vse mahove in lišaje, ki iih ni bilo malo.
Vsemu je morala Ančka vedeti imena, pa še žuželkam, ki so pribrenčale
mimo, in metuljem, ki so gostovali pri cvetkah.
Da, ko bi imel vsak na čelu tablico s krstnim imenom, da!
Ne vem, če je vse poznala sestra Peregrina in če ni svinčnik napisal tudi kakšne krivične!
Koliko knjig je pozvala na pomoč, ko ji je Ančka prinesla nekoč z doma rastlino, ki je bila v vinogradih čisto navadna prikazen in je imela sto imen.
Če bi bila imela Ančka v žepu belež-nico in svinčnik ...!
Nu in ker je bila taka sestra take volje, je bil majniški izlet res vedno častna izjema.
Tu v prosti naravi so dosledno vse prezirale mahove, lišaje, hrošče in .drug mrčes. Preveč je bilo vsega. Nikamor bi ne bile prišle naprej. Svinčnika ni bilo in beležnice, ampak sama sestra Peregrina s prijazno nagubanim obrazom.
»Vse dovoljeno.«
Dve besedi, nekaj črk, širok obseg.
Previdnost božja je dekleta na cilju vseeeno zanesla v podzemske katakombe, kjer je bilo pivo in vino bolj hladno.
Malinovee bi utegnil v gostilniški sobi zavreti. Zato je še sadjevec bolj teknil pod zemljo. Dragici ie dišal tako, da se je popolnoma vživela v vlogo, da je pred njo domač, kraški teran. S slastjo se ga je nasrkala.
Naslednji dan je padla v cerkvi dvakrat v nezavest. V strahu in s silnim naporom so jo nosile sestre na zrak. Ko se je spet opomogla in se je vrnila na
svoj prostorček, ji je šepnila soseda na uho:
»Preveč si pila včeraj!«
Ker je bilo na majniškem izleta vse dovoljeno, se je navadno vlila še ploha, ko so prilezle izletnice na vrhunec.
Tako nesrečne bi bile spet med sivim zidov jem, če bi videle, kako lep je svet!
Ničesar ni bilo potem razen kislih obrazov in vrnitve v dežju in blatu.
Toda strma in polzka pot! Naličkane mestne pomaranče! Tisto leto so bile v modi za nežne glavice pestre mreže v najrazličnejših odtenkih, v cenah dostopne tudi dijakinjam.
Vse »boljše« dame so si jih omislile in bilo jih je lepo pogledati. Sama sestra Peregrina je bila vsa zaverovana vanje:
»Jej, jej, kako lepo! In praktično, praktično! Vam ne bo pamet všla,« je vzkliknila.
V dežju se niti niso izkazale. Takrat so stopile v ospredje one s kmetov v kmetskih oblekah in ruticah, ki so zjutraj kar ginevale od zapostavljanja. Še kakšen predpasnik so lahko odstopile mestni gospici, da si ga je zavezala na glavo, čeprav je bila potem kakor bojeviti Turek.
Sestre so si pomagale same. Občutljive pajčolane so skrile in ostale so še bele avbice s širokim ovratnikom, kjer se je dež kar sproti odcejal.
Poznale se niso več same med sabo.
Ančka, ki je stopala oprezno kakor kozel po planini, je prišla ta dan na svoj račun.
Vsepovsod je bila zraven, ko bi ne
bilo treba.
Sklenila je roke sama prednica: »Za božjo voljo, Ančka, povejte mi no, katera sestra gre pred vami tako naše-murjena?!«
Obrnila se je na srečo sama. »Vi, vi, sestra Peregrina,« je zapiralo sapo sestri prednici.
Če bi videla sebe, bi revica omedlela.
Spodrsnilo je sestri Cilindri, ki je bila silno učena in je govorila latinski kot bi lešnike tri.
»O svinjorum,« si je dajala duška v mehkem ilovnatem testu.
»Pazite, prečastiti,« je povzela besedo sestra prednica, »da ne padete!« Že se je valil poštami duhovnik po bregu, za njim sestra prednica.
»Glejte, dekleta, kako lepe črešnje so že tu,« je hotela olepšati dan sestra Agata in je iz samega spoštovanja poljubila mater zemljo.
Iz simpatije je vrglo še Dragico. Tiho je zaupala sestra Peregrina sestri prednici:
»Joj, kako je Dragica padla! Gotovo ima čisto rumeno vzad.«
Tri ure po mastni ilovici so os ta vile vsem dosti pečatov.
Na peronu so vedeli vsi: »Izletnice.«
V majhnem mestu so čakale na zvezo dve uri.
»Nikamor s perona,« je jemala besedo nazaj sestra Peregrina.
Dekleta so ljubila doslednost in so se razpršila po mestu.
Meščani niso hoteli v njih spoznati iz-letnic. Rekli so, da je navalilo v mesto krdelo umazanih cigank.
Eno so vrgli iz kavarne, ker je razbijala s palico po mizi, ko je naročala kavo.
Ančko so tirali na policijo. Imela je okoli vratu ravno takšno ruto, kakršna je bila pred tridesetimi leti ukradena plemeniti mestni gospe. Še kite je imela tako črne in dolge, tista tatica.
Vedno jih je Ančka požirala, to pot se je razvnela:
»Sramota! Jaz, dijakinja, jaz, najboljša učenka sestre Peregrine, tatiqa ? Ko vendar poznam vse mahove, lišaje, hrošče in žuželke!«
V	naglici je naštela nebroj imen, verjeli so ji in jo izpustili tik pred odhodom vlaka.
Drugo leto so si izbrale nižji hrib — hribček prav za prav. Tu je bilo nekaj znamenitih razvalin in nič drugega.
Presneto pusto, če bi ne bil padel med nje, kakor iz neba harmonikar. Ves ljubi dan je nategoval meh, dekleta so se vrtela točno opredeljena v »kavalirje« in dame. »Mašnce« so sicer dame pozabile doma, ki so jih pozimi nosile na desni roki pri plesnih vajah v razlikovanje — a ni motilo.
Potem so šle skupno obedovat v največji hotel. Ta dan ni sestra »nič« rekla, gostilničar ni hotel »nič« razumeti o podzemskih katakombah.
Natakar je moral s pivom urno nazaj v klet.
Gostje so si zadovoljno gladili brade: »Prav mu je, bo vsaj vedel drugič bolj do vrha natočiti!«
V	takšnih spominih je oni dan prilezel vlak pod znano goro.
Iz življenja
Ženska predseduje ameriškemu senatu
Med nebom in zemljo
Gospa Hattie Caraway,
senatorka iz Arkansasa je nedavno predsedovala seji ameriškega senata, kjer se dajejo znamenja s kladivom namestu z zvoncem
I
Pri nedavnem zasilnem pristanku ameriškega zrakoplova »Akron« je zrakoplov potegnil s seboj v zrak tri može, ki so ga tiščali z vrvmi k zemlji. Nenaden sunek vetra pa ga je potegnil kvišku in z njim vred tudi tri može, ki so ga držali za vrvi. Dva sta v veliki višini izpustila vrvi, padla na zemljo in se ubila, tretjega, ki ga vidimo na sliki, pa so osvobodili člani posadke v veliki višini
Jedro vsega problema, kako naj se zavarujemo zoper strelo, tiči v tem: Kam lahko trešči in kje je lo izključeno. Doslej smo mislili, da^ni točke ra zemlji, ki bi bila varna pred strelo, novejša opazovanja pa učijo, da ima talno vodovje odločilno ulogo.
Inž. dr. Thuernagel je opazoval n. pr. naslednje: Ob neki nevihti je treščilo v najvišje drevo iz skupine, k: je obdajala cerkev. Drevesa so bila vsa nižja od cerkvene strehe. Preiskava je ugotovila, da stoji cerkev na popolnoma suhem terenu, okoli nje pa je tekla vodna žila, nad katero so baš rasia drevesa.
V neki vasi je treščilo v stanovanjsko h:šo. Preiskava je usrotovila, da je treščilo natanko nad podtalno vodno žilo, ki je potekala pod hišo. Telefonski vod, ki se je zemljil baš nad žilo, je bil prežgan, isto
tako električna svetlobna napeljava do neke žarnice, ki je visela sredi konjskega hleva. Vse druge žarnice ob napeljavi so ostale nepoškodovane in natančnejši ogled je pokazal, da je pod sežgano napeljavo potekala druga vodna žila!
Iz neštevilnih takšnih opazovanj je prišel inž. Thuenagel do senzacionalnega zaključka, da so vsi predmeti, naj si bodo visoki ali nizki, sami po sebi zaščiteni pred strelo, če ne stoje nad podtalnimi vodnimi žilami, torej i a suhem. Vse drugo pa je stalno ogroženo.
Pojasnilo k temu pojavil b' bilo to, da so podtalni vodni toki zbirališča zemeljske elektrike in po njih se ta elektrika nekako plazi do najvišjih predmetov, kjer izžareva proti ozračni elektriki. Posledica tega je lahko umljiva.
sve
Zdravi in bolni človek
Po kontroli, ki so jo izvršili te dni v 6266 nemških lekarnah, živi v Nemčiji 6356 oseb, ki se vdajajo morfiju; med temi je 560 zdravnikov.
•
Slin jen je poštnih znamk ln kolkov je netečno, a zdravju baš ne škoduje. To je dokazal nemški raziskovalec prof. Bach, ki je preiskal tisoče in tisoče znamk. Njih lepivo ni nič bolj škodljivo nego nešteto stvari vsakdanje rabe. Seveda pa je bolje
lepiti znamke drugače, ne baš z jezikom.
*
Temperatura človeške kcže je bistveno nižja nego tempratura v notranjosti telesa. Na raznih delih telesa niha med 33.5 in 35.5 stopinjami Celzija. Konec nosa in ušesne mečice merijo celo 22 do 24 stopinj Celzija.
•
Močno obokan prsni koš s kratkim vratom ni znak tuberkuloze, temveč kaže na napihnjena pljuča ali pljučni emfizem. Tu-berkulotiki imajo običajno vdrte in ozke prsi.
*
Ravna drža telesa ne okrepi samo in
olepša telo, temveč napravi človeka tudi vedre jšega.
*
Stari Zidje ln Perzijci po vsej priliki še
niso poznali jetike.
Pred papeževo 7§letsiIco
Papež Pij XI, bo obhajal 31. maja svoj 75. rojstni dan
Vohunov© maščevanje
Lord Kitc-hener
se je med svetovno vojno potopil s kri-
žarko »Hampshire«. Po najnovejših odkritjih ga je izdal sovražniku ogleduh v nemški službi, kateremu so angleški vojaki v burski vojni ubili mater in sestro
Čitaite tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET
cc
Kdor ima za stvari v življenju bistrejše oko, je gotovo že često opazil, da so suhci veliki jedci, dcčim jedo debeluhi bolj malo in se pritožujejo, da jim heroična omejitev želodčnih užitkov vendar ne zaleže. To dejstvo je videti kot skrivnost, pa ni.
Kdor se zanima za živinorejo, ve, da se nagibajo skopljene živali bclj k tolšči in jih je zato lažje odebeliti nego normalne živali. Tudi pri ljudeh kažejo kastrati isti pojav. Znanost je iz tega sklepala, da imajo klicne žleze bistven vpliv na izmenjavo tolšče v organizmu.
Podobno je pri dveh boleznih ščitne žleze: pri bolezni Basedcwa in tako zvanem miksodemu. Pri prvi, ki temelji na preveliki funkciji ščitne žleze in pospešenju zgorilnih procesov v telesu, nastopa redno mršavost; pri drugi, ki temelji na nasprotnih pojavih, pa nastcpa tolšeavost.
V novejšem času so ugotovili, da ima pri nastajanju tolšče še tretja žleza veliko ulogo, namreč žleza možganskega podaljška ali hipofiza, ki regulira v svojem srednjem delu nastajanje masti, če ta del izločuje

Oč količine strupene snovi zavisi nje učinek. Ista snov, ki v neznatni količini pospešuje telesno delovanje in učinkuje celo zdravilno, vpliva ubijajoče v večjih količinah. Celo nedolžne snovi, kakor sol, lahko povzročijo smrt v večji množini. Negotovost se poveča še s tem, da reagira vsak posamezen človek na strup. Starost preh-hrana, navada i. dr. spreminjajo neprestano neškodljivi kvantum strupa. Tipičen primer so za to uživalci arzenika v alpskih deželah. Z desetletno navado zmorejo takšne množine tega strupa, ki bi druge spravile brezpogojno v grob. Mnogi orientalci kadijo do pozne starosti opij in vendar ne kažejo njegovih uničujočih posledic.
Čudno je, da so male živali še odpornejše. Mnoge gosenice žive zgolj od rastlin, ki jih človek ne prenese. Polži zmorejo količine strihnina, ki človeka usmrtijo. Lastovke se hranijo brez škode s trobelilko, s katero se je moral usmrtiti Sokrates. Zmotno je naziranie, da je jež neobčutljiv za kačji strup — res pa je. da ga usmrti šele 40-kratna količina, ki stane morskega prašička življenje.
Kako se izvrši zastrupijenje? Tudi na to so različni odgovori. Mnogi strupi omrtvičijo n. pr. živčni sestav, trobelika. volčja jagoda, strup naočarke, alkohol. Drugi povzročajo težka vnetja, čebelni strup, solzni plin, gad.ii strup. Strihnin povzroča krčne pojave, drugi strupi razkrajajo stanično tekočino ali kri. Važno je nadalie. na kakšnem mestu stopi strup v telo. Često povzroči manj škode, če gre skozi prebavila, nego če pride podkožno naravnost v krvni obtok.
Med rudninskimi strupi je na prvem mestu arzen, ki nima nobenega duha in ne spreminja okusa jedi, zaradi česar so s& ga že v stareiših časih posluževali zločinci in to s tem večjim uspehom, ker početni znaki
nikakor ne kažejo na zastrupijenje.
Med strupenimi živali so kače v najslabšem glasu. V Bridski Indiji umorijo letno do 20.000 ljudi. V zadnjih desetletjih skušajo z velikim uspehom pridobivati serume proti kačjemu piku, zlasti v Braziliji, kjer imajo že od 1. 1906. poseben zavod, v katerem gojijo kače, ki jim odiemajo strup za izdelavo cepiva.
Strah pred našimi gadi pa je vsekakor pretiran. Njihov strup je za človeka le redkokdaj smrten in tudi niso tako bojeviti, kakor jim pripisuje splošno naziranie. Tudi križni pajek človeku ni tako nevaren, kakor mislijo ljudje. Njegov ugriz je strupen, a nevaren le kuščaricam. Izračunali so. da bi z ekstraktom enega samega odraslega pajka lahko usmrtili 1000 mačk. Neki drobni pajki iz sredozemskih dežel pa utegnejo usmrtiti otroka. V južnoruskih stepah živi pajek po imenu »črni volk«, ki človeka resno ograža in o katerem poročajo, da je ob spodnji Volgi samo v 2 letih pokončal 70 tisoč glav goveje živine. O strupenih morskih klobukih, škorpijonih, ribah, ne moremo obširneje govoriti, pač pa moramo podčrtati zastrupitve, ki uničujejo človeško zdravje in življenje po delovanju bakterij in mikrobov.
2e v najstarejših časih se ie človek posluževal strupa na lovu in v vojski. Bržkone so že ljudje v kameniti dobi mazali konice svojih sulic z rastlinskimi strupi, kakor delajo neki divjaški rodovi še danes. Celo plinska vojna ni tako nova iznajdba. V bojih med Rimljani in Kartaginci so že pred 2000 leti uporabljali žgoč čad. ki ie vseboval škodljivi ogljikov oksid, sestavino našega svetilnega plina. V 30-letni vojni so imeli svojevrstne pllinske mine: na nasprotnika so lučali sode s prahom živega apna, ki grizel oči in napadalce napravil vsaj začasno za boj nesposobne.
premalo hcrmona, postane človek nenormalno debel. Vzroki tclščobe so torej različni in to je treba vedeti, da se najde pravilni način njenega zdravljenja. Prehodi od normalne do bolne izmenjave maščobne snovi so zelo zabrisani, v splošnem pa lahko rečemo, da pričenja bolnost tam, kjer pričenja človek trpeti zaradi svoje telesne teže.
Od kar je »vitka linija« v modi, so debelušne osebe že prevečkrat skušale na lastno pest ozdraviti nezaželjeno zlo, običajno pa brez uspeha ali celo s škodljivimi posledicami za svoj organizem. Dočim so ljudje prej menili, da se dado razdebelilna zdravljenja izvesti po čisto shematičnih navodilih, prevladuje danes spoznanje, da je treba vsak primer zdraviti individualno po vrsti in stopnji debelosti, po pacientovem poklicu in njegovih osebnih okoliščinah, po njegovem okusu in telesnem stanju. Gotcvo se bo zdravnik še danes držal dietnih shem, a za vsakega pacienta različnih. Najprvo mora ugotoviti število kalorij, ki jih sme sprejemati pacientovo telo in v zadnjem času se v »dobo posta« vrinja še posebno strcg postni dan v obliki tako zvanih mlečnih, sadnih ali zelenjad-nih dni.
Uspeh razdebelilnega zdravljenja podpira smotreno telesno gibanje, ki pa mora biti pod strogo zdravniško kontrolo. Tcl-ščo, ki izvira od nepravilnega delovanja žlez, pobijajo danes tudi s specialnimi hor-monalnimi preparati, a ne vedno z uspehe m. Vsekakor pa mora biti ta način zdravljenja še pod posebnim zdravniškim nadzorstvom, ker utegne sicer bolj škodovati nego koristiti.
Smrt očeta in hčere
Dr. Franc Malicki, primarij bolnice za duševne bolezni v bližini Roudnic na Češkoslovaškem je v družbi svoje hčere izvršil samomor. Vzroki njune skupne smrti niso pojasnjeni. Samomorilca sta se zastrupila z verona!ocn.
V ©bfesnu ljubezni
Bodoča zakonca, filmska igralcu Willv Fritsch in Lilian Harvey, ki se bosta vzela y Hollywoodu še to jesen
Kaj sanjajo slepci
Ali so sanjske podobe slepcev čisto drugačne nego pri normalnih ljudeh? Ker prenašamo svoje predstave in izkušnje v sve-tovje sanj. bi morali iz tega sklepati, da so sanje slepcev z njihovo svetovno predstavo. ki temelji v glavnem na tipu in sluhu, povsem svojevrstne.
In vendar je tema, ki so jo postavili pred kratkim gojencem dunajskega zavoda za vzgojo slepcev kot šolsko nalogo z naslovom »Kaj sanjam«, pokazala presenetljive izsledke. Vsebina sanj ie obsegala v večini primerov pač dogodljaje. ki jih more slepec doživljati tudi v budnem stanju, v marsi-kakšni pripovedi pa >;o svetlobni in vidni vtisi pomembno ...ogo. Marsikateri učenec je navedel, da v svojih saniah vidi in je svoje doživljaje opisal tako jasno, da mu je treba verjeti. Težko je seveda določiti. kaj si otroci predstavljajo pod »gledanjem«.
Tu nekoHko primerov: 12-letni Aleksander pripoveduje: »'Neko noč se mi ie sanjalo, da sem stopal po široki cesti. Tedaj sem videl v daljavi hišo. Ko sem si ji približal, sem ugotovil z začudenjem. da je hiša okrogla, spodaj in zgoraj pa ploščata. Stala je na tleh, ne da bi bila niti vzidana vanje. Nisem potrkal, temveč sem kar odprl nazven obokana vrata. Šel sem po stopnicah navzdol in sem dospel v okroglo sobo. Tam me je pogostila majhna ženska. Jede! sem vsakovrstno pecivo. Potem sem se hipoma prestrašil in sanje so bile končane.«
18-letniWalter pripoveduje: »V predzadnji sobi se mi je sanjalo nekaj tako lepega. Videl sem namreč krasno belo postavo, ki me ie naravnost privlačevala. In neki drugi, notranji g!as mi je velel, naj se ji ne približujem. Najbolj čudno pa je, da sem
vso noč sanjal o tem m še sedaj mislim na krasno postavo.«
12-letni deček piše: »Bilo je za božične praznike. Postravlial sem. Tedaj sem se zgubil v neko klet. Mirno sem zaprl vrata za seboj. Tedai sem hipoma opazil, da je čisto temno. Tekel sem naokrog in iskal izhoda iz te temne luknje. Kričal sem na ves glas in razbija! po vratih, a zaman. Celo uro mi ni nihče odprl. Potem ie prišla moja mati. Takrat sem se zbudil.«
15-!etni Jožef pa piše: »Neke noči sem sanjal. da hodim po zelo strmi gori in kmalu bi bil padel. Tedaj sem zavpil na pomoč. Potem ie šel neki mož z menoj. Bil sem zaradi tega zelo vesel.«
Neki slepi knjižničar, mož z obsežnim znanjem in velike inteligence, je pripovedoval:
»Slepci sanjajo o svetn, kakršen nas obdaja v bdečem stanju. Lahko si predstavljam vse predmete v prostoru, n. pr. pisalno mizo, ki jo po tipanju poznam do podrobnosti. Vidim na svoj način in lahko vidim tudi v sanjah. To gledanje pa gotovo ni istovetno s pravim gledanjem, kajti gledajoči človek vidi, kakor čuiem, včasih pisalno mizo tudi samo s tremi nogami. (Tu je menil takšen položaj gledajočega napram mizi, da vidi od štirih samo tri noge.) Četrto nogo si samo nekako zraven misli. Jaz pa si morem predstavljati mizo samo s štirimi nogami v prostoru, drugače bi mi v sliki nekaj manjkalo.
Tudi svetlobo in sonce si lahko mislim in o tem sanjam, a to se krije bol} z občutkom toplote.
Sluhovni vtisi imajo v mnogih sanjah veliko ulogo, kajti osebe, ki jih srečavam r sanjah, spoznavam le po glasu. Tudi zvoki in šumi oživljajo moje sanje usmerjevalno.«
Letošnje leto so dokončali dve ogromni tehnični deli: obe največji dolinski pregradi sveta, v bližini Sukurja v Indiji in na srednjem toku Dnjepra v Rusiji.
Sukurska pregrada je pravo čudo moderne tehnike. Dolga jc 1320 m in ima 06 za-tvorn-ic. Spomladi, ko je vodovje Indusa najvišje, bo 66 jeklenih vrat omogočilo namakanje 32 milijonov hektarjev zemlje, ki jc bila doslej neobdelana. V dobi suše se vodovje Indusa napelje skozi široko razpreden kanalski sistem, ki naj obvaruje vse ozemlje največjega zla indijskega kmeta. Indusa, ki jc eden največji veletokov ra svetu, doslej skoraj niso mogli izkoristiti za poljedelstvo. V svojem gorenjem delu se pretaka skozi širne puščave in njegov izliv v bližini Karačija jc za plovbo zaradi velikanskih množin peska in blata neprimeren.
Baš v sredini te rdke t bližina Sukurja, sredi puščave Tar, se dviga danes pregrada, na katero 90 priključeni kanali v skupni dolžriii 58.000 km. Največji teh prekopov meri nad 9000 km in je dvakrat širši od Sueškega prekopa. Vsaka indijska vas v ozemlju, ki je veliko kakor celotna egiptska obdelana površina, ima pravico.
da si sme brezplačno odvesti vodo ts ogromnega vodnega rezervoar«. Pomen su-kuirskega jezovja za prebivalstvo Indije je pač na d lanu. Že v naslednjih letih se bo nerodovitna puščava Tar spremenila ▼ cvetoč vrt.
Ce velja sukurška pregrada za največjo na svetu, tedaj jc dnjep.rska najsilovitejša. Dokončali so jo šele pred kratkim in 1. maja so velikanske turbine Dn j ep-no stroj a prvič spravili v obrat. Pregrada je v blfži-ni mesta Jekaterinoslav na tistem mestu reke, kjer je bila plovba zaradi ogromnega skalovja doslej nemogoča. Stare kronike pripovedujejo, da so morali nordijski Vikingi, ki so po Dnjepru pluli proti Carigradu, na tem kraju svoje čolne 18 km daleč prenašati na hrbtu, ker je bil vele-<toik celo za majhne ladje neploven. Odkar so jezovi dvignili vodno gladino za 12 in poil metra, je Dnjepr ploven po vsej svoji dolžini.
Dnjeprostnojska hidrocen fcra-la iima devet turbin s celotno kapaciteto 810.000 kv Ko jo bodo še bolj izpopolnili, bo zmogla letno dve im pol milijardi kilovatnrh ur, S tem si bo Rusija prihranila 3 milijon* ton premoga.
Dogodki na Daljnem vzhodu

Posetnild velesejma
nabavite st obleke, modna tn športne hte če, blaga za obleke ln vse oblačilne potreb-Sčtne v najcenejši zalogi
Drago Schwab, Ljubljana


Idila iz parka
Komisar Vorošilov, vrhovni poveljnik Rdeče vojske, ki dobiva poseben pomen spričo japonsko-ruske napetosti na rusko-mandžurski meji
Wilkins pojde zopet na severni tečaj
Raziskovalec \Vilkins &e udeležuje eediaj
kongresa prekomorskvh letalcev v Rimu. Časnikarjem, ki so ga vprašali, kakšne načrte ima za bodočnost, je pojasnil, da kaini še enkrat podvzeti vožnjo s podmornico na severni tečaj. Podmornico bodo po njegovih načrtih zgraditi v Angliji. Pri gradnji bo NVAlkins izkoristil vsa praktična izkustva. ki si iih je pridobi! z »Nautilom« na lanski nesrečni ekspediciji. Podmornica bo imela poseben propeler in svojevrstno napravo za vrtanje ledu ter čisto enostavno elektrotehnično opremo.
Rastline in rosa
Rosi nista doslej niti znanstveno niti praktično vrtnarstvo zaradi niene premajhne količine pripisovala velikega pomena za prospevanje rastlin. Bavarski raziskovalec prof. Hiltner pa je na določenem mestu celo leto meril količino rose in je ugotovil, da ie znašala 10 odstotkov deževne količine v tem času. Rosa torej nikakor ni brez pomena za rast, tem bolj ker nje množina v viharnem vremenu ne pada, temveč narašča. Tla so pa le pri pravilni obdelavi zmožna sprejemati vlago, to je roso iz zraka in zato jo potreba paziti, da se dobro rahljajo.
Nov češki drobiž
Praška vlada je predložila parlamentu novelo, ki pojasnjuje določbe zakona o drobižu. Obtok drobirža, ki je doslej znašal 956 Kč, se zviša na 1200 Kč. Iz prometa se vzamejo bankovci po 20 Kč, ki jih bo češkoslovaška Narodna banka nadomestila s srebrnimi kovanci.
J
Krotka siničica, ki prileti v ženevskem parku na roko in si vzame ponujano bučno seme. Dasi so sinice zelo plahe in previdne živalice, vendar skušnjavi ne morejo odoleti. Sličen prizor je pogosto opaziti tudi v našem Tivoliju. Tudi tu se debeloglava siničice kar nič ne plašijo onih, ki jim redno prinašajo hrane
Pri pomanjkanje teka, kislem uspe-havanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Priporoča se
212
»plošno ključavničarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje št. 9
Gostilno u Ptuju
(tako zvano švicarijo v Ljudskem vrtu)
oddamo v najem z avgustom 1932.
Gostilna ima 2 gostilniški sobi, 2 stanovanjski sebi s kuhinjo ter veliko dvorano ia verando v I. nadstropju. Kegljišče, vrt, sadonosnik tik gostilne.
Za gostilno je letno telovadišče, v neposredni bližini tenis igrišče in park.
Ponudniki z osebno pravico naj se javijo Sokolskemu društvu do 1. julija 1932.
6152
SVILA in VOLNA
Vedno prihajajoče novosti
Sv
G rile
Ruse
uničite takoj in za vedno, ako uporabljate že preizkušeno in za danes najboljše sred
stvo
A.&E. Skaberne Ljubljana
Kadar sil
Realitetna pisarna — družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4.
proda:
ETSO, enonadstropno, novok!dano, komfortno urejeno. 2 stanovanji, dvorišče, poleg 2 lepi stavbni parceli, sedaj vrt, bUzu centra in kolodvora, 600.000 Din. HTSO, vili slično, enonadstropno, dve fetlrisob-ni stanovanji, 1400 m- vrta, Podrožnik, 30.000 Din.
HISO, visokopritlično, novozidano, trt dvosobna
stanovanja, 700 xn! vrta, Moste, 130.000
dinarjev.
VTLO. enodružinsko, 6 sob, pritikline, 1300 m.-,
Podrožnik, 300.000 Din. HISO, enodružinsko, prostorno gospodarsko poslopje, 700 m: vrta, Trnovo, 140.000 Din. HISO, enodružinsko, 4 sebe. pritikline, dvorišče med šišensko cerkvijo in kolodvorom, loO.GOO Din.
VILO, enodružinsko, v švicarskem slogu, 6 sob,
pritikline. 16.000 m* ograjenega vrta. tik postaje večjega kraja Dolenjske, 230.000 dinarjev.
HTSO, zidano, 4 sobe, gospodarsko poslopje
4000 m: vrta. pri Brezovici, 65.000 Din. KMEČKO POSESTVO, 50 oralov, arc-ndirano. nova poslopja. o'o banovinski cesti, pri Treb-niem, 200.000 Din. STAVBIŠČE, 2000 m- ali tudi polovico ob Tržaški cesti na Viču, po 27 Din za en m!.
Poleg tega večje število hiš ln vil, trgovskih, gostilniških objektov v Ljubljani, na deželi, Ftavbif/a v centru in vseh predmestjih, v veliki Izberi in najusodnejših cenah.	627.
v prebavnih organih telesa, s« t« ka.že na rainc načine. Tak 61ov«k n. pr. nima teka, občuti včasih odvratnost do j<xLi, nekaj ga obenem draži na riganje, j-ed mu težko leži v želodcu, muči ga glavobol, čuti se trudnega, težko se loti d^.la, slabe volje je Ln nima najavne urejene stc-liee Kadar nismo zadovoljni s tekom. prebavo in delovanjem črevesja, tedaj nam pridejo prav Fellerjt ve Elsa-pilule, k-i delujejo zanesljivo in hitro, ne dražijo črevesja in pospešijo lahko iztrebljenje., Fellerjeve Eisa-pilule krepe želodec in čisteče
telo, čistijo obenem tudi kri. — 6 škatlic 30 Din, 12 škatlic 50 Din že s pakovanjem in poštnino pr! lekarnarju EUGEN V. FEI.LERJU, Stubica Donja, Elsa trg štev. 245 — Savska banovina.
Odobreno od ministr. soeijal. pol. in na.r. zdravja Sp. br. 509 <>d 24. III. 1932
ki vsebuje specijelne glivice (fermente) in učinkuje samo v vodi raztopljen. Dobi se povsod. Plombiran paket z navodilom stane Din 10.—. Depo: Trifolium — droge-rija — Beograd (Slavi ja).
Za Slovenijo: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.	235
Čiiaite tedensko revijo
ŽIVLJENJE IN SVET«
Serijozna protokolirana, kapitala zmožna zagrebška tvrdka, pri železninarjih in indu strijah že mnogo let najbolje vpeljana,
išče zastopstvo
dobave zmožne tovarne železa ali kovinastih predmetov.
Prevzame eventuelno komisijsko zalogo, razpolaga s prvovrstnimi referencami. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »KORREKT«.	6240
Trgovskega vajenca
sprejmem iz dobre in poštene hiše, starega 14 do 15 let, ki ima 2 do 3 meščanske šole in prav dobra spričevala. Predstaviti se je osebno . Hrana in stanovanje v hiši.
ANTON PETEK, trgovec na drobno in na debelo
Slov. Konjice.
6260
iOŠKi,
POZOR!
Spolno slabost
>d»tra.n.ite i upj-raPo neškodljivega sred stv» za okrepitev »La Eros«. Deluje v vsaki človeški dobi s presedeti jivkn uspehom. Vzdržuje »p-ksiMloo moč do globoke starosti. Na tisoče priznanj. — Cena 60 Dnn. močnejša 100 Din.
Havelkova ordinačni laboratof
Pošt. sehranka 6. 17, CSS. Praha - Nusle, Rožetechova ol. 1C/A. J. 5445.	103
Spominjajte se slepili!
vseh vrst, priznano odlične kakovosti, nudi najceneje	6214
MLIN NASTRAN, posta Bademlfe.
A 293/31-16
6256
Prostovoljna sadita dražba.
Podpisano sodišče bo prodalo dražbenim potom v zapuščino g. sajovica Janka, trgovca v Kranju, spadajoče nepremičnine:
I.	vi. št. 828 k. o. Kranj, obsezajoč parcele št. 959/2, 958/1 in S59/1 — najlepša stavbena parcela v Kranju s kočo in urejenim vrtom ob treh cestah — pripravna za vsako obrt, skupna površina 4956 m2, izklicna cena 120.000 Din.
II.	Solastninski delež 1/35 do vi. št. 353 k. o. Stražišče - gorski hotel na šmarjetni gori poleg Kranja z zraven spadajočim zemljiščem pare. št. 979 3, 972,2, 976/2 in 979,2 s skupno površino 4208 m*, izklicna cena 500 Din.
Dražba se vrši v soboto, dne 4. junija 1932 ob 9. uri na licu mesta v Kranju na parceli štev. 959/2.
Ponudki pod izklicno ceno se ne sprejemajo.
Izkupilo je založiti pri sodišču.
Ostali prodajni in plačilni pogoji se vpogledajo lahko pri podpisanem sodišču v sobi štev. 8 med uradnimi urami.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 24. maja 1932.
Popolna razprodaja!
Vsled opustitve trgovine se bo prodajalo vse blago, kakor: odeje, deke, zastori, fino volneno blago, svila, dilen, kamrik, cefir, oxfort, cvilh za modroce, platno za rjuhe, šifon, namizni pili, brisače, kravate, nogavice, maje, obleke, predpasniki, fino damsko in moško perilo, čipke in vezenine po globoko znižanih cenah. — Se priporoča	6278
Marija Bogelf, Ljubljana, Sv. Petra cesta 26
9 pnškar
LJUBLJANA. GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 12
poleg restavracije »Novi Svet«
Orožje, strelivo, lovski in ribarski pribor. Lastna delavnica za
vsa v to stroko spadajoča popravila. MONTIRANJE DALJNOGLEDOV.
Telefon 33—49.	6234
Iz življenja na deželi
BELA CERKEV NA DOLENJSKEM. Tukajšnja sokolska četa je priredila v nedeljo 22. t. m. svoj prvi javni nastop. Kot mlada kmečka sila je vredna vsesa priznanja in je s tem svojim nastopom rodila prvi sad v čast vsem onim. ki so se žrtvovali za javni blagor, jo ustanovili in dovedli do lepih uspehov.
ČRNOMELJ. Letos so nas bili ledeni možje prezgodaj obiskali. Prinesli so- nam točo, ki je po nekaterih krajih napravila precej škode, posebno po vinogradih, tako da bo gotovo 20°/o manj pridelka. Upajmo, da siromašni belokranjski kmet ne bo doživel letos takšne suše, kakor je bila preteklo leto. Sedaj se vidi, kako je zaradi pomanjkanja krme oslabela sc~tradana živina. Hvala Bogu, letos dežuje po malem, toda še precej pogosto, kar posebno prija krmi. — Prvi izlet na prijazno Mirno goro se je vršil 12. aprila na Jurjevo. Nedavno je bilo na Mirni gori tudi nekaj Zagrebčanov ln Karlovčanov. Prepričani smo, da bi z malo več reklame postala Mirna gora prav živahna izletna točka. — Ros je, da nismo Crno-meljci ostali skoro nikoli brez pitne vode, odkar ie bil napravljen naš vodovod, toda s tem še ni rečeno, da smemo pitno vodo uporabljati v svrhe. kakor za gašenje apna. zidavo hiš in zalivanje vrtov. Čudimo se, da lahko to odločilni činitelji mirno gledajo, posebno sedaj, ko prihaja vroče poletje in nastane lahko suša. Dolžnost vseh je, da varčujemo s pitno vodo in <ia je ne razsl-pavamo na lahkomiseln način. Ceniti zna pitno vodo samo tisti, ki mora piti slabo in nezdravo vodo.
KOPRIVNIK. Preteklo nedeljo je imel naš Sokol lep praznik. Dogovorili sta se sosednji društvi Bled in Bohinjska Bistrica, da priredita pri nas celodnevni pešizlet. združen z nastopom, že okeli 10. so pričele prihajati prve skupine. Koroščeva gostilna je bila vsa v zastavah in zelenju in dobro založena. Marsikdo je bil prvič pri nas. a videl je, da je naša gorska vasica res lepa. Do nastopa so se bratje in sestre do dobra odpočili in se malo razgledali okoli po vasi. Točno ob 15. se je pričela telovadba na pre štoru pred gostilno. Najprej je nastopilo domače društvo, člani s Kopriv-nika in iz Gorjuš. Izvajali so vaje prav dobro. Nato so se vrstili deca, člani, članice in naraščaj društva Bleda in Bistrice. Med odmorem je pridno svirala godba. Bratje od sosednjih društev so nastopili tudi na drogu, želimo, da bi se taki izleti ponavljali vsako leto. da bi Sokol na Kc-privniku, ki je najvišja sokolska postojanka v Sloveniji, dobil pobude za nadaljnje delo. Pričeli smo priprave za zgradbo doma. vendar bomo brez pomoči težko sami zmogli dovršiti dom v letošnjem letu.
MAJŠPERK. Pri nas je začel Higienski zavod iz Ljubljane gradnjo vodovoda, ki se bo izpeljal od studenca pri kapelici do šole v dolgosti 400 m. Gradba bo gotova v enem mesecu. Vodovod nas bo oskrboval z zdravo pitno vodo in bomo v tem pogledu celo pred mestom Ptujem, ki še nima vodovoda.
STRAŽIŠČE. Prvi pevski koncert bo imel Sokol v Stražišču v Sokolskem domu. Pri-četek koncerta bo ob 19.30. Nastopi društveni moški zbor s celo vrsto narodnih in umetnih pesmi, ki jih je naštudiral z brati pevci društveni pevovodja br. Albin Lajovic iz Tržiča. Bariton - solo po pel br. Riko Pa-ternost, na klavirju bo igrala 8. Olga Kalin-gerjeva. Strokovni učitelj br. Leopold Kerne
ZA ZDRAVLJENJE
HEMOROIDOV
skozi kateri vodi avtomobilska cesta, v neposredni bližini Ljubljane, izvanredno ugodno PRODAM posamezno ali skupno. Vsaka ima po 50 ha iglastega gozda.
V plačilo sprejmem tudi hranilne knjižice kakega denarnega zavoda, najrajše Zadružne gospodarske banke v Ljubljani.
Ponudbe je staviti pod »PRILIKA 50« na oglasni oddelek »Jutra«.	6274
Brez posebnega obvestil*
Umrla nam jje naša predobra soproga, mati, sestra,
teta in svakinja, gospa
Odstranjuje takoj srbečico in bolečine. Hemoroidi se takoj omilijo. — Zdravniško preizkušeno. — Dobi se v vseh lekarnah. Cena 60.— Din. — Izdelki: Merz & Co., Chemische Fabrik,
Frankfurt a/M. — Zastopnik: Dr. Leo Neumann, Zagreb, Mošinsko-ga ulica br. 14.	184
Odobren« od ministrstva socijalne poWtike tn narodnega zdravja. S. br. 329. 27. IU. 1932.
Štev. 1630/1932.
6163
dne 27. t. sn. ob tiri zvečer;
Pogreb predrage pokofnice bo v nedeljo 29. maja 1932 ob 4« Kri popoldne.
Nov poklic
ta lame H) 1 vpeljave, pletilj «rva v bifti. tajam ien meječa! ta&lt* tek 1500 Din. ke? »dkupimo ugotov j eno oleteno blagf jlačamo mezdo ta pletenje tn dobav ijamo prejo ta po lelavo. Pižite 8» 1 a n e s po grati« prospekte na: Do mačo plet«.rsko to i u* tri jo Stev. 8 — Josip Kalij. Mart bor. Trubarjeva 2.
2193

TREBNJE, dne 28. maja 1932.
Miroslav Pehasii,
soprog.
6257
Josip in Albin Kosem,
brata.
Pavel in Hubert Pehani,
sinova.
Les za sode kupimo
cepljen suh les za vinske sode v dolžini 1 do 6 veder, 5/4, 6/4 eol debel, doge za sode za pivo 70 cm dolge 7/4 — 8/4 eol debele 1—3 vagone. Ponudbe prosimo pod »Ausser-ster Preis 428« na ogl odd. »Jutra«. 4254
Pri mestni občini kočevski se odda mesto provizoričnega občinskega stražnika proti mesečni plači po dogovoru.
Prošnje, svojeročno pisane in pravilno kolkovane, je vložiti do vštetega dne 5. junija 1932 pri podpisanem županstvu.
Sprejemni pogoji so razvidni iz natečaja, ki je objavljen v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 41 z dne 25. V. 1932.
Županstvo mestne občine Kočevje,
dne 20. maja 1932.
Zahtevajte povsod INFICIN
ki docela in trajno uniči ščurke, ruse, golazen in ves drug kuhinjski mrčes. — Povrnemo denar, ako ne koristi.
APOTEKA KRAJČOVIČ, Vukovar.
mizarsGih mojstrov
v Ljubljani **• zadr-1 omej-
VEGOVA ULICA ST. 6, (poleg realke) priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa tapetniška dela.
Izvrši se vsa stavbna in gradbena dela po lastnih in arhitektonskih načrtih..
Informacije brezplačno ,	5791
bo izvajal tri točke za gosli solo. Na klavirju ga bo spremljal br. Laiovic. Pridite!
TREBNJE. V nedeljo se je vršil v občinski pisarni ustanovni občni zbor nove vsedržavne stranke, na katerem sta govorila narodni poslanec g. Kline in župan iz Novega mesta g. dr. Režek. — Našo finančno kontrolo je zapustil pretekli teden vestni njen član g. Honigmann, ki je odšel v Bohinjsko Bistrico. Na njegovo mesto je prišel te dni z Rakeka g. Hcčevar Ivan. Obema na novih mestih mnogo zadovoljstva!
VIŠNJA GORA. Kvaterni sejem v ponedeljek je bi! letos izredno slabo obiskan. Prignanih je bilo le 81 glav goveje živine in nekaj ovc. Tudi stojnic je bao izredno malo število. Kupčij ni bilo skoro nikakih. Cena volom je varirala med 4 in 6 Din za kilogram žive teže. — Telovo, simbol prebujene narave, je bilo letos prav neprijazno. Običajna procesija je sicer prikorakala iz farne cerkve do prvega blagoslova pri kolodvoru, tu pa jo je prekinil močan naliv, da se je morala hitrih kora.iov vrniti v svoje izhodišče. Višnja gora, ki se je za ta dan ob glavni cesti vsa okrasila z zelenjem. je nudila prav lepo sliko. Ali bi ne bilo v našem mestecu mnogo prijaznejše, če bi imeli vedno nasajena ob cesti kaka drevesa? Seveda bi jih Dilo potem treba vedno obrezovati in sploh skrbeti, da dobro uspevajo. Pa naša okna ob cesti! Kako lep pogled nudijo ona, ki se košatijo že danes z lepimi cvetlicami lončnicami. Dekleta, zakaj niso okrašena vaša okna z živim cvetjem? — Naša Višnja gora je neke vrste posebnost. Zanimala je že Jurčiča, prav tako je pa ljuba našemu akademičnemu slikarju g. Ferdu Veselu. ki vedno najde svojevrstno razooloženie ob pogledu na slikovito skupinico hiš vrh grička. Smo meščani z vsemi pravicami, kar nas spravlja včasih napram sosednjim cbčinam v neko posebno ugodno in samozavestno razpoloženje. Našo meščansko zavest nam greni le dejstvo, da ima Ljubljanski grad več prebivalcev od nas. Višnia gora se je od predzadnjega do zadnjega ljudskega štetja na številu svejega prebivalstva zmanjšala. Pa ne le to, celo s hišnimi številkami bo podobno. Te dni je novi lastnik g. Turk dal podreti Romarjevo hišo v »gasi«, da bo na ta način mogel povečati svoj vrtič za hišo. Število višnjegorskih stavb je torej zopet zmanjšano za eno tipično starinsko enoto. Seveda pa uživamo kot mešeanje poleg svojih pravic tudi neugodje raznih dolžnosti: hišno razredarinc, mestne takse in podobno. Spričo dejstva, da ni v vsej Višnji gori niti ene najmanjše industrije in nikakih drugih rednih zaslužkov, je vzni-klo pri nekaternikih mnenje, nai bi se Višnja gora kot mesto prekrstila v vas. Kaj bi neki k terru rekli nekdanji pokojni Višnjegorci, ki so bili za časa Jurčiča tako ponosni na svoie višenjsko mesto?
Razpis prostih vaj za pokrajinski ztet v Ljubljani. S a vezno načelništvo je za omenjena zlet razpisalo v predzadnji številki Sokolskega Glasnika izdelavo vseh prostih vaj. Termin vpošiiljatve poedanih osnutkov za č-lame, članice, moški in ženski naraščaj Je določen na 31. avgust. »Iz tega sledi, da se bodo izvajale na zletu zopet nove vaje, kar bo vsekakor dobro vplivalo na delovanje po edinih društev.
Gocfbertl odsek Sokola I. javlja članstvu pihalne godbe, da se pomnože vaje z ožino m na odhod v Prago na vsesokolski zlet ter opozarja vse brate, da naj-to&neje po-sečajo vse pripravljalne vežbe.
Tekme in zlet kranjske čokol*ke žnpe. V nedeljo 5. junija bodo na Koroški Beli — Javorniku tekme članstva in naraščaja, ki jih priredi kranjska sokolska župa. V soboto 4. junija zvečer bo v Sokolskem domu na javorniku seja sodnikov in sodnic, ki bodo sodili vaje na orodju in proste vaje. V nedeljo zjutraj prihod vseh tekmovalcev, tekmovalk in ostalih sodnikov s prvimi jutranjimi Vlaki na Javornik, n^kar bo kratka seja sodnikov in sodnic. Ob 8. zjutraj pričetek tekem, ki bodo razen dveurnega opoldanskega odmora trajale ves dan. Tekme na orodju se bodo vršile na telovadišču poleg Sokolskega doma. tekme v lahki atletiki pa na Potočnikovem travniku ob reki Savi. Poleg tekem na orodju in v lahki atletiki se bo tekmovalo tudi v prostih vajah, določenih 7.a sokolske čete, in v prostih vajah. določenih za nastop Jugoslovenov na vsesokolskem zletu v Pragi. K tekmam, ki bodo obenem izbirne tekme za Prago, je dosedaj priglašenih 132 tekmovalcev in tekmovalk. Dne 19. junija pa bo župni zlet vsega članstva, nara";»ja in dece v Stražišču pri Kranju. Za ta zlet vlada po vsem Gorenjskem veliko zanimanje in je že dosedaj priglašenih 280 telovadcev. 160 telo-vadk, 165 naraščajnikov in naraščajnic m 3*20 sokoiskih otrok za proste vaje. Vse prijave je treba poslati najkasneje do 5. junija. Razpored župnega zleta bo zelo pester in zanimiv.
Ljubljanska sokolska župa. S^ja sodniškega zbora za župne tekme bo v četrtek 2. junija ob 20. v odborovi sobi Ljubljanskega Pokola. Župno načelništvo poziva brate in sestre, ki so določeni za sodnike(ce). da se seje zanesljivo udeleže. Načelništvo poziva dalje ljubljanska in bližnja društva, da zanesljivo privedejo svojo deco k glavni izkušnji, ki bo za žensko deco v četrtek 2. in za moško v petek 3. junija ob 17! na letnem telovad;šču Ljubi ianskesa Soko'a. Prisotnost vodnikov in vodnic dece pri izkušnji obvezna
Sprememba telovadne obleke moške dece, ki jo je sklenil zbor župnih načelnikov, je sledeča: spremeni se kroj rdeče srajce tako, da se zamenja sedanji pokončni ovratnik z ležečim; rokavi pa morajo biti z gumbi, da se jih lahko zalekne navzgor. Hlačioe segajo samo do polovice stegna, so iz platna kakor dosedaj in imajo modro-beli pas. Nogavice so predpisane črne, kr.itke in črni čevlji. Vendar pa sme deca pri vežbanju nastopati tudi bosa, ako to vreme dopušča, čepica je ostala dosedanja, čmogorka.
češkoslovaški listi javljajo zopet celo vrsto raznih češkoslovaških mest in drugih krajev, ki so počastili spomin na osno-vatelja sokolske organizacije in ustvarite-Ija slovanskega sokolskega telovadnega sestava dr. Miroslava Tyrša s poimenovanjem ulic, trgov, javnih vrtov itd. Pričenjajo pa že slediti tudi naša iugoslovenska mesta in unamo. da tudi Ljubljana, zibelka našega Sokolstva ne bo zadnja med njimi
/
Cene maHm oglasom
Tenitvn bt dopisovanja, vsaka beseda Dm 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Dm 5.—» Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Dm l.— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spada jcr- pod rubrike »Kam pa kam<, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda*. »Stroji«, »Vrednote«, »InformacijemŽivalic, »Obrt« bt »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki«• ln »Zaslužek«, če se s oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki n zaračunajo po Din Ista besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5._ za iifro aH
ta dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova prt oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vs3ko
besedo, znaša Dm 3.—.
NajmanfSI tnesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10._,
»r/ oglasih po I Din za besedo pa Dm 15._.
Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih fe vposlatl v pismo obenem t naročilom.
Vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali ta šifre* pa 3 Din. (!)
Brivskega
pomočnika
».lajšega, ki zna dobro ondulirati, s-prejme Doti Pirman, salon z« dame in gospode, Jesenice, Gor.
1 K) 40-1
Mlinarskega
pomočnika
aprejmem z 1. junijem pri Kari Goldsc-hnig. Fram. Vsestransko poštene, trezne in res prvovrstne m< či pridejo v poštev. 18052-1
Posredovalnica
za službe za gospodinjske pomočnice v še>n-burgovi ul. 7/1 išče kn-harieo-gospodinjo za na deželo in se priporoča e. gospodinjam in pomoč-ai ca m za ohi-k. Kdor želi oismeni odgovor, naj noš ! ie znamke. Istotam se naroča list »Gospodinjska ■pomočnica«.	18972- i
Frizerko
■premem takoj »užbo. Frizer »Lui«a« P' r.
■ki
stalno
salon 18950-1
2 pomočnici
in 1 učenko
=prejme takoj damsk: modni atelje Mire Škabar. Mestni trg 5/11. Pomožni ce, začetnice in dežela n-ke izključene.	19010-1
Tekačico
m o d i s t o v s k i sa-'.-čem. Naslov pove
Gospodična
spretna in marljiva, z lepim nastopom ter prikup-ijive zunanjosti, dobi lahko za čas velesejma nameščenje. Ponudbe s fotografijo na oglasni oddelek ^Jutra« pod šifro »Fotografija se vrača«. 19008-1
2 samostojni
>pr<" m eni.
vo! *
.'a --i i oddelek
»jirrn 19002-1
v;
Natakarico
fce dn° zunanjosti, pt x nekaj znanja nen iščem za -ietovis^i Naslov v og'Ia-'!; :n ku »Jutra« pod Ijiva«.
ni-teno. mščine. kraj oddei-
Priku.n-
1 -r, 'II. 1
Š;
rrli nčenke. ra VII, 32.
iviija
jše pomočnic Ach.itzi. Lji Verovškova
e tn :li'j i-
n!i'-a
Boljše dek!e
zanesljivo in polteno, zna malo kuhati, sprejmem takoj v pomoč bnlehni £0-spe. Nas'ov pove »glasni oddelek »Jutra*. 19i>-i§-I
Mesar, pomočnika
takoj. Nrt=' n v v oddelku »Jutra«.
19023-!
rejmem lasnem
Brivskega
pomočnika
dobrega d* <v<"a. t::t ..:
itpreime J. rtu C
frizer 18970-
Učenca
t trgovino mešanega pa. s itrano in stanova v hiši spretne tvrdk Koren preje Sterk. ir el 1.
\'r-okoje"ci in reduciran? uradniki
imajo priliko doseči izdaten zaslužek. Na-lov poslati na oglosni oddelek -Jutra« pod »Akvizic: :a«.
19028-1
Otroško vrtnarico
pomocnsci
V slučaju zado-voljnost.i stalno nameščen je Predstaviti se je samo med 1. in 2. uro popoldne v salonu Vera. Miklošičeva C. št,. 34/11.	18875-1
Šoferja-mehanika
sprejmem. — Prednost ima mlad Fiat vozač. Nnslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
1SS2H-1
Mesar, pomočnika
dobro vajenega pri čoku, sprejmem takoj. Pismene
ponndbe na »Jutra« pod ■j.uiu <50«.
oglas, oddelek značko »Ljub-1SS55-1
varuhinjo o, z ot n n j
otrok. zanesem nege do-
sa.
bi a
k
irejmem s Id. ju-in tri četrt leta stari deklici in novorojen-'•';u. Ponudbe s sliko na Dr. Aleksander. Zagreb — Tuškanae 18. Jugoslavija.
t-S52.it
fcelgar Rice Burroughs.
"13. ff^CSsag

edM


Vrtnarja
ki se razume na različne kulture, sprejmem. Prošnje na oglasni oddelek Jutra pod š;lro »Vrtnar«.
18764-1
M a n m a k t u r i s t i n jo
k' mora biti popolnoma ver-zinma v manufakturi in sploh v trgovini mešanega blaga, sprejme tvrdka 1. Krašovic v Žalcu. Stanovanje :n hrana v hiši. plača po dogovoru. Nastop takoj 18648-1
Brivskega
pomočnika
dobrega ondulerja veščega tudi vodne ondu-lacije, sprejme s 1. juri jem Ivo Torčič. Boh. Bistrica.	19058-1
Trgovski pomočnik
verziran v mešani trgovini. dober prodajalec, z dobrimi spričevali. prosi nameščenje kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vojaščine prost ?4«.
19057-2
Gospodična
išče mesto plačilne natakarice. Razpolaga s prvovrstnimi spričevali ia je zmožna kavcije. Gre tndi čez sezijo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna moč«.
190-S4-2
Fotograf, pomočnik
dobro izurjen, želi službo s fiksno plačo. Naslov pri podružnic-i »Jutra« v Celju 19 i 46-2
Naučite se nemščine
v dekliškem zavodu za ljudsko, meščansko in gospodinjsko šolo pod vodstvom usmiJjenk reda sv. A incencija v M ari a Saal, Koroška. Natančne podatke da vodstvo zavoda.
19003-4
Za francosko
konverzacijo
iščem učiteljico s popolnim j znanjem jezika. Ponudbe | na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Stalno«.
19053-4
Vse mogoče gospodinjske predmete
in za domačo rabo. kr eksi stirajo. lahko dobite pri nas zelo poceni in na maie obroke. Katalogi grutis. — Sapira, Dunajska cesta 36.
1S9SS-6
Foto-a para te
in vse fotopotrebščine piš pod najugodnejšimi goji v fot-o trsovtni
Šofer
izučen strojni ključavničar. zmožen vseh popravil in montaže išče službo. Po potrebi bi opravljal tudi druga dela. Cenjene ponudbe prosim na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »šofer«.	19129-2
241
Tarzanu ni b i !o treba dolgo pomišljati, ida je uganil, kaj pomeni streljanje v daljavi Z neverjetno hitrico je skakal po drevju naravnost proti divjaški vasi. Belcem, ljudem njegovega lastnega rodu, je pretila nevarnost, morda celo smrt. Ta misel ga je podžigala.
pAU <i
'i " ' / -
Prvovrstna šivilja
pomočnica, ki želi samostojnost, ima priliko. da postane samostojna. in sicer se nahaja lokal na prometni točki.. Ako gre kot družabnica pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »šivilja 105«.	19073
Mizar, vajenca
sprejme z vso oskrbo Gol.iar, I.iubljana. Linhartova 30.	19091-1
Damskega frizerja
frizerko. prvorazredno moč in za vodno ondu-Ia.ci.io z dobro plačo potrebujem takoj.' M. Zai-movič, Kos. Mitrovica.
19100-1
Stavbnega polirja
veščega in z večletno prakso išče gradbeno podjetje za takoj. Ponudbe na ng' oddelek »Jutra« -pod šifro »Polir«.	19095-1
Šiviljsko pomočnico
samostojno moč sprejme modni atelje »Ladv«, Tavčarjeva uliea štev. 12/11.
19158-1
Žagarja-mlinarja
najraje samca sprejme graščina Ponikva ob južni železnici.	19147-1
242
Kmalu je zagledal odsev daljnega ognja. On, vendar še ni bilo prepozno! Smrtni udarec še ni bil zadan.Ko je dospel na najbližje drevo, je Tarzan zbral svojo vrv v rokah. In nato se je v peklensko tuljenje plešočih ljudožerov mahoma razlegel strašni bojni krik opičjega kralja.
243
Vrv je zažvižgala črncem nad glavami. Velikanski zamorec se je zdrznil in zacepetal; njegovo telo ie otepaje splavalo v višavo in izginilo med gostim vejevjem. S prestrašenim vpitjem so se spustili črnci v beg proti vssi. D*Arnot je estal sam!
Buhištucerja
perfektnega — ter dobro
frizerko
sprejmem takoj. Naslrvr v oglasnem oddelku »Jutra«.
19115-1
Kdor vloži
15.000 Din
v podjetje, dobi s 1. junijem službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1. junij«. 19132-1
Kroj. pomočnika
mladega, za fino delo. po možnosti za uniforme. sprejme takoj škor-nik, Zidani most št. 14. Prednost imajo samo boljši delavci. 19144-1
Več čevljarskih pomočnikov
sprejmem za eksportno dole in enega za strojno delo in za čistilni stroj (A'isputzmascliine). Anton Jager. čevljarski mojster. Ostrožno " številka 79 p. Celje.
19142-1
Dekle
ki je spretno v pako-vanju, dobi mesto v Kranju. Proti posebni odškodnini bi morala čistiti tudi stan in skrbeti z-a pranje in likanje za eno osebo. Po-nuc.be na ogl. oddelek »Jutra« pod »Nastoo 15. junija«.	19128-1
Šteparico
za luksuzna čevljarska dela sprejme takoj Alfonz Zarnik, Gajeva ulica št. 2.
19I6S-1
Mesar, pomočnika
sprejme takoj Jos. Musar v Ljubljani, Sv. Petra ceste št. 61.	19166-1
Parketne polagače
sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1'arket-ar«.
19169-1
Vi boste rekli: to je sreča, če je denarcev polna vreča. Vendar le tisti srečo kuje,
ki vneto v »Jutru« oglašuje. *
Da so oglas! res uspešni in ne proč vrženi denar, ]e potreben velik in za oglase dovzeten čitateljski krog, kakršnega ima pri nas samo »Jutro«
Šofer-ključavničar
išče mesto. Ponudb« pod »Trezen in zanesljiv« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	19139
K d »r išče mest/O potnika, plača za vsako besedo 50 ;»ar; za dajanje naslova »li ia šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnik«, p!a-ča besedo po 1 Din; ta dajanje naslova ali za šifro pa o Din. (5)
s muc. vogal
Mariiin Wolf"ove
ku
po-
A.
rg št. 8 — ulice št. 1. 304-6
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta 16. tel. 33-13
Potnika
za obisk privatnih strank 7. vzorci manufa k turnega blaga iščem za takojšen nastop. Ne na obroke! Nov sistem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 38sn"-o
Dekle
zdrav« in močno. iSče pri mern« zaposlitve kot p moč gospodinji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra ■pod »M. K. 56«. 19113-2

I Vsaka beseda 50 par: « za dajenje naslova ali j za šifro pa 3 Din. (2)
Trgov, pomočnik
i-7.'uče>n v trgovini m-eša nega blaga, vešč slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika, marljiv in spreten prodajalec, va je.n kletarstva in čebelarstva, želi ipremeniti mesto, najraje v kak večji kraj na deželo. Cenj. dopise na podružnico ».Tu-tra« v Celju ipod značko »Agilen«.	18917-2
Gospa
išče zaiposlejija čez velesejem. Doipise na oglasni oddelek »J n t, r a« pod »Zmožna kavcije«.
18943-2
Zastopnik
želi premeniti službo. Gre tudi kot oskrbnik, vratar ali kaj siičnega, kjerkoli v državi. Nastopi takoj ali kasneje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1S944-2
Dekle
pridno rn pošteno, vajeno trgovine, gostilne in gospodinjskih del, z znanjem slovenskega, nemega in srbohrvaškega jezika, išče primerno službo. — Dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Prikupi ji v o dekle«.	18946-2
Krojaški vajenec
ki se je že učil 25 mesecev, želi vstopiti k mojstru. kjer bi imel vso oskrbo, v svrho na daljnega učenja. Tome Stanislav, Trbovlje I. Loke 367.	18901-2
Natakarica
v-cSča vseh gostilniških poslov, sipretna, želi nameščenje. Cenj. iponudbe na podružnico »Jutra« pod ifro »Poštena«. 18963-2
Gospa
srednjih let, trg. naobraže-
na, dobra in varčna gospodinja, želi nameščenje kot trg. pomočnica, blagajni-čarka, gospodinja ali stično — najraje v okolici Maribora ali Celja. Cenj. po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Imam kavcijo«.	18826-2
Šivilia
izurjena pomočnica tndi v šivanju finega perila na stroju z elcktr. pogonom, želi stalno službo — po možnosti z oskrbo v hiši. Nasl-ov pove oglas, oddeiek »Jutra«.	18S27-2
Šofer
ki pov-oni več jes-lik-nr h
zna popravljati vsakovrstne šivalne stroje, išče službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 18893-2
Brivski pomočnik
dober delavec m bubi štu-ceir, išče službo. — Ferdo šmerc, Celje, Spodnja Hu-dinja št. 55.	JS922-2
Šofer
trezen, priden in zanesljiv.
s triletno prakso, sposoben vseh popravil, želi mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Varna vožnja«.	18907-
Kot gospodinja
izvežbana v varčnem dobrem kuhanju, zmož na vsakega dela, išče službo k samcu, vdov cu ali financarjem. — Ponudbe poslati pod »Gospodična 165«.
19148-2
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, z dobri mi izpričevali ter 4 raz_ redno meščansko šolo iščem službo. Eventualno tudi kot pisarniška moč. Cenj. ponudbe na naslov Tone Strumelj. Borovnica 90. 19162
Kdor išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi za.siužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanj« naslova al: za šifro pa 5 Din. (3)
Knjigovodja
z znanjem nemškega, Ha lija-nskega in francoske: jezika, išče službo — tudi poldnevno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Knjigovodja 0-7-19045-
Inteligentna gdč.
želi nameščenje v trgovin ročnih del ali manufakture — najraje v letovišču. Pis mene ponudbe na ogla oddelek »Jutra« pod šifro »Sposobna«.	1S90S-.
Službo točilca
iščem za sobote in nedelje popoldne. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 1S9'12-
10.000 Din
garancije ali kavcije rnid zdrav in močan 24 let sta kmečki fant za službo st-u ge ali kaj primernega. —-Uporabljiv za vsa domača in pomožna dela. Ponudbe na 'Oglasni oddelek »Jutra v Ljubljani ped značko Uren«.	1-3920-2
Brivski pomočnik
dober brivec in lasostrižec star 19 let, išče namešče nje z nastopom po dogo voru. Naslov: Jože M*ari nič pri g. Veselič, Liuto-mer.	18846-2
Mladenič
vojaščine prost, želi kakršnokoli službo; da tudi onemu, ki mu jo preskrbi. malo nagrado. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«.	1SS14-2
Na večjem
posestvu
gradu itd iščem služ-za vzdrževanje reda vodovodov in stroj-obratov. Sem vmoko.
Izurjeno šiviljo
sprejmem na dom. Na-slov v oglasnem oddelku Jjitra 19111-1
Slaščičar, učenca
sprejme takoj Petriček.
18849-1
Vajenca
sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku Jutra j£852-l
aii be vseh nih
jen strojni mojster, z ženo ter (starejšo) odraslo hčerko, katera je absol-virala meščansko šolo, ki bi se jo lahko v pisarniških delih uporabljalo. Govori slovensko, nemško. hrvatsko, tudi pismeno. ter je zmožna tudi strojepisja. — Žena zeln pridna za šivanje in kuhanje. Na veliko plačo ni reflektirano. Oferte pod »Dobra spričevala« na oglasni oddelek »Jutra«.
18968-2
10.000 Din kavcije
dam za službo skladiščnika, sprevodnika ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Inteligenten 70«. 18865-2
Opekarski mojster
izvežbam v izdelavi strešne in zidne opeke, išče službo. Ponudbe na oslas. oddelek »Jntra« pod značko »2201 — zanesljiva moč«.
18727-2
Mesarski pomočnik
išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	18933-2
Gospodična
vešča slovenskega, srbo hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. trgovsko izobražena želi službo prodajalke, biagajničarke ali k otrokom. Cenj. ponudbe na pc-dr. »Jutra« v Celju pod značko: »Dobra moč«.	18799-2
Upokojen častnik
srednje starosti, z dolgoletno pisarniško prakso išče za takoj primerno službo v Ljubljani ali neposredni okolici. Cenjene ponudbe pod "Skromne za hteve« na oilasni oddelek »Jutra«. "	1S823
Tkalski mojster
vešč vseh vrst strojev, želi nameščenje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Tekstilni mojster«. 18137-2
želi
Šofer
službo pri kakem
niku ali trgovcu. Gre
pot-
tudi
k tovornemu avtomobilu, event. prevzame vsako delo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1S183-2
Gradbena
tehničarka
s triletno prakso in po povrnitvi iz inozemstva, Ižče primerno nameščenje za sezonsko delo. Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« pod šifro »K 8«.	18625-2
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, dober prodajalec, verziran v mano fakturi, špeceriji. železnim in v rezanju šip, želi za noslit-ve. Kavcija 1500 Din Ponudbe Da podruž. Jutra v Celju pod šifro »Pošten« 18666-2
Na velesejmu
išče kot prodajalka raznih predmetov ali natakaric nameščenje izobražena go-spodičma, vešča sl-ov. nemškega jezika. Cenjen ponudbe na oglas, nddel »Jutra« pod značko »3. ju nij«.	18872
Starejši zakon, par
brez otrok, išče mesto na kakem majhnem posestvu ?,ena je vešča gospodinj skih del, mež pfofesijonis Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »K. H.«
189il3-6
Mesto hišnika
išče mlad zakonski par, Ponudbe na oglas, oddel »Jutra« pod »Hišnik 142« 1901
Šofer - mehanik
želi službo k osebnemu ali ■tovornemu avtomobilu tudi izven Ljubljane. Ponudbe na * .-.Jutra« pod
mehanik ' I«.	1907S-2
glasni oddelek značko »Sufer
Mesar in
prekajevalec
išče mesto pomočnika. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Ponudbe pros: na oglasni oddelek Jutra ipod šifro »Dobro izvežhan 19002-
Lepo nagrado
dobi tisti, ki preskrbi primerno službo inteligentu, i je vešč trgovskih in pisarniških poslov. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takojšen nastop«.
19056-2
Kuhariea-
gospodinja
išče mesto pri financih ali samostojnih gospodih. Ponudbe pod »Kuharica 146« na oglasni odd. »Jutra«. 1908-2
Sedlar in jermenar
išče nameščenja v kaki tovarni ali kaj elič nega, ki bi obenem lahko opravljal tudi službo vratarja ali sluga. Naslov pove oglasni cd delek »Jutra«. 19059-2
Mesto natakarice
želim kje na deželi, najraje na prometnem kraju ob postaji. Grem tudi na štajersko. Prazna mesta naj pošljejo svoj naslov na oglasni odd. »Jiitra« pod »Pridna in čista 131«.
19066-2
Trgovski pomočnik
mlad. prosi nameščenja, gre tudi prakticirat v manufakturno ali modno trgovino. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Agilen 134«.
19069-2
rgovski pomočnik
mešane stroke, dober prodajalec, želi nameščenja s 1. Julijem. Ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Izvežban«. 18830-2
šivilja
dobro izurjena v Hdelavi vrhnih oblačil, gTe po niz ki ceni šivat na dom — tudi na deželo. Pn.nudbe na oglasi oddelek »Jutra« pod značko »Izurjena 65«.
18860-3
Izvrsten zaslužek
dnevno do 40 Din nudim za nabiranje zdravilnih rastlin. — Pišite takoj na naslon-; V. Vabič. /.alec.
38801-3
Zastopstvo
ročnih ognj-egasnih apara tov oddamo za Drinsko ba novino e sedežem v Ljubljani inteligentni osebi z nekaj kapitala. Ponudbe na Interrcklam d. d. Zagreb. Masarvkova 28 pod »broj K-1949«. 11374-3
Prvovrstna šivilja
sprejme delo oblek že od 50 Di.n naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
18S74-3
Eksistenco
dobro in sigurno dobi gospod ali dama kot družabnik ali financir pri glavnem zastopstvu za ves Balkan za prodajo strojev nemškega patenta. Potrebno 30.000 dinarjev. Ponudbe pod »Soliden posao« na cel. odd. »Jutra«. 19067-3
EntJanje 1 m 1 Din
vse vrste vezenje in mo-nogrami od 1.50 Din dalje. Velika izbira vzorcev za predtiskanje. — Individualni osnutki. Če vezenina, ki ste jo izgotovili vleče, jo s posebnim postopkom prav počen' popravimo. — Palača Kreditne banke št. ia/IV.	19126-3
Potnika
dobro uvedeneja, iščem za dravsko in savsko banovino. ki obiskuje trgovce z usnjem in bi prevzel še kak v stroko spadajoč predmet. Ponudbe pod šifro »Tovarna žebljev« na ogl. oddelek »Jutra«. 18681-5
Potnika
mannfakturne stroke, za obisk privatnih strank v Ljubljani in okolici iščemo z« takojšen nastop. — Visoka provizija, a pri od-govar ja jočem prometu tudi fiksum. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18719 5
Spretnega potnika
za obisk privatnih strank i manufakturno kolekcijo
za mesto Jesenice
m bližnjo okolico sprejme takoj že dobro vpeljano podjetje. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jese nicah pod značko »Vesten delavec«.	1SS2."
Premog in drva
prodaja Jezeršek, Vodmst.
200
Puhasto perje
čisto čo-hano. sg po 48 D!n druga vrsra kg "po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja oci pošt.nem povzetju L B-ozovtč. Zagreb, flica 82.	22-6
Mizarji
Najcenejše ln najboljše sufcolepljene vezane plošče (3perrp!atten) dobite v skladišču tovarne »UKOD«. Sušak-Ljub-ljana, Dunaiska c. 31. dvorišče. Pošilja se na deželo v vsaki množini. Zahtevajte cenik. 129-5
»ZABAVNI LIST«
tednik i g-a tis slikarsko galerijo v formatu razglednic, Stražišče. Posamezna številka samo 1 Din. Za htevajt« brezplain« ogledam številke!	141
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč. G!ince. Tržaška cesta 6 — telefon 2605.	176-6
Gospodje
ako hočete init>tt srajc« i* ostalo parilo lepo is trpežno, kupujte istega samo pri rvrdki
F. I. Goričar
Ljubljana, Sv. Petra c. 79
M. jamčimo za kompletu« vrdikost, prvovrstno kvaliteto v blagu kot izdelavi. t-er smo vk!,'ub temu v cenah najmižji. ker nam to "■mfjoča vetleaa lastn« izdelava.	7-398-6
Dolomitni pesek
ki Vam ga dostavi K. Vodnik, se naroča pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg — telefon 2845.
Malinovec
pristen, iz	gorskih mali«
po 10 in	več kg nudi
po ugodnih	cenah Frane
Pustotnik,	Blagovica —
Domžale.	9014-5
Različna okna
vrata in poikna, vse S« rabljeno, a vendar dobro ohranjeno, je ceno naprodaj. Hotel Slon. Ljubljana,	17033-fl
Sprejmem potnika
k: stalno potuj« po Sloveniji. Trima reference pod »Reprezentativen« na ogl oddelek »Jutra«. 778S-
Na velesejmu
M zastopal tvrdko vpeljan zastopnik. Sprejmem zastopstvo za Slovenijo, Dalmacijo. Dopise pod »Dobro vpeljan« na ogl. oddelek »Jutra«.	19123-5
Offla^i trg. značaj* po 1 Din beseda; za dajanje naslova tli za šifro 5 Din. — Oglasa socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali ra šifro pa 3 Din. (6)
Prodam:
poJitlrano omaro, belo emajlirano posteljo z mrež. usta vikom, skoro novo, 2 železni blagajni.
lestenec, pozlačen, z 4 elektr. svetilkami, 3 ka.r-nise, 1 stelažo za shrambo, pred-sobno steno, v Hranilniški ul. 1, I. ndst.
18867-6
Pozor mizarji! Novost
Na velesejmu si ne pohabite ogledati novoizumlje-nega obliča za čiščenje furnirjev pri tv. Peter Angelo ztinaj paviljona »F« na vogalu. Zahtevaj-e, da se Vam v obratu predvaja.	23:3-6
Foto aparat
13X118 s sveti ojafcim Bu.sch« an.Tstigmatom F:3, 8, ter tri dvojne ka ete z vložki prodani. Od dam tudi samo objektiv cr zaradi sveti ojakosti reporterjem in športnikom elo priporočljiv. Naslov oglasnem oddelku »Ju tra-«.	18962-6
Za leseno stanovanjsko hišico
poceni prodam novo ogrodje 4.40 X 7.40 m veliko. Razdelba je: soba, kuhinja, predsoba. shramha, stranišče in prostorno ostrešje. Poizve se v Ljubljani. Opekarska cesta štev. 31.
18904-6
Pesek za
vrtov dobite cesti 47.
posipanje
na Dunaiski 9-.98-«
Prodajo starih strojev
posreduj« poceni
sfca pisarna »U n i t a s« t
Ljubljani, Želenbunrova ul. št. 7/1.	181-J7-«
Otroške vozičke
vs-'*h vrst, pod lastno eeo* rad: preselitve raz prod* tvrdka Jože Kveder, Flori-janska 22.	17777-«
Vrtne klopi
po 230 Din dobit« ▼ S-varni Smole. Liubljsna — Opekarska 33. ' 17647-4
Soboslikar. vzorce
lepe dobite na velesejmu v
paviljonu »E« se Josip Božič.
Priporoča 18529-6
Volno za modroce
zelo p>ceni prodaja Sega. Cankarjevo nabrežje štev. 5/L	15955-6
Barve, lake, firnež
in druge potrebščin« nudi po zelo ugodni ceni in v prvovrstni kvaliteti »T/ti-stra« V. Laznit, Gospo-svetsk* e. 12. 15953-6
Brinjevo olje
proda Frar.c Rozman, zsra-njekuha in čebelarstvo — vas Podstrmec 15, poŠta Velike Lašče, Dravska banovina.	18623-6
Zaklano in živo perutnino ter jajca
po najnižjih	dnevnih cenah v vsaki	količini doba vija Ignac	Lackenbacher — Bj slovar.	18651-6
Traverze
14 komadov nosilcev, premer 28. v dolžini 6 m in 7 komadov nosilcev, premer 28, v dolžini 11 m proda Gerkman, Laško.
18*563-6
Stopnjice
iz trde<ra lesa, širin« 1.45 in dolžina 5.25 m. ngodno proda Iva.n Seunig. Tacon.
18682-6
Pozor menze, gostilničarji,
restavraterji t in trgovci!! 1
Po izredno nizki eeci da jamo na drobno in d*, belo. dokler traja zsloea ribane kumarce za salato in omake, ribane jed. buč«
za omake
klsfe knmaree, kisle ne paradižnike, zelen fižol v strokih, slan aH v ki«o, papriko za polnjenje (fi!a-nje), rdeč paradižnik, cel
v s'anj vodi. Blago razpošilja v »ooifc ali kozircih vsako množia*
M. Egger
izd«J<rralnioa konzes-viran*.
ga sočivja Ljubljana, Vodmatski tr» S ST30
Otroški voziček
moderen, skoraj nov. naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 16242-5
Tehtnica »Expre«s«
Florenz 10 kg nosiSnosti, ugodno naprodaj na Masa-rvkovi cesti 16, I. vrata.
J9055-6
Otroški voziček
dobro ohra^ije-n po rrizkf ceni prodam. Ogledati t trgovini J. Lovč-ei Tavčar jeva nlica.	190SS-®
Dvojnih oken
starih, z že:ranimi okrK^, naprodaj večja množina. — Triuimph-Auto, Ljubljana \H, Celovška cesta 38.
189C6-6
Entel
raznovrsten, takoj pr" Ma tek & Mikeš. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.
19167 «
Beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukc.ije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4)
Jecljanje
govorne hibe pri otrocih in odraslih se dado večjidel kmalu odpraviti. Pojasnila o staropreizku-eni metodi, ki se lahko izkaže s prvovrstnimi referencami, daje vsak dan od 1.—3. srospa Pavla Kovač, Miklošičeva 22'IIL 18939-4
Francoščino
poučuje učiteljica izprašana v Parizu. Konverzacija event. tudi na izprehodih. — Pismene informacije se prosi pod »Francais« na oglasni oddelek »Jutra«.
18837-4
Šoferska šola
Gojko Pipenbacher, Go sposvetska cesta 12. -Najboljši teoretični ln praktični pouk. plačilne olajšave. — Zahtevalte prospekt.	210-4
Pesek, najfinejši
za zidavo, ometavanje itd. pošilja po najnižjih cenah takoj Savskij, Poljčane. Slovenija.	1S956-6
Vsled preureditve lokala
prodam 1 železna vrata 250/135 cm. 5 že.Iesnih oken 155/106 crn po zelo ugodna ceni. Knol, Litija.
19018-6
Prodajno lopo
(barako), dobro vpeljano za prodajo sadja, zelenjave, raznih pijač in živil, pripravno tudi za čevljarja ali »lično, radi bolezni prodam na prometnem križišču. Poizve se: Dnnaj ska cesta 46 v baraki.
19001-5
Štedilnik
dobro ohranjen, po nizki ceni prodam. Sp. Šiška, Celovška cesta 72.
19011-6
Voz zapravljivček
dobro ohranjen, poceni prodam. Cvajnar. Sp. Se-nica 9, Medvode. 19013-6
Zidake
malega formata in votlo zidno opeko malega formata že razprodaja opekarna »Emona« d. d. v Ljublja ni. Dunajska cesta št. 23.
19026-6
»Penik«
čevlji so najboljši In najcenejši. Ljubljana. Kolodvorska ulica štev. 35.
Ogrske salame
prvovrstne razpošilja po povzetju v paketih od 5 kg za 200 Din Maksa Kupusa-revič. mesar in klo-basicar Kovin, Banat. 18206-6
Klobuke in slamnike
novosti od 55 Din naprej nudi modni salon Stuchlv-Maške. Ljubljana. Židovska ulica.	14S43-6
Kopalno peč
'koraj novo, lepo in veliko predsobno steno, kuhinjski lijak t-er železen štedilnik ugodno prodam radi selitve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
19153-6
Avtotaks. podjetje
prodam. — Pojasnila daj« ■portir hotela »Evropa« "v Celju.	18901-6
£
Oglasi trg. značaja 1 Din beseda: za Janjo naslova	^
šifro 5 Din. — Ogia® socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali u šifro pa 3 Din. (7)
30 m žične mreže
stare, dobroohranjene, za ojrrajo kupim. Fani Iljaš, Glir.ce, c. XV/6. 1S977-7
Vi želite pristnega Ljutomerčana?
Morda za praznike? Za god? za veselico ali gostijo? Dobro! Naročite si ga pri našem znanem vinogradniku Rob. Košar, Sv. Bolfenk pri Središču. Najfinejše sorte, kakor traminec. mu-škatni silvanec. rizling. Vas ne bodo stale nad 10 Din za liter kljub prevoznim stroškom in trošarini. Naročite takoj cenik! Vino se razpošilja v lepih sodčkih od 10 1 naprej. Poskusite enkrat. Dobite že fina namizna vina od 3.50 Din naprej, dokler zaloga traja.	143.6
Flobert puško
in daljnogled
oboj« dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasnd oddelek »Jutra« pod šifro »Turist«.	19046-7
Pozor, gostilničarji
Hrastov« vinske sode od 100—200 in od 1500—2500 litrov, kupim ali zamenjam za dobro vino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
19042-7
Ia bučno olje
vedno sveže. pristno štajersko, liter 14 Din dobite pri E. Resman. trgovina, Florijanska ulica 22. Sveža pražena kava in specerija. Solidne cene!	16926-6
Stroje za opekarne, stroje za cementne proizvode
dobavlja ravnatelj Mihajlo Rozman, Ljubljana. Go-spo-svetsta cesta 10/1. 85-6
Rabljena jermena
za transmisijo kupi Aber-šek, Krakovski na=!p 25.
18S87-7
Čebelnf vosek
pristen in čist kupujem« po najvišji ceni v vsaki množini. Golob & Ko., tovarna kem. izdelkov, Vič pri Ljubljani.	18519-7
Prazne vreče
od soli. 50 kg vsebin«, popolnoma cele in čiste, oprane, brez lukenj in krp kupnje po Din 2.60 komad franko Karlovac »Promet« veletrgovina vsakovrstno robe. Ernest Eisler. Kar-livac. Telefon 67. Brzojav: Promet.	366-7
Vosek
čist. kupuje po oaJvSiih cenah Fr. Stupica. želez-nina in zaloga čebelarskih potrebščin. Ljubljana. Go-?posvetska cesta štev. 1.
18007-J
Mali konservator
ili samo posode za sla-dolet kupim. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Kon-6ervator 44« 19079-7
Vrtne mize in stole
rabljene, 1 m dolžine, kupi reetavracija Marinšek, Prečna ulica 6. 17987 7
Vsaka beseda 1 Din: ia 4a.ja.iij« naslova al-Šifre r>a 5 Din. (9
Tovorni avto
znamke Chevrolet, dve-tonski, zeio malo rabljen, zelo pocesi prodam. Ljubljana, Linhartova st. 14. 19074-10
Limuzini
Ford in Es<-ex, novejše tipe, zelo malo voženi poceni proda Jeraj, Sv. Petra 38.	19108-10
Radio za motocikel
irboren radlo-ap?uz.t In-gelen U. 4. !4-cevcl), z visokofrekvenčno ojače-vaiko, kompleten z akumulatorjem in zvočnikom »Flgaro« zamenjam za malorabljeno motorno kolo novejše tipe, event. tudi nekoliko doplačam. Naslov pove podružnica »Jutra« V Celju.	19143-9
S Vsaka base-da 1 Dlnj j 9 ia dajanje oaslova ah ; ia šifro pa 5 Din. (10) I
Motorno kolo
E00 ccm, najrajši z zgoraj fcrm.jenimi ventili AJS ali B3A. model 30-31. dobro otiramjeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Magnet »Bosch«
ka Pfaff motor aH kompletno motorno kolo 10 HP sojeni prodam ali zamenjam za radio a,parat. Istotam motorno kolo 10 EP s tovorno prikolico v dobrem stanju zamenjam za lažje, ie tudi starejše tipe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18959-10
?eItovorni
Chevrolet
E~.7e gume, novo lakiran,
r rezbiben, izredno ugod-ro prodam. Garaža Luk-er-in, Ljubljana, Bohoriče-XI.	18982-10
Motorno ko!o
e prikolico Harlev-David-E^n 1200 ccm, v zelo do-.. -em stanju, po-ceni pro-.131. Juzoradlator, Kolodvorska 18.	18994-10
za »esedo. Oglasi ao-cijalnega inačaja r>o 50 par beseda. Za da janje naslova ali za šifro 3 Din, oziroma o Din.	fll)
Damsko kolo
prodam. Resljeva 12. pritličje desno.	19005-11
Kolo
po zelo nizki ceni naprodaj aa Miklošičevi cesti 7/111. vhod poleg Delavske pekarne.	190-11-11
Moško kolo
naprodaj na Dolenjki cesti št. 88.	19131-11
Vsaka beseda I Din: za dajanje naslova ali ra šifro pa 5 Din. (12)
Žagana drva
Din 120, premog, preklje za £iž,ol
stavbni les
Joe. Prelesnik, Ljubljana 7 Janševa ui. — telefon 3389 15614-15
mvhruna
Kdor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išče pro
hra:w> pa za besedo 50 par; za dajanje na-*lova ali šifro 3 Din. >ziroiru> 5 D:n. (-14)
irg«7T«ki c^.ie^ i Dia
Rejenčka
manjšega ali večjega eprej mem v dobro oskrbo na dež-elo za 150 Din mesečno Naslov v oglasnem oddelku ►Jutra«.	18844-14
Domačo hrano
dobro in okusno nudim Pred škofijo 31/11, desno.
9417-14
Vsaka beseda 1 Din; za lajanj* naslova al! za šifro pa S Din. (16)
Garnituro
4 fotelje, zofo in ovalno mizo ugodno prodam radi pomanjkanja prostora. Informacije samo dopoldan na Starem trgu štev. 2/TI desno.	19035-12
. vtomobilisti!
Motociklisti!
•■orabljajte za vašs ula le India Super nevmatiko in Star-■ e. Zaloga in zastop-o Motor Import Cie., z o. z. Celje, Vodni-iova ul. 2.	228-10
Alfa-Romeo
»<Jpr:. petsedežen, Oakland limuzina, petsedežen, v per-f-ktnem stanju ugodno r .s Lučič, Kapiteljska 'c -a 3.	18934-10
Dva motorja
dobro ohranjena, z ali brez priko':'. e, znamke »Ariel« 6 HP in »AJS« 8 HP, po zmerni ceni prodam. Po-Szve se v trgovini Stane Dergonc, Ljubljana, G«spo evetska cesta 2. 18c»l'-10
Smrekovo spalnico
hrast, imitirano. kompletno prodam po zelo nizki ceni Na ogled v Stožicah — nasproti »Urbančka«.
18870-12
Črešnjevo spalnico
novo, politirano — ter
kuhinjo
belo emajiira.no za 425!) Din proda Cvetko Kiad-nlk, mizar, Mokronog.
18685-12
Spalnice
iz trdega in mehkega lesa. solidno izdelane, v večji izbiri nudi najceneje Vidmar v Zgornji Šiški.
18900-12
Odprt »Bufck«
retsedežen, malo vo-žen. ze ' dobro ohranjen, proda, pod najugodn^.vmi po-Pripraven za avto xl. — American Motors. . .na j ska 9.	18S84-10
»Ford« limuzino
<i->brc ohranjeno proda an Slška, Metelkova ul. 4.	18730-10
Steyr avto
Vil, športni voz s 6 sadeči, skoraj nov. posebno pripraven za Gorenjsko, ■-»no prodam. Dr. Scher bium, Maribor. 17317-10
B. S. A. motocik-e
<~orniško nove, v različ r-'b t.ipah proda pod last. ei ceno Veiepromet, Anton Aitončič. Maribor. Sloven-» a ulica 6.	17555-10
Motorno kolo
750 em«, s prikolico, radi selitve poceni proda Kan-duč, trgovina, Kranj.
18720-10
Ogniegasci
fa požarne hrambe, zahte vajte ponudbe izbornih. s najcenejših motornih briz galn. reševalnih avt.omobi-l~*v Itd. od Renault za Btr»pstva, Cesta na Rožnik »t. 19.	89 10
Renault
»astoostvo. Cesta na Rož nik št. 19. nudi prvovrstne luksuzne m tovorne avtomobile, mo-t-orne briz gala« vseh tip. najceneje j»o olajšanih plačilnih pogo jih Velika zaloga rezerv Dib delov io rabljenih, do bro ohranjenih avt.omobi lov raznih znamk. 90-10
Največja evropska tov. avtomobilov
motornih brizga-in itd. je »Renault«, zato »o na joe nejsi in prvovrstni. Zahtevajte ponudbe in oglejte E zalogo pri Renault ta »to-pnvu v Ljubljani. Cesta na R>žnik št. 19. Velika »a >ga. rezervnih delov.
8S-10
.Motorno kolo
AJS. s prikolico, 500 cm', »koraj novo poceni prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brez defekta«. 19051-10
Fiat
PH in šestsedežen Om po zelo nizki cen-, naprodaj. Predela'a se lahko tudi v poltovorne. Prevzame se tudi hranilna knjižica. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »5m 149«.
19083-10
3 avtomobile
2 avtobusa (Ford). 1 Caevrolet. tov., 4 cil se zaradi preselitve proda za bagatelno ceno Avtomobili so v neopo-ročenem stanju po izjavah strokovnjakov. — Informaclle Ha T . Kos Rožna ulica St. 31/1.
19130-1-0
Pohištvo
Lepe spalnice . 24riO Din omare .... 450 „ postelje . . . 250 „ kuhinjske oprave 1000 „ kuh. kredence . 500 „ in vse drugo pohištvo najceneje (tudi na obroke) nudi in sprejema vsakovrstna naročila in popravila mizarstvo »Sava« v Kolodvorski ulici štev. 18.
18886-12
Kupujem antične
velike dvokr.lne omare, okrogle starinske mize in stole, ki nimajo tapecirani!] naslonov, kakor tndi fotelje, vitrine in omare za knjige. Pišite na naslov IzidoT Steiner, Zagreb — Zrinjski trg 14. 15706-12
Krasne spalnice
lz trd3ga lesa, garantirano masivno ln solidno delo 4000 Din, kuhinje, bele, 800 Din vam nudi tvrdka .Golmajer, strojno mizarstvo. Ljubno, Podnart. 9932-12
Spalnico
zelo dobro ohranjeno, takoj prodam za 2700 dinarjev. Pismeno na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Priložnost 136«.
19071-12
Trg. oglasa po 1 Din beseda; za dajanj« na slova ali za šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; Za dajanje naslova ali za šifro o Dia. (13)
Din 700 do 800.000
posojila se išče proti vknjižbo na prvem mestu, sastavi pogodbe z mestno ■>boino in pogodbe z upravo državnih železnic, za zgraditev elektr. hidro-cejitrale, daljnovoda, transformatorja in mreže v lepem mestu v državi. Posojilo se dobro obrestuje in obenem amortizira. — Družabništvo ni :zkl:uče-no. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Štev. 42«.	1S916-16
Družabnika (-co)
iščem za trgovino mešanega blaga in poljskimi pridelki. Eventuelno od dam tudi lokal z vso opremo in stanovanjem. Več se izve pri lastniku Fr-mc Kolencu v Mokronogu.	18909-1
Par stotisoč
oddam na prva me.sta biš v Ljubljani. Ponudbe na osrlasni oddelek »Jut.ra« ood »Varno«. 19015-16
18.000 Din posojila
iščem. Lahko je tudi hranilna knjižica z isto vsote. Ponudbe na oglasni o< delek »Jutra« pod »Hi-sa/94«.	19020-16
Brezobrestna
posojila
za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje: Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Išče potnike!	218-16
Gotovina
Kdor ima večjo vlogo pri Ljubljanski kreditni banki.
bodisi privatnik ali de narni zavod, se mu nudi ugodna prilika, da pride že v najkrajšem času do gotovine. Sporoči naj visokost vloge in svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »V kratkem gotovina«.	18642
Iščem financirja
za izvrševanje posla ka kršnega še ni v Jugoslaviji. Izguba v vsakem ozi ru popolnoma izključena. Vložena glavnica stalno krita i najmanj 200%. — Vloga 200.000 Din. ki pa se ne potrebuje takoj v celoti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »200.000«.	18745-16
Hranilno knjižico
od 50—7u.000 Din vnovčim v obrokih ter plačam 1Š7C obresti. Ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Štirikratna garancija«.
19050-16
Prijatelja
IšSe mlada trgovka. M bi ji pomaga! iz momentane denarne zadrege. — Dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna garancija«.	19052-16
Vsaki	l Din;
*» lajanj« DMlan aH ia Šifro pa fi Dni. (17)
Trgovino
s steklom. in porcelanom, najstarejšo in pr\o.rstno renomirano. dam v najem v večjem mestu bivše Sta jerske v centru mesta. — Jako ugodni pogoji ter izvanredna prilika za one ga. ki želi zdravo naložiti svoj denar, in je za-slguran velik zaslužek pri zalogi. Za prevzem zaloge potrebno najmanj 1 milijon Din. Resni reflek-tanti naj vložijo ponudbe na oglasni oddelek »Ju tra« pod značko »Redka prilika 1. junij«. 1894<1-17
Trgovino
z mešanim blagom in gostilno v industrijskem mestu. zelo dobro idočo, oddam v najem. Stanovanje v hiši. Ponudbe na oglas ni oddelek »Jutra« Ljubljana, pod »Dober kraj«.
18919-17
Veliko trgovino
dobro idočo, v lepem pro metnem mestu Slovenije, oddam v najem radi preselitve. Treba prenzeti celo zalogo. Potreben kapital takoj Din 150.000— 200.000 na odplačilo v 2 letih. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bodočnost«. 18957-17
Vna-ka b<*e«L» t Din j za dajanj« uslma a& za šifro p« 6 Dia. (lfl)
Pozor brivci!
Kupim dobro idočo briv uico na prometnem kraju v Sloveniji. Ponudbe in cena je po«!ati na naslov J oško ArSič, Maribor. Praprotnikova ul. 9.
18942-19
Lep mali lokal
na najprometnejši točk: Maribora takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«."	18945-19
Gostilno
lobro idočo. z lepimi pro stori 3 sob za lokal in Z
sob za stanovanje, na najprometnejšem mestu v m-stu Zagrebu, prodam -ali odhoda iz Zagreba. Najemnina zelo nizka. — Daljne podatke pri lastniku Mihalju Deželaku. Zaireb, Masarvkcva 24.
18955-19
Delavnico
4.5 X 8.5 oddam s 1. avgustom na Me-stnem trsu. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Snažna ln mirna obrt«. 19032-19
Pekarno
dobro idočo, v. ka.kšnem trgu, vzamem takoj v najem ali grem za poslovodjo z osebno pravico. Naslov v oglasnem oddelku ».Tutra«.	18958-17
Gostilno
dobiSkanosno in dobro vpeljano, z inventarjem i.n zalogo v centru Zagreba takoj odam v najem radi bolezni. Potreben kapital 30.000.—. — Informacije: D-ostioaa »Krško« Skalin-?,ka.	18993-17
Trgovino čevljev
v glavni ulici Zagreba, dobro vpeljano, zelo ugod no prodam. Pn-nudbe na ig is. oddelek »Jutra« pod »Zelo dobičkano-sno 26«.
18729-19
Lokal
na prometni točki Ljnh Ijane VII oddam takoj v najem. Pojasnila daje Zu pančič, Kersnikova ul. 3 18818-19
Frizerski salon
(brivnico) dobro urejeno in opremljeno prodam v pri jaznem industrijskem kra ju. Ponudbe pod »Brivni-ea' na oglasni oddelek »Jutra«.	1SS29-19
2 poslovna prostora
v sredini mesta oddamo s 1. junijem. Ponudbe pod šifro »Dvoriščno poslopje« na oglasni oddelek Jutra.
17963-19
Boljšo restavracijo
vza.miim v najem, ali grem kot družabnik v večji hotel. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru ped šifro »Strokovnjak«.
18S03-17
Trgovino
z meš. blagom v Ljubljani oddam v najem. Ugodna prilika za neoženjene. Ponudbe pod »28.000 mesečno na oj/Msni oddelek Jutra«.	19014-17
Milosti va!
Vaš krzneni plošč čez poletje najskrbneje konzervira tvrdka L. Rot, Ljubljana, Mestni Kg 9. Obenem istega tekom poletja popravi in modernizira za polovično ceno. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu.
19019-13
Sokolski kroj
dobro ohranjen prodam za 600 Din. Naslo<v v o-glas. oddelku »Jutra«. 18898-13
Damske trenehoate
za pomlad, od 390 Did na
prej, črno in temnomodre rips plašče od 440 Din na prej, razne bolj navadne že od 195 Din nap- ij nudi F. I. Goričar v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 29. Poseben oddelek za dam =ko konfekcijo. 14934 '.3
Vsaka beseda 1 Din; za lajanje naslova ali za šifro iva 5 Din. (15)
Bukove hlode
kupuje Lavrenčič & Co.. Ljubljana, Vošnjakova nI.
2557-15
Bukova drva
suha in zdrava, ter bukovo oglje kupujem ca va gone. Ponudbe 8 ceno in pogoji plača nja na o-glasni Vldeiek »Jutra« pod šifro »Bukova drva«. 2638-15
Ia bukovih drv
<ahih. kupim vsako količi to. Ozira se samo na po nndbe s ceno. Drvara Cirii Praznik. Zagreb. Draško vičeva 54.	3551-15
Brusni in celulozni les
kupuje vsako množino 1
ln 2 ratr. ioigi od 9 do 40 cm debeli franko va jij* po piaivišji ceni Frani-KolariJ. Brežice. 16682-15
Obrtnik
potrebuje 30—50.000 Din prometnega kapitala. Dogovori se osebno ali pismeno. Sigurnost zajamčena Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Sigurnost«.
18131-16
Kdor poseduje vlož. knjižico
Ljubljanske kreditne banke
na 1.000.000 Din, lahko to vsot-o plasira proti zajamčeni sigurnosti v večje podjetje. Ni treba gotovine, zadostuje samo prepis. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Večja sigurnost«.	18561-16
Kdor hoče
svoj kapital
varno zavarovati, Ima
priliko za kupiti zdravilni vrelec. — Analiza pod jako ugodnim pogojem. Dopise na ogl. odd »Jutra« pod šifro »Dobra prilika«. 2391-16
Brezobrestno
posojilo
za zidanje, odkup zemljiškoknjižnega dolga itd daje Zagrebška stavbe-no-kreditna zadruga! — Zastopništvo: Ljubljana, poštni predal 307. Išče zastopnike!	131-IG
10.000 Din posojila
išfv za takoj drž. uradnik proti mesečnemu odplačilu 1000 Din. Prevzame tudi hranilno knjižico. Garancija hiša Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Nujno 148«. 19107-16
Trgovino
z mešanim blagom, takoj ali pozneje, na Gorenjskem oddam v najem. Pogoji ugodni. — IPonudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stanovanje v hiši«. 18782-17
Restavracijo
dobro idočo tak-oj oddam v najem v centru Ljubljane, proti prevzemu inventarja. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodnost«.	18572-17
Pekarifo
v prometnem kraju takoj oddam v najem. Stanovanje na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Redka prilika«.	1S346-17
Trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano, v prometnem kraju na deželi oddam takoj v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ►Prometna trgovina«.
18647-17
Trgovino z usnjem
dobro vpeljano oddam takoj v najem z blagom ali brez blasra. Točna pojasnila daje Anton Stefe, Kranj.
18650-17
Mehan. delavnico in dve garaži
takoj oddam v najem. Istotam se ugodno proda tovorni avto »Chevrolet«, Kapiteljska 3.
19105-17
Trafiko
ali kaj podobnega vzamem v najem kavcije zmožna. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«.	19117-17
Trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano — v prometnem kraju v okolici Celja oddam s 15. avgustom v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Promet«. 19145-17
Lep lokal
oddam na Miklošičevi eesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16349 19
Pekarno
dobro idočo takoj prodam v večjerm trgu Slovenije. N.islov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18316-19
Trgovino s čevlji
dobro vpeljano, sredi mesta takoj prodam radi bolezni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina«.	19089-19
Lokal
prijazen, za industrij, prodni :te, event. s skladiščem o«'.dam na Dunajski c. 36. T lefon 2336.	19136-19
Lokal
■prostoren, pritiraven tudi za pisarno, oddam na Du-n jski cesti štev. 36. Telefon 2336.	19137-19
Vsaka be.seda 1 Din; m dajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (18)
Parcelo
670 ms prodam ua Kode Ijevem a Din 33. Naslov v oglasnem oddelku »Ju tra«.	l8990-i(
1 rinadstropno hišo
v sredini Ljubljane prodam za 200.000 Din. — Vprašati; Ključavničarska 3'III.	18986-20
Majhno posestvo
s hišo, žago in mlinom vodi. v o-kolici Celja ali Maribora kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Malo posestvo« 1S300-20
Zemljišče
ki obsega 2 orala njive, travnik, sadovnjak, krasna lega. blizu glavne ceste, tri četrt ure iz Celja proti Vojniku. pripravno za stav bišče. naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 18S02-2<i
Enonadstropno hišo
lepo, novejšo, s 4 stanovanji, vsemi pritiklinami in majhnim vrtom, priprav no za vsako obrt, na lepem mestu Slovenije prodam. Pojasnila daje Ivan Goiobar, Šmartno-Liti'a.
18848-20
Enodružinska hiša
vogalna, z električno razsvetljavo, z velikim vrtom, ceno prodam. Potreben kapital 34.000 Din. — Jarše 36, pri Sv. Križu.
18992-20
Realitetna pisarna
Jože GraSek
Ljubljana. Kolodvorska 24
posreduje nakup in prodajo posestev, biš ;b zemljišč pod ugodnimi pogoji.
152-20
2 štiristanovanj. hiši
naprodaj v Zeleni jami — Hranilniška ulica 22 in 24 — poleg Pokopališke ulice 18931-20
Več stavbnih parcel
prodamo ob Dunajski cesti in za Bežigradom American Motors, Dunajska 9.
18SS3-20
Stavbne parcele
na.prodaj v Sp. Šiški. Vodovod in solnčna lega. — Pojasnila daje arh. Josip Vidic, tehnična pisarna v Ljubi iani VII, Celovška c. št. 80. 18861-20
Več stavbnih parcel
a 1000 m2, v eolnčni legi ob Dunajski cesti, blizu kisarne »Produkta« napro daj. Pojasnila »Pri Angel-ci« na Ježici. 18767-20
Vsako nedeljo vsi
k Konjičku pri dobrem c dčku pod Golovec, kjer si dobi na ražnju pe-č »n prašiček. Prepeluh.
19072-18
Lep izlet
v restavracijo Carman. ki Vam nudi najboljša štajerska vina ter prvovrstno kuhinjo, purani, cvrte piške, vse kar kdo ž?li. Se priporoča Carman.	19094-18
Halo!	Halo!
Vsi v Bistrico pri Limbušu
kjer je otvoritev letnega kopališča. Cist zrak lil dosti mivke. Priporoča se A. Gaube.	19140-18
Vsa-ka boseda 1 Din; ta dajanj« naslova aH la ftitr« pa 6 Dia. (30)
Enonadstr. hiša
pripravna za letovišče, z 8 sobami in staro vpeljano pekarijo, trg. in gostilno, pri drž. cesti Ljubljana—Kranj, naprodaj po zelo nizki čemi in pod jako ugodnimi plačilnimi pogoj-i. Hiša je vsa pod-kletena in z električno razsvetliavo. Naprodaj je radi starosti posestnika. Ogleda se lahko vsak: dan. V ceni je vključen tudi trg., gostil, mj sobni inventar. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18967-20
Hišo
prodam v Zg. Šiški. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18976-20
Bukovega gozda
10 oralov, 120Ietnega, od 30 cm naprej, ob glav.ni cesti, v celoti ali na m' radi smrtnega slučaja naprodaj. — Hans Matzenauer, Prosenjakovci hiš. št. 4.
18951-20
Dve parceli
520 in ia<S3 m5, na Viču ob Tržaški cesti, poleg ba novinske garaže naprodaj. Pojasnila daje g. dr. Alj. Vrtačnik. odvetnik, Selen-burgova ulica 7. 15258-20
Ugoden nakup hiše
s trgovskimi lokali, stanovanji in vrtom, na Dobravi pri Gorenji vasi, krasen kraj, velika okolica. Zaradi prevzema vknjižbe hranilnice potreben majhen kapital, dobro amortiziran. Prilika ugodna za lasten dom. Pojasnila daje tvrdka Kašman, železnina v Skofji Loki. 18188-20
Stavbno parcelo
lepo. v sredini mesta, tu 1; proti hranilni knjiži«' ugodno prodam. Ponudhe pod šifro »Dobra nai "ž" tev« na podružnico Jutra v Mariboru.	18234-20
Nova hiša
z vrtom, solnčna lega. v prometnem, letoviškem kraju na Gorenjskem, z vpeljano trafiko, se proda za 78.000 dinarjev. Naslov pove Grašek. Ljubljana. Kolodvorska 24. 18422-20
Novozidano hišo
s pralnico in velikim vrtom prodam. Pobrež;e pri Mariboru, Gozdna ulica 9.
1S914-20
Brezobrest. posojila
za zgradbo hiše ali razbremenitve svojega posestva daje Zadruga, Llubliana, poštni nre dal 307.	17029-23
Svoj lasten dom
s pripadajočim vrtom je želja vsakega skrbnega rčera. V najkrajšem času lahko to losežete po oj vera sistemu. — Pišite ua •glas. »ddelek »Jutra« pod šifro »Domačija«. 6649 20
v najlepši le^i periferije
ij u luj	ciio
ali dvostanovanjsko. po naročbi kupca, vzamem aranilno Knjižico v plačilo. Pismene ponudbe pod »Krasna lega« na ogl. odd. »Jutra«.
19090-20
Za mesarje in prekajevalce
pripravno posest z urejene mesai iio celavm-co ln sušilnico, blizu kltanice, ugodno proda Realitetna pisarna Grašek Ljubljana, Kolodvorska 24. 19103-20
Stavbne parcele
ob Dunajski i-esti, poceni proda Realitetna pisarna Grašek. Ljubljana, Kolodvorska 24.
19104-20
Parcela (njiva)
cca. 1500 m2, v bližini Stadiona naprodaj. Naslov v ogl lsnem oddelku »Jutra«.
19085-20
Solnčno parcelo
450 m- prodam ob cesti v Zeleni jami. Zvezna uiiea št. 3.	19120-20
Vilo v Malinski
otek Krk. z 9 sobami, de:oma opremljenimi, kuhinjo. jed. shrambo in prostornim vrtom nad kopa iščem »Draga« ceno oddam. Ponudbe na: J. Kraljic, Skoipije, Kralja Petra 46.	18892-38
Hotel Zlatna Kruna
Za jreb. Gajeva 12, tik Je ačičevega trga, je vsled splošne krize znižala cene «o <am; enoposteljno od 20 —40, dvoposteljni od 5C—60 Din, za več dni st ;novanja še neverjeten popust.	18971-28
Letovišče
Vf5 oseb sprejmem takoj v vilo poleg gozda, v lepem kraju na Gorenjskem. — Na razpolago kopalnica, aparat za elektriziranje in ob >evanje. Dopise na naslov: Ljubno št. 86. posta Pc dnart.	18832-38
Hotel
z 10 sobami za prenočevanje, plesno dvorano, teraso, 3 sobami za goste, z vsemi pritiklinami v hiši, in s kinom na krasnem mestu izletišča pozimi in poleti dam radi bolezni takoj v najem zakonskemu paru z osebno pravico. — Potrebno 25—30.000 Din. Stanarina nizka. — Ponudbe na naslov: Miniko G:ijdek, hotel Risjak, Delnice, Gorski Kotar.
1904i4-3S
Pension Zan;er
Sv. Pavel pri Preboldu.
Dravska banovina. Zračne sobe, izvrstna hra
na sončno zračenje m vodne kopelji v Savinji. &enis. smrekov goza. iz leni v Savinjske planine. Cena penziji od Din 40 io Din 55. Na željo pro •pek ti.	207-38
Na Bledu
dam v najem lepo pno-druž.i.nsko hišo za daljšo d >bo. ponudbe na oglasni o Idolok »Jutra« pod šifro »Bled«.	18632-38
Naravno letovišče
in kopališče, krasno — v Sori, Gorenja vas v Poljanski dolini. Cela penzija 30 do 40 Din. Dobra domača kuhinja. S} priporoča gostilna šorli.	13128-38
Encsob. stanovanje
lepo. s pritiklinami, poceni oddam v novi hiši. Mivka 23, Trnovo.
18987-2:
Petsob. stanovanje
krasno, takoj oddam na Miklošičevi cesa štev. 14.
18850-S1
Stanovanje
sobe. kuhinje in pritiklin. v suterenu. suho in zračno, na severni strani Ljubljane oddam za 350 Din stranki brez otrok, 8 15. junijem ali 1. julijeim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Enosobno«.
19124-31
Stanovanje
enosobno. solnčno, oddam s 1. junijem. Rožna dolina, cesta VI št. 4.
18314-21
Realitetna pisarna
Jože Grašek
Ljubljana. Kolodvorska 24
po<rwluje najem m >>dlaj< stanovanj. mesečnih sob ".rg m >brr.nih lokalov poo igodmm: p>gojl. 152 21
Realitetna pisarna
družba i o. a. Ljubljana, Miklošičeva e. 4
olGa v najem sledeča stanovanja:
Stirisobna; komfortno, center, 1600 Mirje 1700 Din; Trisobna: center, za takoj 1300 Din, 900 Din. blizu Sv. Krištofa 1100 Din; Dvosobna: komfortno, pre-no-vijeno, center 1000 Din mesto 700, 800 in 400 Din za takoj, pri sv. Jakobu 450 Din, Bežigrad 5O0 Din, Rožna dolina 550 Din, komfortno 800 Din, Kodelievo 500 Din; Enosobna: Giince 350 Din, Stožice 250 in 2S0 Din. Zg. Šiška 300 Din, pri dolenjskem kolodvoru 200 Din;
Poleg tega več drugih stanovanj, trgovskih lokalov in sob, v največji izberi.	19038-31
Stanovanje
obstoječe lz 5 sob, kopalnice In pritiklin, v centru mesta oddamo. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje 1. avgust«.
17962-21
Stanovanje
obstoječe iz 4 sob, odda Tribuč, Tržaška cesta 6 — telefon 2605.	19il3i3-21
Trisob. stanovanje
kc-mfortno, s centralno kurjavo, v palači na Miklošičevi cesti oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 19160-21
jftai^lfialmr
Vsaka beseda 50 par; n dajanj« naslov« a« ia iifro 8 Din. (21-«)
Vsaka baseda 1 Din; za dajanj« aasiova aH u šifro pa 5 Duo. (31)
Stanovanje
sobe in kuhinie oddam. — Poizve se v Rožni dolini, cesta I\/ul.	19093-21
Stavbne parcele
v izmeri 700 do 770 m2 v Zgornji Šiški tik električne železnice naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	19065-20
Hišo v Maribort«
večstanovanjsko, blizu kolodvora prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
19054-20
Hišo z gostilno
na lepi točki Ljubljane, prodam. Prevzame se lahko večjo hipoteko. Ponudbe pod »Tujske sobe« na ogl. odd. »Jutra«.	19092-20 1
Krasno stanovanje
3 velike sobe in eno mala soba, popolnoma sepa-rirano, z veliko teraso in z uiporabo velikega vrta takoj oddam za 1400 Din mesečno na Poljansiki c-e-sri 17, nasproti gimnazije. 11gleda se lahko od V^K-do 12. ure dopoldne ali od V*6. do 6. ure zvečer.
18027-31
Stanovanje
sobe in kuhinje takoj oddam. Zg. Šiška £i!3.
18975-21
Sobo in kuhinjo
oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18981-21
Stanovanje
2 sob, kabineta in pritiklin se odda mirni stranki brez otrok takoj ali s 1. julijem. Povšetova cesta 16, Kodeijevo.
189S4-2.1
Stanovanja
2 trisobni s kopalnico in verando. 1 enosobno. v novi vili blizu šišenske cerkve oddam s 1. julijem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	18833-31
Mirno stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin išče starejša državna uradnica za takoj ali pozneje. Ponudbe pod šifro »I'iadnica/44« na ogla-sni oddelek »Jutra«. 19004-2ia
Stanovanje
2 «ob in pritiklin iščeim s 1. junijem. Ponudbe pod šifro »Toč f^i plačnik« na oglasni oddelei »Jutra«.
19027-31/a
Stanovanje
tri- ali štirisobno e pritiklinami iščem za avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna stranka«.	18SX>5-31/a
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami, v mostu ali na periferiji išče mlad zakonski par s 1. julijem ali 1. avgustom. Ponudbe z navedbo cene na oj-las. oddelek »Jutra« pod šifro »Prijazno stanovanje« 19064-31 /a
Enosob. stanovanje
s kuhinjo in po mogočnosti s kopalnico, v mestu, prazno ali opremljeno iščem. Ponudbe pod »Zračno« na ogl. odd. »Jutra«. 19060-21a
Sobo s kuhinjo
iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Reden plačnik«. 19135-21a
Stanovanje
dvosobno, s kabinetom,
al! trisobno, sončno, s potrebnimi pritiklinami, v okolišu Križank, iščem za september. Ponudbe pod »Reden plaanik 60« na ogl. odd. Jutra« do 2. junija.	19118-21a
Stanovanje
2 sob in kuhinje, ali z eno sobo in kabinetom, v centru mesta išče mirna uradniška družina 3 odraslih oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točn3 stranka«. 19163-21/a
125 Din
1 m* žaganih bukovih drv »rima kakovosti nudi — Velepi!. Sv. -T°rne;a ee«t» 25. Telefon 2708. 10826-15
Varstvena znamk*
povečava xanestfivost pogona, s&tnanfia reparature na minimum tn omogoča na ta način cšeonomičen pogon motornega rozifa. Zato ne itedite na
el;w, temveč s •Mobiteil-em S
VACUUM OIL COMPANY D. D.
akčri S<2za<3ov0^
Ijife 5 dru$imr izdelki Ki so boje.
ravno Modobrij.
ako možele.vendar pogodi dobili pravi original
nERiriA
MILO
Mil ostiva gospa!
Vkuhavanje Vam bo prijetno s patentiranim
Uriginal - Beco
Model nožna sesalka. Enormni prihranek na časa, kozarcih, gumijastih obročkih in kurivu! Vsi dosedanje kozarci se morej« ujiorabiti. Mnogokrat odlikovan z zlato kolajn« in mnogoštevilna priznanja. — Gospodinje zahtevajte brezplačne prospekte od
Friderik Kratz, Stražišče pri Kranju št. 3.
Preprodajalci se iščejo.
6259
Sobo odda
Vsofck* tM««da 50 p»r; u dajanj« naal<nna ali ta iifro 3 Din. (23)
Sobo
s posebnim vhodom takoj oddam gospodu. Poizve se v trgovini na Prulah. Sredina" lil.	18940-23
Solnčno sobo
seiparirano, z elektriko, opremljeno za 2 osebi, oddam za 1. julij. Knez, Rožna dolina, cesta 6 št. 4.	19017-23
Sobo
strogo teparirano, elegantno, s souporabo kopalnice, takoj oddam boHjšemu gospodu. Fior-janska Sl/I.	18978-23
Preprosto gdčno
sprejmem kot sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18979-23
Sobico
oddam s 15. junijem gospodični s celo oskrbo blizu pošte za 650 Din mesečno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1S9Š3-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom s hrano ali brez blizu tramvaja poceni oddam. Sp. Šiška, Cernetova ul. 31.
1S985-23
Boljši osebi
oddam leipo čisto sobo po zmerni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18939-23
Prazno sobo
veliko, pa.rketira.no, v centru me«ta takoj oddam. Poizve se pri; Kaj-fež, urar, Miklošičeva 14.
18996-23
Opremljeno sobo
lepo, čisto, posebni vhod, električna razsvetljava, po ceni oddam s 1. junijem. Jenkova ul. 13/1. levo.
18995-23
Solnčno sobo
oddam boljši oeebi v vili blizu Vrtače. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
19012-<2S
Sobico
opremljeno, zračno in 61-sto, s s&par. vhodom, takoj oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18974-33
Opremljeno sobico
oddam zraven Gor. k<!. Frankopanska ulica £3111 desno, drugi vhod.
19016-23
Opremljeno sobo
s prostim vhodom oddaja.
Krakovski nasip 18.
18999-23
Lepo sobo
s Ftrogo se-pari ranim vbodom oddam. Friškovee it. 3 blizu Tabora. 1900CM3
Lepo sobo
v centru mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	19009-23
Lepo solnčno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Mirje, Marmonto-va 13/pr.	19007-33
Opremljeno sobo
na Aleksandrovi cesti oddam eni ali dvema gospodičnama s 15. junijem. — Naslov v oglasnem oddelki »Jutra«.	19034-23
Opremljeno sobo
čisto, z električno razsvetljavo. oddam s 1. junijem solidnemu, boljšemu gospodu aa Poljanski cesti 13/11 levo.	19043-33
Sostanovalca
sprejmem h gospodu V Medvedovi ulici šterv. 8.
l9030-2i
Opremljeno sobo
z dvema posteljama ia
uporabo kopalnice oddani s 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
19087-23
Gospoda
sprejmem takoj na sta«*-vanje z vso oskrbo v Trnovski ulici 2. 19031-23
Veliko prazno sobo
tik univerze oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17536-23
					
					
M»Ufi| Račun					
					
	-				
	—				
					
					
	—				
					
Zahtevajte originalni račun, kadar kupite Mobiloil.
Sobo
I posebnim vbodom, poceni oddam takoj ali s 1. junijem boljši gospodični ali gospodu. Mlinih, Sodar-ftka »teza št. 3, nova vila.
18709-23
Sostanovalko
eprejmam v sobo s prostim ▼hodom. Naslon pore ogl. oddelek »Jutra«. 18928-23
Prazno sobo
lepo, veliko in solnčno — pripravno tudi za pisarno, oddam na Miklošičevi ce-»ti štev. 7/IU. vhod poleg Delavske pekarne. 19040-23
Lepo sobo
m ?35 Din mesečno odda solidnemu gospodu Primožič, Ljubljana VD. Pod-jvnska lo.	19075-33
Prazno sobo
■ posebnim vhodom, v sredini mesta oddam s 1. ali IS. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
19076-23
Sobico
iK*r<w*prpmljeno takoj oddam za 150 Din mesečno v Kerberstpino-vi nlici št. 12 — koncem Stadiona.
19068-23
Opremljeno sobo
polnčno, čisto ln mimo, elektrika, parket, sepa riran vhod. oddam go ppodu. Kustrin, Kar-lovska 13.	19080-23
Opremljeno
stanovanje
1 do 2 sobe s kuhinjo lžčem v mestu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pet »Brez kuhlnjsKega pribora«.	1906i-23a
Vpokojen samec
Išče prazno sobico za 60 Din mesečno. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
lSC86-23a
Prazno sobo
išče uradnica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna 1522«.
19110-23/a
Prazno mes. sobo
s posebnim vhodom, elek trično razsvetljavo, tudi na periferiji, išče višji uradnik s 15. junijem ali 1. julijem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »SolidDost 311«. 13538-23'a
Lepoto svojo čuvajte
pred vetrom in pomla-dnan solncean, a očuvafi jo bo«te
s kremo »Zoraida«
2 Izredno finim milom Zo raida in s pudrom Zoraida. Kolonjska voda »Fleure d' Amour« lin »Opera«, kakor tudi parfum »Opera«, najboljše kvalitete sedanjosti naj Vam bodo prvi častilci zlate pomladi. — Poiščite jih t parfumeriji Uran, Ljubljana. Mestni trg 11.	7063-24
Harmonij
ugodno naprodaj v Celju, Dečkov trg št. 2. 18918-26
Lep kratek klavir
ugodno prodam. Naslov | v ogl. odd. »Jutra«.
J 9161-26 I
Informacije\
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (31)
Stroji
Vsaka beseda 1 Din. za ■iaja.nje naslov« al: sa šifro pa 5 Din. (29)
Vsaka beseda 2 Din; u dajanje naslova sil šifre pa 5 Diu. (24)
Vsaka beseda 2 Din; za dajanje naslova aH šifre pa 5 Dia. (25)
Blondinka
s SO.OOfl Din m pohištvom.
žeji poročiti drž. uradnika Resne in nea-nonimne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blondinka 30«. — Tajnost zajamčena.	19023-25
Opremljeno sobo
(mažno, mimo, separi rano, parket, elektrika, vodovod, solnčna veranda, oddam Izključno boljšim solidnim damam, stalnim name fcčenkam. — Kolodvorska 11/T., desno.
19070-23
Sobo
• pose/bnim vhodom oddajn 2 gospodičnama ali gospodoma, r dobro domačo hra-r o ali brez. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«.
19116-23
Opremljeno sobo
lepo in zračno takoj oddam no Kongresnem trgu tr. 3/1, desno. 19109-23
Opremljeno sobo
jr«rčno, v centru mesta oddam 2 gospodoma. Ponve pri hišniei v Beethovnovi ulici štev. 6.
19097-23
Sobo z 2 posteljama
in elektriko oddam s hrano ali brez. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
19096-23
2 gospoda
sprejmem n« stanovanje.
Poizve se na Sv. Jakoba trgu št. 5/II — don>oldne.
19150-33
Sobo
prazno sli opremljen« takoj oddam v Cerkveni al. fct. 19.	19156-23
Sobico
oddam eni ali dvema gospodičnama z ali brea hrane. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19156-23
Prijazno sobico
tr, dobro domačo hrano od dam solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	19154-23
Novost!
N^sra lepote po najnovejšem sistemu. Popolna odstranitev solnčnih in jetrnih peg. mozoljev, so-jedcev. Kura za shujša-nje po najnovejšem sistemu. Kozmetična izobrazba. Magda Pap, Zagreb, Jelačičev trg 6 1. 18964-24
Gospodična
mlada in dobro situirana, želi znanja z istotakim, resno mislečim inteligentnim, zaposlenim v Ljubljani. Slika za žel jena. Di-skrecija zajamčena. Dopise s polnim naslovom na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro slnteligent«.	1SS2S-24
Neodvisen trgovec
želi znanja s pošteno in z-načajno uradnico, v evrho izletov, kopanja in pose-čanja kina. Namestitev v pisarni n>i izključena. Cenj. ponudbe z navi jho imena in točnih podatkov na ogl. oddelek »jutra« pod šifro »Značajna«.	19021-24
Gospod
s srtaln-0 službo, želi poročiti trg. naobraženo gospodično, ali tako ki ima gospodinjsko šolo. Starost od 2'*—28 let, prihranka od 20—30.000 Din ali hišo. Dopise s sliko prosi na 0£la.s. oddelek »Jutra« pod šifro »Resnost«. 18909-25
Drz. namescenec
s 60.000 Din gotovine žel? poročiti do 28 let staro gospodično s primernim premoženjem. Resne ponudbe poslati na podr. »Jutra« Celje pod »Varčna gospodinj 55«.	19112-25
Preklic in izjava
Podpisana R o d m a n An tonija, kolarja žena Rajhentcurgu, izjavljam tem, da so vse govorice ki sem jih razširjala < gdč. Nadi Z e n e r iz Rajhenburga, neresnične
Stroj za plisiranje I g.*-. Jffifc
dobro ohranjen kupim. jem navedeni gospod«Jni Ponudbe na naslov; Pre- ^	Mir0Ir; na mt>je
;	P°S	»»I« otroke odstopila od
sodnega pregona, ker b: Ue f § 301/2 k. z. dol
Vrtalni stroj za les tela zapora od
(Langlochbohrmaschine) ku- ®e?"ca d<> 1 l«a in v de pi V. Dolinšek, Sv. Lov- narju. To bom tudi oseb renc na Pohorju. 18915-29 n0 »»Javila vsem tistim.
_ napram katerim sem ža
p<.. , • . • I Ijivo o njej govorila. — Šivalni Stroj	V Sevnici, dne 15. majni
po zelo nizki ceni naprodaj ka 19:32. — Rodman An na Miklošičevi cesti 7/III, | tonija 1. r.	18966-31
vhod poleg Delavske pekarne.	19039-29
Nagrado
»	, .. . . i razpisujem za najboljSi na-
Vec Sivamin Strojev slov (predvsem jngoslov.). poceni naprodaj v Kroja- za buffet (deloma avtoma-ški ulici 3 (Mestni trgi. tičen), v znesku 200, 300 19127-29 I in 500 Dn. — Prijave do incl. 1. junija na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gosposvetski Buffet«.
19-62-3!
Vsaka beseda 1 Din; m dajanje naslova ali *a šifro na 5 Din. (30)
Popravila
Preklic
Preklicujem neresnično obrekovanje, da je Imel Andrej Hlede nezakonskega otroka. — Ivana
slamnikov Hlede- Sp- Siška;
Ločenec
po krivdi žene, star 38 let visoke in simpatične postave, želi spoznati res idealno ženo, ki bi zamo-glo ohraniti zvestobo, ljubiti in osrečiti poštenjaka. Denar, starost in preteklost je postranska stvar. Oni, pri kateri bom na-šel uteho in moč, poklonim svoje srce. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ohranimo zvestobo«. Tajnost zajamčena 19036-24
Čisto sobo
Ba Miklošičevi cesti oddam s 15. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
19159-2
Gospodično
Sci ie stalno v službi, sprejmem kot sostanovalko po zmerni ceni v sredini mesta. Faganelj, Sv. Petra c. it. 11.	19151-33
Sobo
e posebnim vhodom, parketom in elektriko oddam 1 ali 2 osebama s 15. junijem v Koleziji, Gerbiče-va ulica 5.	19165-23
Snažno sobico
■ zajtrkom oddam. Naslov ▼ oglasnam oddelku Jutra 19119-23
Prijazno sobico
opremljeno v Hrenovi ul. št. 5/1 odda.m mirni gospodični ali gospodu. 19134-23
Sobo
opremljeno, lepo, g posebnim vhodom, takoj oddam. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«. 1S152-23
Sobo
lepo. mirno, v bližini Obrtne šole, s souporabo kopalnice, cddam boljši osebi. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
19164-23
Sobe i šle
I Vsaka beseda BO par; sa dajanje aaalova aH
«a iitro s Din. (23-a)
Oženjen par
išče sobo z dvema posteljama v bližini velesejma za čas trajanja Ljubljanskega velesejma. Poseben vhod. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vezivo«. _lS954-23a
Opremljeno sobo
c separatnim vhodom in dvema posteljama, v Trnovem iščeta 2 gospoda s 1. junijem. Naslov t oglas, oddelku »Juira«. 19Q29-33a
Opremlieno sobo
i vso oskrbo, pri samostojni gospodinji išče starejši gospod, bi plača tudi v naprej. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo soliden 136«.
19034-53/8
Separirano sobo
t mestu iščem. Ponudbe z navedbo eene prosim pod iifro »Naobraženec« na ogl. oddelek »Jntra«. 19049-23/a
Svetlo sobo
▼ centru mesta iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Do G00 Dim«.	19138-23/a
Na Vaši psihi
pogrešate:
»Militi« Oreme«, ki takoj odstrani lišaje, Skatl;a 10 Din; »Gold Creme«, ki napravi kožo mehko, lonček stane 10 Din;
Zoraida Creme«, ld jo uporabljajo dame pred pudranjem, lonček stane Din 12.50; »Opera Creme« je edino sredstvo za masažo, katero Vam očuva večno mladost ter pomladi starim lice tako, da jim je vsaka mlada zavidna, lonček 40 Din; »Opera« puder napravi tanko prevleko na licu. Dobi se v vseh barvah. Skatlja stane 30 Din; Mlečna krema in Liljanov boraks odstranjujeta z uspehom pege in maroge Mlečna krema, lonček 15 Din; Liljanov boraks škatlja 10 Din. Prodaja ln razpošilja par-fumerija Oran v Ljubljani. Mestni trg 11. 7854-34
»Dragotin
Sestanek pred drž. reeTko zakasnila. Prosim v nedeljo ob isti uri. 19082-34
Puža!
Skorajšnjega svidenja na v-elesejmu v svrho okrevanja pričakuje »Bolnik«.
19121-24
Mladenič
star 29 let, obrtnik, lepo vsoto denarja, se želi poročiti s pošteno mladenko ali vdovo, od 18 do 30 let staro večjim posestvom, go stilno ali trgovino. Res ne ponudbe s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »Poštena mladenka«.*
19101-25
Uvidi
Vsaka beseda 1 Din; za dajouij« naslova ali za Šifro pa 6 Din. (27)
Psa volčjaka
lepega, postavnega, 1% le ta starega, prodani. Fra njo Kunovar, Sv. Križ -Ljubljana.	18997-2-'
Dve lisički
naprodaj na Viču št. ISO.
19033-27
Mladi psički
svileni pinči, samec im samica naprodaj .v šiški, Cemetova ulica žtev. 40, 18808-27
^-•/VAš.-V I I • -'-J
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova alt za šifro pa 8 Din. (28)
Listnica
i 2340 Din gotovine je bila izgubljena v mestu. Nudiim visoko nagrado poštenemu najditelju. — Stanko Tornič, Zg. Siška 41.	18998-c8
Moški suknjič
precej dobro ohranjen, je bil najden. Dobi se pri g. Josip Turku v Novem mestu.	1909S-28
Najditelj
ki Je našel kapo od voza tvrdke T. H. Kla-genfurt. naj prinese proti nagradi na stražni co Krakovski nasip.
19114-28
Vsaka beseda 1 Du»: za dajanj« naslova ali Ea Šifro pa 6 Dim. (26)
Osrečena
pomirjena, še ne pozabljena. — Naslov ob priliki.
19132-34
Zakaj svoj pogled
obračate preč ve modre oči? ne .pozdravljate več! . . . Sem li kriva,
sem li Vam zio naredila? Hotela bi, da bi božele mi dušo bolno, četudi samo ob trenutkih presrečnih ko mimo hitiva! Zakai?
19157-24
Klavirje!
Pianine prodaja in isjpo-sojuje najceneje tudi ria obroke Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5.
18091-26
sprejema tn najbolje izvršuje modni salon Stuchlv-Maške, Ljubljana, Židovska ulica.	18847-30
19149-31
Strelovod
dajte mondirat le strokovnjakom, ako hočete da bo ta sigurno deloval. R. Ja-kelj, instalater, Slovenj- I Krompirja
gradeč. Vam montira stre 1 lovod za 600 Din ter jam či za 10 let.	18688-30
Vsaka beseda 1 Dih. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (331
»Phototypija«
Šelenburgova ulica št. 6/1.
Izdelovalnica vseh fot-o-amat-erskih del. Vse fot-o-potrebščine (temnice brezplačno na razpolago.
Bromografija
vec vagonov
kropfan. Piač-am ipri jpre-vzesmu. Tozadevne ponud be je poslati na oglasni oddelek »Juitra« ipod značko »Boli krompir«.
18056-33
Hmeljniško viro
V nedeljo 5. junija -otb 11. Fot-o razglednice engros en I uri itn v ponedelj'ek 6. ju-detail. Postrežba solidna! nija se bo prodajalo znano Cene konkurenčne! Posku- hmeljniško vino v graščin-site!	356-30 | ski kleti v Grčevju od o
litrov najprej. Letniki 1929
Šivalne in pletilne stroje
popravlja in ren ovira Emt
Klobčaver, speci jalni me hanik. Ljubljana, Sv. ' Petra cesta 47.	802-30
do 1931 od 5 Din najprej. Posodo je prinesti s seboj 1875S-33
Izolacije za
Lanene tropine
37/33 % prvovrstne prodaja kmetovalcem po 180 Din 100 kg tovarna lanenega
hladilnice oIia Horvat & Komp. v, n|aUI,nK'e Ljubljana, pisarna: Dunaj-edenfee, kleti ter za vsa- ,k	la/IIT; tova
ke vrste parne in hladilne M ^ Ljubljani, naprave, kakor tudi ognja-	F J J 1770««
varne plošče za zgradbe, ' nabavite najugodneje direktno od specijalne tvor- 1 p,_ niče. Obrnite se pred na- UOienjSKO VinO bavo vedno na naslov, prvovrstno, rdeče ln be-Inž. Mihor, Ljubljana VIT. lo, zamenjani za dobro 171 I	ohranjeno
motorno kolo
Ponudbe na Alojzij Be-retič, Šmarjeta pri No-19099-33
Brivski in damski salon
Stane Rakar v Ljubljani. | vem mestu. Prešernova nlica štev. 7
se priporoča cenj. občinstvu. Postrežba prvovrstna Odprto tudi ob nedeljah dopoldne.
Franc Fujan
splošno krovstvo
LJubljana, Galjevica št. 9
se priporoča za vsa v bo stroko spadajoča dela. — Proračuni m popravilo sta rib streh.	8867-30
Lečo
______ na-JlepSo, veliko, po Din 6
6384^30 I	Sever & C-omp.,
Ljubljana, Gosjposvet-ska 5.
19170-33
^ednot*
Stole in mize
v vsaki množini vzamem*.-v posodo za 14 dni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V dobrem stanju«. 1S8S9-3"


VRTNE §©NČNIKE
lasten izdelek
Bela Fettmann, Zagreb, Masary-
kova štev. 9 na veliko in malo razpošilja najceneje. 206
motorna kolesa
kljub dveletni garanciji v Jugoslaviji najcenejša - < 3 5 0 ccm samo 12.7 5 0 Din. —
H. KENDA, Ljubljana, Mestni trg 17. 216
UKjfc <*>
Vč?
iKa beseda 1 Din; za dajanje naslova al: ta š:fro pa 5 Dn. (So'
Srebrne krone
Za slikarska in
pleskarska dela I st ~ Viatn in šrehm
se priporoča Ivo Glinšek I slaro zlat<> SreOrO
Rožna dol. e. XV, št. 9. Ljubljana. Delo solidno, cene nizke.	16832-30
kupuje Rafinerija	dragib
kovin. Ljubljana,	Ilirska
ulica 36, vhod ii	Vidov
danske ceste, pri	gostilni
Možina.	70
Vsakovrstno zlato
Pozorl	Pozor!
Pevska društva!
Tvornica ivan Kacin v
Ljubljani, Tabor štev. 6
izdeluje prvovrstne Barmo-nije od SOOO Dim naprej, pianine od 11.000 Din. — Tud.i na obroke. Zahtevaj te cenik.	8233-26
Citajte! Citajte!
Resna beseda
cenj. damam! ,. . . ....
ne poslužujem se kriče- tapuJ* ^^ een4" če reklame v radiu ali CERNE — Juvelir
kinematografu, moje de- , ....__„ ' .7 -
lo Je Isto toliko vredno | LJubljana, Wolfova iil.caj kakor delo karteliranlh frizerjev, razlika je samo v ceni. — Trajno kodranje za 80 Din izvršuje salon Hešik, Ljubljana, Sp. Siška, Medvedova 38. Tudi ob nedeljah.	19087-30
Deering kosilnice
najnovejšega modela ln vse poljedelske stroje kupite najceneje v trgovini Fr. Stupica, že-leznina, Ljubljana, Go-sposvetska c. 1.
19106-30
Vsa-ka beseda 1 Din; • «a dajanje naslova ali f za šifro pa 5 Din. (40: |
Pljuča!
Zdravniški zavod dr. Peč-nik-a za pljučne bolezni (Privat Lunge.nheilanstalt) ?ečovo, pošta Rogaška Slatina. Zahtevajte prospekte 1S747-40
Din 110.-
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4.	6241
Stavbna mizarska dela
po najmodernejših načrtih
izvršuje lastnikom kakor tn ii vsem stavbenikom edin-o
Albert Černe Zg. Šiška, pri retnizi
kjer dobite tudi vse ostalo pohištvo po konkurenčnih cenah.	885
VATA
v tablah in za odeje,najboljša in najcenejša, vedno na
zalogi. Zahtevajte vzorce in cenik!
TOVARNA VATE Maribor Dravslta 15. 6237
Vsaka beseda 1 Di,n; [ za dajanje naslova aii I za šifro pa 5 Din. (37' j
Telefon 2059
PREMOG suha drva POGAČNIK
Bohoričeva ulica §t. S
Blago, Id stane Din 20.— do 30.—, vse po	•	Din	10.—
120 cm gladki švicarski etamin po . » ,	■	»	10.—
Umetni svilnati karo cefir za obleke po	i	>	10.—
Tiskana pralna umetna svila po . . ■		»	10.—
Cvirnati perilni cefirji za obleke po g ,	■	>	10.—
Cefirji za srajce po,lllaRII	■	>	10.—
Fini beli šifon po ■■■■■■■■	■	>	10.—
		»	10.—
Dalje 25 % popusta pri surovi svili, Crep de chin, svilnati crep georgette, angleškem suknu, volnenem blagu, angl. Trenchcoat i. t. d.
SAMO, DOKLER ZALOGA TRAJA.
COMMERCE d. d., Ljubljana
v prvem nadstropju TAVČARJEVA ULICA ŠTEV. 2.
6258
Ščitnike za vrata
13 celuloida, po men, v -azoib barvab tn oblikah ter eeluloidne plošče do bite pri tvrdki Ivan Baho vec. Stari trg šterr. 20. — Zahtevajte prospekt.
142-87
Zelo vabljivo in potrebno zavarovanje
pri svetovnoznani, stari in solidni zavarovalnici, s kapitalom nad 2 milijardi. Inkaso pri stranki — poslovanje enostavno! Agilni in popolnoma zanesljivi zastopniki naj pošljejo oferte na poštni predal št. 220.	3568-37
Kozmetični zavod
za nego lica ln telesa. — Odstranjevanj« vseh kol-nih madežev. dlake tn solnčnih peg. Obloge, masaže, manikiranj« m hnj-šanje po najnovejši metodi Kozmetična izobrazba. Predplačilo! M. Pap. Za greh, Jelačičev tre 6/1.
68-3%
Si slabe volje —
pesimist, spreobrni te
veseli pozaunist.
I Milijon
odjemalcev ima tvomlca glasbil Meinsl & Herold, iorej več ko vse druge glasbene firmevjugo- i slaviji skupaj. To gotovo | nekaj pomer.i in zalo za- I hlevajte ludi Vi predvsem
KATALOG
ie tvrdke, ki ga dobile brezplačno. Nudi se Vam
direktno iz tvornice
oz.lovarniškega skladišča: Violine od Din 69 — Ročne harmonike m m 69*— Mandoline _ _ 129'— Giiare . . 159'-Havajske giiare, saksofone kromalične harmonike iid
Meinel&HeroM
MARIBOR št ioi
in sončnike izvršuje najto^neje pri tvrdki
A. Gastraun
Prešernova ulica 42
5855
KRUŠNO MOKO
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A & M. ZORMAN Ljubljana
Stari trg št. 32.
I!!
golazni
polno stanovanje je j grozota!
Obrnite se na Obl. konc. zavod za pokončavanje mrčesa Ljubljana, Dunajska cesta 1 aTV.
ZLOŽLJIVA
patentna kad za kopanje
s povzetjem Din 900.— Preprodajalcem popust! Zahtevajte opis!
Rarlo Deutsch, Stara Kanjiža, tovarna ogledal, kovinskega in pločevinastega blaga.	154
f K«
„ o ®
V T^ V" /
|| Dvo- do trisedežen
zložliiv
prve znamke, z bogatimi pritiklinami, ugodno na PRODAJ.
Vprašati pri: Otmarju Schoste-ritsehu, Ptuj.	6225
Klavlrfi!
Zaloga in reprezentanca svetovnih firm: »Stingk, zHofmann«, >Petrof«,
j-Forster« in »Ehrbar«
Znižane cene!
Na obrobe!
Vsa popravila in uglaševanja se izvršujejo strokovnjaško!
60S5
Ljubljana, Masarykova cesta 12 Glavno zastopstvo: Cin!came d. d., Celje
EN GROS: Cinkovo belilo »Briljant«, cinkova pločevina, pocinkana železna pločevina, surovi in rafinirani cink, cinkov prah, >Cinkopon«, žveplena kislina, svinec, svinčena pločevina, kositer v kladah in palicah, kositer za spajanje v palicah, antimon, aluminij, baker, zvonovina, razne barve, kovine i. t. d., samotni materijaL
KUPUJE: stari cink po najugodnejših dnevnih cenah, odpadke drugih kovin L t. d.
Brzojavi: Rude LJubljana
6263
Telefon inter. 2727, 2827
semeni as vabiio y narav
Turistika je že v polnem razmahu, kopalna sezona pa se je tudi že pričela. Seveda moramo biti primerno poletno oblečeni Pridite ta teden gotovo k nam m oglejte si naše poletne obleke, perilo in čevlje!
Dolgoročno
odplačevanje! Zahtevajte vzorce! Zahtevajte potnika!
6273
NA OBROKE 1 LJUBLJAMA MESTNI TRG 17/1
Vsem, ki so spremili našega dragega očeta in soproga, gospoda
Ivana Oek
trgovca in gostilničarja
na zadnji poti, ali se ga kakorkoli spomnili, iskrena hvala! Talog, dne 28. maja 1932.
ANTONIJA DEKLEVA, soproga — NADA DRNOVŠEK, SONJA BREGANT, ROŽENA VOJMIL, otroci — ALBIN DRNOVŠEK, BERTO BREGANT, zeta — SAŠICA in BORIS, vnuka.
6275
Zahvala
Vsem prijateljem in znancem, ki so nam ob smrti našega ljubega soproga, očeta, starega očeta, prastarega očeta in strica
GAŠPERJA ČARMANA
izkazali sočutje in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo toplo zahvalo.
Zahvaljujemo se tudi uredništvu, učiteljstvu, gasilcem itd., posebno pa še banovinski mlekarski šoli, katera se je korporativno udeležila pri pogrebu.
Skofja Loka, dne 28. maja 1932.	6266
Rodbini: čarman, Hafner
*
Michel Zčvacoj
f 3
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Tedaj je eden izmed menihov stopil k njemu im mu resno dejal:
»Zdi se mi, častiti oče, da ste bolj potrebni postelje!«
Oče Goulard pa ga je resno zavrnil:
»Žejen sem in lačen!... Spal bom pozneje.«
Menih ki je pravkar govoril, je moral biti kaj vfšjega, zakaj ko je ostalim šepnil nekaj besed, so se godrnjaje razšli, kakor bi jim bilo žal, da ne smejo ostati Nato je prijel pijanca pod roko in ga počasi o d ve del.
»Pojdite, oče,« mn je rekel, »pijača in jed sta pripravljena.«
Odvedel ga je proti vratom. Na kamenitih stopnicah se je oče Goulard opotekel, toda ujel se je in se naslonil na svojega vodnika. Pri tem je čudovito zakrilil z rokami.
»Kam naj vas odvedem, oče?« ga je takrat vprašal menih.
»V mojo celico,« je takrat zamrmral oče Goulard.
Naposled sta po velikih težavah le prišla pred celico, kamor sta biia namenjena. Tedaj pa je oče Goulard izpustil spremljevalca. Stal je pred njim, vzravnan, dvignjene glave, ves izpremenjen. da ga je bilo težko spoznati.
Novi oče Goulard, ki se je pokazal v polsenci zamrežene celice je bil resen in odločen in prav nič ni spominjal na pijanca, ki se je malo prej zibal po stopnicah. Njegove ustnice, ki so se prej skoraj režale, so postale trde in se zožile. V čelo, ki je bilo prej vedro, so se zarezale globoke gube. Male zalite oči so nenadoma postale velike, ostre, prodorljive.
Menih se je tedaj pred njim globoko prfkkra!! m šepnil:
»Kaj želite, častiti oče?«
In oče Goulard je ukazal:
»Počitka sem potreben. Pazite, da se nihče ne približa moji celici. Pokličite me ob treh popoldne. Tedaj morate do novega ukaza spet pozabiti, da sem vaš predstojnik. Za vas im za vse moram biti spet samo požrešni oče Goulard. Ali ste me razumeli?«
»Vse bom napravil po vaši želji, častiti oče,« Je ponižno odvrnil
kapucin.
»Dobro! Odidite!«
Kapucin je odšel, Goulard pa, ki je prej govoril o počitku, je še nekaj časa prisluškoval pri vratih. Ko je sodil, da mora biti njegov vodnik že daleč, je stopil k zvoncu in na poseben način štirikrat pozvonil. Spet je prisluhnil. Štirje enaki udarci so mu odgovorili izza stene.
Ne da bi pogledal na posteljo, ki ga je čakala, je na stežaj odprl vrata svoje celice in smuknil v sosednjo.
Tam sta čakala dva meniha.
Eden izmed njiju je bil starec asketskega obraza, ki pa vendar ni mogel skriti prirojene dobrodušnosti. Sedel je v udobnem naslanjaču in vse na njem je pričalo, da mora biti visoka, zelo visoka glava.
Drugi, ki je spoštljivo stal s hrbtom proti vratom, je bil maihen suh. Njegova kratka bradica je bila že posejana s srebrnimi nitmi in m širokem čelu so mu leta zarezala globoke brazde. Vendar pa je imel komaj trideset let, čeprav bi vsakdo mislil, da mu ne more dosti manjkati do petdesetih.
Ko je oče Goulard stopil v celico, se je nenadoma spet izpre-menil v zaspanega pijanca. Starec, ki je opazil to nenadno izpre-membo, se je nasmehnil, kapucin pa je le namršil obrvi in komaj skril prezirljiv režaj. Začudeno je pogledal najprej Goularda, potem pa dostojanstvenega starca, kakor bi hotel vprašati, kaj moreta imeti med seboj.
Tedaj pa se je oče Goulard na najbolj smešen način priklonil pred starim menihom, da se je skoraj prekopicnil. Potem je čakal, kaj ga bo vprašal. Ko ni bilo glasu, se je počasi ozrl proti kapucinu ki je stal pri vratih.
Drugič se je starec komaj vidno nasmehnil in mirno rekel z itaili-janskim naglasom:
Kar odložite svojo krinko, moj sin, in ne mučite se več. Oče Jožef du Trembley ni sicer iz naših vrst, vendar bo navzočen pri najinem pogovoru. Tako zelo cenim njegove zmožnosti.«
Ko je oče Goulard čul te besede, je začutil nekaj kakor olajšanje
Očetu Jožefu pa je starec pojasnil:
»Ta skromni menih, ki ste ga tako prezirljivo gledali, je naš za-
upnik, ki sem vam o njem govoril.«
Menih, ki je čez mnogo let nato postal slaven in dobil ime 'Siva
eminenca', je bil takrat superior kapucinskega samostana. Ponižno se je priklonil pred očetom Goulardom, ki je sprejel to čaščenje, ne da bi bil z očmi trenil.
»Oprostite mi, oče,« je dejal pater Jožef, »premotili ste me kakor vse druge. Mene, ki sem mislil, da znam oceniti in pregledati vsakogar, ste potegnili. Zdaj vidim, da še nič ne vem. Otrok sem. To je bil hud udarec za moj napuh.« Z mirnim glasom je starec potrdil: »Da, otrok ste... Ne zato, ker ste se pustrK tako potegniti. s. ne... zato ste otrok, ker se pomišljate in se nam nočete pridružiti... ker še zmerom dvomite v moč Jezusove družbe.«
Zasrepel se je v mladega moža in pokimal, kakor bi odgovarjal nekemu notranjemu glasu. Z roko je pokazal na očeta Goularda, ki je ponižno stal pred njim, in dejal:
»Oče Goulard je spoštovan vodja našega reda. Glejte, že leta izvršuje z brezprimerno spretnostjo, brez pritožbe službo, ki ga smeši pred vsemi, in ki je vzrok, da ga prezirajo vsi stanovski tovariši... In zakaj? Ker mu je bilo tako ukazano! Ta ukaz je bil izdan v blagor človeštva in za povečanje božje slave. Oče Goulard bi bil lahko po svojih zmožnostih in znanju postal cerkveni knez. Vedel je to in morda tudi hotel postati. Na ukaz, brez oporekanja se je odrekel tej želji. Izbrisal je svoje zmožnosti in skril svoje znanje, tako da je danes že pregovor: ,bedast kakor oče Goulard' To je bil ukaz! Ubogal je. To, kar je izvršil on, vodja, bi bil storil tudi najmanjši Kristusovih vojščakov. Toda on edini zna igrati svojo vlogo tako, kakor nihče drugi.«
Starec je sanjavo pogledal očeta Goularda. Morda je bilo ▼ tem pogledu mekaj občudovanja. Toda ugasnil je in obraz je postal spet resen, trd. Sklonil se je naprej, dvignili glavo in nadaljeval:
»Kaj sem jaz, Klavdij Acquaviva, najvišji redovni poglavar Jezusove družbe, naslednik svetega Ignacija Loyole? Oče Claudio, neznaten, ubog italijanski menih. Nihče me ne pozna. V vašem samostanu so me na vaše priporočilo sprejeli kakor berača. Oče Claudio, ki je dobil dovoljenje, da sme bivati pod to streho, iz obzirnosti do starosti... Oče Claudio, ki mora biti z vsem zadovoljen ... ker zahteva tako ukaz reda.«
OTVORITVE HOTELA IN RESTAVRACIJE


Novo zgrajen, moderen hotel z restavracijo, ob vznožju Starega" gradu (ZAGRAD), 15 elegantno opremljenih sob za tujce, zračno sijajna lega, brez prahu, diven razgled, lepi izprehodi, zelo dobra topla in hladna kuhinja, izvrstna vina, vedno sveže pivo v sodčkih in steklenicah. Celotna oskrba v hiši po dogovoru. Velika avto-garaža. Električna razsvetljava. Dobra pitna voda.
Čast mi je cenjenemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da se bo vršila
v nedeljo 29. maja 1932
otvoritev hotela s koncertom



.'t*/*-«•


Privozna cesta za avtomobile na levem bregu Savinje, drugi železniški viadukt.
Vedno bom skrbela nuditi svojim spoštovanim gostom najboljše in prosim za cenjeni obisk. — Pozorna postrežba. — Z odličnim spoštovanjem
Rozaltja Stegu, mam
6208
I ^	v i l\
	Kri (J
i s ■ s &	i
\ 1 ■ &	1
	1
i i	i
i S	i
	i
i.M	
B ■
v-
1
Trgovina stavbnega in mizarskega lesa, celokupnega stavbnega materijala
drv za kurjavo, prernoga-koksa, dobro vpeljana . z lastnim zemljiščem, mizarskimi stroji, 4 parcelami, s tovornimi in osebnimi avtomobili, vozovi in konji, stanovanjem za osobje, šupami itd., na najlepšem prometnem kraju mesta Zagreba na PKODAJ. "Potreben kapital 3,000.000 Din. Resne ponudbe na Publicitas dd., Zagreb, Ilica 9 pod »Redka prilika št. 1000«. 6191
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles ln
otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4,
m fcl ii
M r ! pl
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških .n nih vozičkov, tri-eiklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene Ceniki franko.
v Savinjski dolini, z vpeljano veletrgovino z lesom, hmeljem in deželnimi pridelki, ki razpolaga s prvovrstnimi tu- in inozemskimi zvezami, z vpeljano detajlno trgovino, se ODDA V NAJEM oziroma PRODA.
Stanovanjsko poslopje z najmodernejšim komfortom, velika skladišča in gospodarska poslopja.
Vprašanja nasloviti na »Rentabilnost« pri Aloma Company, oglasni zavod, Ljubljana. 6115
pege
ru;ave Sse in grda barva koie ne oihrasu in telesu izginejo
t na,Jkrajžem 6aan popolnoma i njporabo preparata *Pigmat«, K je sestavljen po principu biološ. kulture lapote, ad.iTLk.uje
ii nr«iir ?njl	tai1 t\j i rri\-xro--n t,..	..Ut ,._____j___-
xr išžSvd 1'i-av.i.u T iraprej ajmuuna o mm; ali po povzetju — poštnina t-Z^'— fctŽSS 13 D::a) d«P» Jugoslavijo »OMNIA« oddelek 1/8 Zagreb, Draškovičeva uhca 27. Zahtevajte brezplačno ilustrirani cenik!
L
«BC :•: ^IHiHimilMIiUHIIHI
Veliko industrijsko podjetje išče za Ljubljano ta južni del
Dravske banovine


Potrebno znanje slovenskega, hrvaškega m nemškega jezika di ber nastop in dobre zveze v industrijskih kro°ih _
Ponudbe na Publicitas d. d. Zagreb. Ilica 9, pod št 30 489
0»glasl v ,$Jisti	m" imajo
	sfgtsren asspefi'
6166

ČAJNE MEŠANICE SO NAJBOLJŠE.
- čfmport
Ljubljana, Večna pot štev. 15 Telefon 26-26
Prosluli astrolog profesor Helčn se Je odločil izgctoviti vam brezplačno vaš horoskop. Slava prof. Helčna je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn vam pove po resnici vso vašo usodo, napove vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeh boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helčn vam to pove: v zvezdah! Ne verujete?
zde govore resnico!
Citajte, kar vam plSe sam profesor-astrolog Helžn.
Spoštovani prijatelji!
že ko sem samo omenil, da bom izgotavljal horoskope brezplačno, je bil moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. K. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov.
Smatram za svojo dolžnost, da se vam tem potom zahvalim za vaSe zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotcvim vsakomur po vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svcjih prošenj.
Mislim, da se vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihcvim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati od-nošaje zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi.
To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite mi svoj naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem vam o vaši usodi več, nego bi smatrali za mcgoče. Vse vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost in v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod takole:
Astrološki laboratorij K. Havelka, Praga - Vinograde, Sleszka 116-J. Poštni predal 28. Češkoslovaška.
Oprostite mi, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misli. (Prof. Helčn je star 86 let.)
Zahvaljujem Vas za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval, da Vam napo vem lepšo pot bodočnosti.
Vas vseh vdani prijatelj 182	prctf. Helčn, astrolog.
Naša opazka: Prof. Helčn nI prerok, — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda.
Velika izbira
svile
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne . kakovosti, za obleke, bluze in perilo.
„Pri škofu" Lpbljana
^riel
motorna doCe&a
radi nizkega stanja funta po zelo nfzlrTh cenah počenši od Din 12.000 naprej, modeli od 250 cc do 600 cc. Športni, turistični in izrazito dirkalni modeli. Glavni zastopnik
En. Fischer, Zagreb
Radišina ulica 5
Zahtevajte Ilustriran prospekt!
6213
Za malo denarja nova obleka
ako jo prinesete v našo sprejemnlco v Vodnjakov! ulici 4 h krojaču Prezelj, ki kemično snaži ali barva. — Cene nizke. — V krojačnici se popravljajo vsa oblačila.
Ant. Prezelj, krojač. An t. Wogner, bar-var.	6242
Pozor
Ležalne stole
130, po pOTTdtjn tSO Mn.
Spalne fotelje


patent, ®vane, trtama n«,
garniture, modroce, poeteij-Qe mreže, telezoe ti oži ji ve postelj« in tapetniške izdelke nndi najceneje
Rudolf Radovan
tapet nik
Mestni trg štev. 131
Kemično čiščenje in barvanje vseh vrst oblek, (izvršitev žalne obleke v 24 urah) nadalje zaves, preprog ter kožuhovine izvršuje po najnižjih cenah
ANTON BO C, Ljubljana
Šelenburgova ulica 4 (dvorišče) In Vič cesta DL, št. 9.	173
UNIČI
sigurno SCURKE MRAVL7E
m drugi MRČES
Peka me-slaščičarne -goslilne holeli-bolnice. ekonomije uporabljajo
ASANOL S sigurnim uSpehom-Dobi se povsod-
Novost! Čevljarji Novost!
Patent Peta neprekosljiv za pritrditev usnja na lesenih petah. Strokovnjaško preizkušeno. Dobiva se pri tvrdki
JAKOB FLIGL, dediči, LJUBLJANA
Gregorčičeva uL 5	5867	Rimska cesta 2
Telefon 3353	Zahtevajte potnika.	Telefon 8353
Posetniki 50% popust na železnicah
6037
Za letovišče
Uspelo nam Je izpopolniti obutev, ki jo prodajamo za tako nizko ceno, da jo zamore vsakdo kupiti. Tudi Vi boste zadovoljni z našo poletno obutvijo. Prepričajte se.
39.-
39.-
Vel. 19—26	Vrsta 4441-05
2',a deklice: zračni, lahki platneni polčevlji z gumijastim podplatom okusne oblike.
Št 3—8 (19—26)
Vrsta 4432-37
Otroški, platneni čeveljčki v sivi barvi z gumijastim podplatom. Praktični za vsakdanjo nošnjo.	B-19-Ju.
Vrsta 2944-00
Sandale ne žulijo niti nog niti žepa. Otroške št. 22-26 Din 39.—, št. 27-34 Din 49.—. Ženske št. 35-3S Din 59.—. Moške št. 39-46 Din 69.—.
•'rsta 3335-24
ženski platneni polčevlji s trpežnim gumijastim podplatom. Potrebni so Vam v toplih dneh za sprehod in vsako delo.
» vije
V VSEH NAŠIH PRODAJALNAH KUPITE DOBRE IN CENENE NOGAVICE MOŠKE ZA DIN 7.—, ŽENSKE ZA DIN 25.— IN 9.
Vrsta 2145-09
Lahki in udobni ženski čevlji iz sivega platna z zaponko in prožnim gumijastim podplatom. Za malo denarja veliko zadovoljstvo.
'□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o i
Ožiapane ženske!
NE BO JTE SE, CE IZOSTANE	|§§
MENSTRUACIJA!
v Vam prinaSa pn poškodba b tn izostanka mesečnega
perila peri jod e, doigodotno pr«iz.kušfcno, tiaočk-rat priporočeno, ran (siji™ nčinkej-oi. sredstvo, ki ni odpovedal« tudi ne t aa j težjih m trdovra-tnejšib •lučajih t nasinrot.j« i dragimi sredstvi, ki niso oAink«y*Ja: Prot. dr. Rettiha »EROSEAs, ki obodno adickoie. ne da bi morali svoje poslovanje prekini«, te po nekaj arah. Din 70, za »taro poškodbo Din 100, za odporne ženske Din 150. dvojno ta staro požkodbo in odporne tenske Din 200. OajM-b Kjja.nj.fcon. sk-er vnan« d-m ari TSs^ii po-trjnjej« nag-«) in ian.sljiv trspeh tega frred.^va. kakor tudi po-vmSniffi* 9» lad-ovoIjsTv« PiskrRtna pošilja tpv po pošti.
Havelkova crdmsčni laborato?
Praha-Nnsle. Boietčchova ni. 10. . J. 54. Pošt. tehran ka t 17, CSR.
Danes je največja domača odpremna tvrdka glasbil v Jugoslaviji kr. dvor. dobavitelj
osvoboditi T

r- v. .	. - ^

izdelovalec glasbil in pribora
ZAGREB, Nikoličeva 12
Zahtevajte brezplačni cenik s poukom, ker boste tudi vi kot ostali naročniki dooiii najboljša glasbila po najnižjih cenah. Violine od 88.— Din dalje, mandoline od Din 125.— dalje, kitare od Din 178.— dalje fine havajske kitare, harmonike, najboljši saksofoni, jazz harmonike itd. f>934
k*-' ■—•
oboje je v tesni zvezi. Plešavost ali sivi lasje so bili že često povod za nezvestobo, za trpljenje in celo za obup. Zdaj je konec tem skrbem. Osivevanje in izpadanje las takoj zajamčeno preneha, ako zavžijete ■•»•pčuioči preparat »Vigi-Hai«, sestavljen po navodilu prof. dr. Herryja, ki vrne lasem zopet prvotno barvo, odstrani luske in zajamčeno omeji izpadanje las. Lasje dobe krasen lesk in trdnost. Preparat ni n i kak o barvilo, je neškodljiv in njega uspeh zajamčen. Polagoma dobe lasje prvotno barvo. KONEC PLEŠAVOSTI. Doseglo se je, da so se celo plešastim začeli lasje krepiti in rasti po malem. Tisoči zahval. Zdravniško priporočeno, nikaka prevara, uspeh zajamčen, sicer se znesek vrne. Očuvajte si svoje lase. Cena Din 80, za posebno jakost Din 120. Za vnaprej poslani znesek v pismu pošlje sredstvo: Strokovni laboratorij za lase AIDE-Havelka, Praha-Vinohrady, Slezka 116, odd. O. Češkoslovaška.
Preiskava las brezplačna.	182
The Birmingham Srnal
Arms Co. Ltd. Birmingham, Anglija
B.S.A. 4.99 h.p. O.H.V. Elue Star
a^fogg tnotiets
(MŽsict®** d&chšrsGC, Hfahljana
uit a? s (cm cesta Stt	6089
iis mučite se en penenanjn periode in motnjah.
Skrbi vas reši takoj lagodno, brez ovire v poklicu samo moj, pristen nedosegljiv, v vsakem primeru zajamčeno
učinkujoč PERIODOLIN po prof. dr. Larry-ju.
Znamka z zakonom zaščitena, ki se je že v tisočih slučajih obnesla. Celo v starih trdovratnih slučajih ni odrekla. Radi svojega svojevrstnega in presenetljivega uspeha ga smatrajo tudi strokovnjaki kot najboljše in najmočnejše sredstvo. Kot pošteno sredstvo ne špekulira z ženskimi težavami, temveč učinkuje po številnih priznanjih naravnost čudovito. Tisoči zahvalnic za uspešen učinek.
Ni nič boljšega. Ne dajte se premotiti od dvomljivih slabih potvorb! Posvetite meni svoje zaupanje, po kratkem času boste zopet srečni in brez skrbi. Za uspeh in neškodljivost prevzemam polno jamstvo. Cena 90 Din, močnejši Din 150, za stare motnje in močne narave Din 180. Diskretno, brez navedbe vsebine dobavlja samo
Grd. Institut za dame W. Havelka
Praha XIII., Vršovice, Ruski IZ—V. G. (Pozor na naslov.)
Pišite takoj. Zajamčeno gotova pomoč. 103
^ 'H- i'-, ,r

Ne potrebujemo dragega inozemskega blaga.
Naša avtomatsko-električna
omara za hlajenje
sistem »LINDE«
brez vode in amonijaka, je ne-nadkriljiva. Amortizacija v 2 do 3 letin, ker rabi minimalno količino toka, V pogonu je v vseh krajih državo. Poceni jih izdelujejo in dobavljajo
BRACA GOLDNER, Subotica tovarna omar za led, lesene opreme in ttnvinaste iobe.
dffiodfo
Šžtifigo&otisteega odcSet&a
velikega tukajšnjega podjetja, po možnosti jurista, ne pod 30 let, IŠČEMO za stalno službo.
Dotični mora popolnoma obvladati nemščino, slovenščino event. hrvaščino, biti zmožen samostojne sestave bilanc in poznati trgovsko, zavarovalno, davčno in bančno stroko. Dopise s curriculum vitae nasloviti na podružnico lista v Mariboru pod x ABC 9«. 6189
MESTNI TESARSKI MOJSTER
Ljubljarta, Kodeljevo štev. 19
se priporoča cenjenemu občinstvu za naročila tesarskih del, kakor: modernih lesenih hiš, raznih ostrešij, lesenih stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanili načrtih. 189
veznica
izvršuje vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
Vsled spopolnjene najmodernejše opreme izgotavlja tudi velike naklade ne samo precizno, temveč tudi v najkrajšem času.
Dalje izdeluje vsakovrstne trgovske knjige, kot: amerikanske journale, glavne knjige, blagajniške knjige, štrace, kopirne knjige za korespondenco, kopirne knjige računov, namizne bloke, žepne odtrgalne bloke, notese, šolske mape, zvezke itd.
NajnoveSa sluiinska pa-tetna železna zelo praktična sloiljiva postelja s
tapeciranim madracom _
praktična za vsaku hižu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Din 390—. Razpošiljam postom in žclezni-com po povzetju..
Predno naročite
Vas prosimo, da zahtevate ponudbo nas za beležni koledar za leto 3933, izdelujemo več vrst po zelo zmernih
tudi pri katerega cenah.
A. JANEŽIČ
Telefon 32-20	Telefon 32-20
knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig.
Naročila se sprejema LJUBLJANA, Florjanska nI. 14 in Gregor-
čičeva nI. 5.
Stoji Din 140,
spal) ni.
pstenl
fotelj
stane
Ola 1300
Lic£«sluhl praktičad za ležanie • in tedenje. .Sta« «« Din ,130 .
po tem itnam eist'8ohano perje kg Din 48.—, čist belo. gosje kg Dia. 130.—,
čisti puh kg Din 250___
modroci punjeni z volnom Din 750.—, žične mreže Ta
postelje Din 150__, oto-
mani Din 650.—..
U BROZOV1Č, ZAGREB 1LICA 82.
v--c- * w •
fv"jegaho'ete revmatizma, protina
Trganje ln zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrlvljen« rok« tn nog«,
trganje, zbadanje in ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabost oči so često posledica revmatizma in bolečin v kosteh, katere je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še stopnjujejo.
Jaz vam nudim
zdravilno pijačo, ki razkraja sečno
kislino, pospt;šuje izmeno snovi in izločevanje, torej ne takozvano univerzalno ali tajno zdravilo, temveč izdelek, ki ga mati narava sama nudi za blagor bolnega človeštva.
DAM VSAKOMUR BREZPLAČNO POSKUSNJO.
Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih v vseh državah obstoječih skladišč povsem zastonj in franko poskušnjo zajedno s poučno razpravo. Sami se bosta uverili o neškodljivosti tega sredstva in njegovem naglem delovanju.
Poštno zbiralno mesto:
AUGUST MARZKE, BERLIN, WILMERSDORF, Brnchsalerstrasso Nr. 5,
Abt. 285.	3582

Kako se veselim noči
ko bom spal na
mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil pri tvrdki
c*
00
Franc Jager
Telefon 20-42 tapetnlk, Sv. Petra nasip št 29.
hrastove ln bukove dobavljamo in Izvršujemo pokladanje po najugodnejših pogojih. — Ponudbe zahtevati. — Telefon 22-90. -
vPttP&et
se e. Hjublfana, (fVtilfova ulica tCl*
PETER ŽITNIK
SPLOŠNO KLEPARSTVO
špecijalna instalacija strelovodov
i>Coneo<r
Izolacije za Dravsfco banovina
LJTUB tuj A MA, Ambrožev trg 9. Telefon št. 31-4«
Cene zmerne. — Delo najsolidneje.
v vseh barvah Ln kombinacijah,
in druge vrste krom sandal, 20—46 št., ter vse vrste platnenih čevljev.
Velika izbira!
120.—
12©.—
tzdelane iz najboIJSej
materijala, z usnjeno podlogo

130.—
Trgovci popust!	pri znani trgovini s čevtfi
ALEKS. OELAT, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 18
r M.S f«; *** ./r.
•. •••',»^ ;• rs.-.' ; •» .i .. •'■.■
■	.'V'-- 'i
"gli- '"{--i
ZAHVALA
Za vse številne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih
prejeli povodom smrti naše srčno dobre soproge, matere, stare matere, sestre, tete, tašče in svakinje, gospe
Accetto
soproge stavbenika
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, darovalcem krasnih vencev in cvetja, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za prelepo žalno petje, zastopnikom raznih društev in organizacij ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so drago nam pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
V Ljubljani, dne 28. maja 1932.
PAVEL KREUTZER, trgovec VALENTIN ACCETTO, stavbenik sin	soprog
MARIJA KMET, KOZI ACCETTO JOSIP KREUTZER, inšp. drž. žel sestri	brat
ALBINA KREUTZER, roj. ACCETTO, sinaha, vsi vnuki, vnukinje, pravnuM in pravnukinje.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za InseratnJ del je odgovoren Alojz Novak. Vsi » Ljubljani