Hstyo na f]- i"»wadoMV£$i XXI. letnik. V Gorici, 21) maja 191 H. 22. številka. Tihaja vsaki četrtak ob 3. un popoldne Rokopisi se ne vra-!ajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša ta celo leto 4 krone, za pol leta 8 kroni. Za man premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 160. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije S kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-urini štev. 9. Naročnino in naznanila »prejema upravništvo v Gorici, Semeniška ul št. 16. Posamezne Me vilke sc prodajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I v prodajalni »Kat tiskov, društva« ul. Cnrducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po pulil vrstah in sicer: če se tiska enkrat M v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Francoske razmere hočemo! »F r a n c o s k V (• a z m e r e h o-č e m o«, tako je zaklical na ustanovnem zboru »društva krščaiisko-mislečih učiteljev« neki liberalni učitelj, ki »vzgaja« mladino tam gori blizu Kanala. Od takrat ni še dolgo časa, a razmere so so v toliko pojasnile, da liberalni Francozi sami ne marajo več za brezversko solo. Bodi vsem liberalnim učitelj eni v poduk, kar piše glavni liberalni francoski list »Journal des Debats« o francoskih razmerah v šoli: »Sola plemenitim namenom vseli tisti, ki so jo zasnovali kot zavod za pospeševanje nravnosti, omike in patri-jotizma, ni ustregla. Še več, njena organizacija, i>osloyanje in tisjjehi njenega pouka so narod popolnoma razočarali. Šola je sicer brezplačna, toda za vse, kar ne spada 1' predpisanemu učnemu redu, je treba šolnine v denarju (n. pr. za nadzorstvo učiteljevo pri izgotavlja-nju šolskih nalog od strani učencev, za dopolnilne kurze). Zakon določa sicer obligatorični šclski ..bisk, toda na tisoče učencev ne prestopi šolskega praga, ali pa le za kratko dobo. Statistika je dokazala, da manjka vsako leto dne !. decembra povprečno 5011.000, dne 1. iu -Mija pa 1,200.000 do 1,300.000 šolskih otrok, lakih horendiiili šolskih zamud celo pred letom 1871, ko je veljala še splošna šolnina, nikdar ni bilo. Stariši so plačevali, pa so tudi strogo pazili na šolski obisk otrok. Danes pa se nikdo za to ne meni in je tudi šolska nadzorovalna oblast brez vsake moči. »Ban V Sčinkovec prekorislna ptica. « Resnična dogo 'ba, skisal lv. RIJAVEC. I t ZjUtranji z jiski dan je bil in nebo je bilo prevleče..o s temnosivimi oblaki. Mrzla sapa je i.rila, krog vogla kmečkih hiš. Vmes s • padale snežinke, ki jih je razburjena v pa metala na suha tla. Hiše st< bile z;m te. ljudje so se greli na ognjiščih, kakoi^fe že v naši \asi navada. Popoludne j" burja nekoliko potihnila in nebo se j zjasnilo. Solnce je zdaj prav prijazno D,;isijalo izza temnili oblakov, kakor bi nam s tem hotelo povedati, da nas še vedno ljubi. A vzlic temu je bilo mrzlo. Sedel sem v sobici pri oknu in gledal vun. kako je uganjala jurja svuje burke z listjem in kurjim perjem. Med gledanjem zapazim dva ščin-0' :a. k;*/. sta skakaljala po dvorišču ..i iskala hrane pri kokoših. Ptička ...jfflfiu. samec in samica. Vsaki dan sta hodila na dvorišče iskati si hrane in v -•dnem tednu časa sta se tako privadila, da prišla prav pred hišna vrata. V kerot šolskih komisij« na Francoskem je danes beseda-krilalica, Lajizacija francoske ljudske šole se je prvotno tikala le učiteljstva, pozneje pa si je osvojila tudi |)ouk. Prvotni prosti šoli, ki bi vzgojila ljudi plemenitega mišljenj;; in srca, so vtisnili pečat ozkosrčnosti, ji dali polemični in fanatični značaj. Beseda »svetna vzgoja« je dobila pomen »protiverske vzgoje«. Šola je dobila v imenu ncvtralitetc več ali manj a t e i s t i š k i z n a č a j. Celo večnoveljavni principi morale so se morali podvreči »evoluciji«, ker si je vse želelo nove svetne, socialne in državljanske morale. Zato se je tudi iz šolskih kni'" dosledno črtalo vse, kar spominja i la .Joga.« Tako aiiienjeni list. še žalostnejša pa je slika francoske svi ' »dne ljudske šole. če jo gledamo v inči njenih uspehov. V listu »Echo de l-aris je pred tedni neki visoki funkcionar zapisal te-le značilne besede: »Mladi učitelji, /lasti tisti, ki so komaj dovršili svoje nauke, nimajo nobenega moralnega prepričanja. Njihovi nravstveni nazori so še veliko slabši kot njihovo intelektualno življenje. Samo v nečem so na jasnem, da je namreč treba učiteljsko delo zmanjšati, plače pa zvišati..' Totalne neuspehe v intelektualnem oziru pa kažejo sledeča dejstva-»Pri rekrutui izkušnji I. 191J se je izkazalo. da je bilo med 227.068 vojaškimi novinci 5(1.Si m (torej 22.4 odst.) takih, pri katerih se ni mogla konstatirat »skoro nikaka izobrazba« in so iili smatrali za analfabete. \ departeinentu Morbohan je bilo med 2135 rekruti SOM kratkem času sta postala krotkejša od vsakega vrabca. Minula ie mrzla zima in nastopil;', je rajska pomlad: \ sc se je prebudilo iz zimskega spanja. Trava je že začela zeleneti. ptički so začeli peti. otroci so rajali, vrisl-ali ‘•o iu peli. \ sa narava ie dobila novo obleko iti vse je bilo videti kakor ogrnjeno z najkrasnejšo zeleno preprogo. Tudi ščinkovec ni pozabil pomladi. ščinkal iu pel je dati za dnevom, da je bilo veselje poslušati ga. Pozabil ni tudi dvorišča, kjer je dobival hrano Iioziini. Prepeval, ščinkal. skakal je po murvah iu orehih po dvorišču. Vprašali smo se vsi. kaj da mora ta ptica imeti na dvorišu. ker tako poje in ščinka. leta okrog hiše in skakalja po latniku pred hišo. Nekega dne smo sedeli pred hišo mi se razgovarjali med seboj. Naenkrat smo zaslišali nekakšno cvilenje pod streho, kakor da bi mlade miške cvilile. To cvilenje se je culo vsakih pet minut približno. Iz radovednosti vstanem in grem gledat na podstrešje, kje da cvilijo miške. Ko poslušani nekoliko časa. zaslišim spet cvilenje a ne v podstrešju, marveč nekje niže. Poslušal sem še nekoliko čas in vedno se je vse slišalo od skoro popolnih analfabetov, 274 vojakov pa popolnih ignorantov. \ letu 1912 je zadela Francijo veli ka sramota, ker je bila skoraj četrtina vseh rekrutov ignorantov.« Kaj pravijo na vse to tisti liberalni slovenski učitelji, ki hočejo imeti tudi pri nas iraucoske razmere? Spametujte sel Od dobrih učiteljev je veliko odvisno! Politični pregled. Državni zbor. lanska zbornica nadaljuje debato računskem provizoriju, v kateri se :o vsi govorniki z našo zu- nanje |H' v zadevi balkanskih dogodkov. \ e a govornikov je našo zunanjo politiko hudo kritikova!;'). Povedali p;1, niso govorniki nič novega, zaradi tega je res škoda, da je poslanska ztciniea s to debato potratila toliko ča-sm. bode ta debata zaključena. — Jutri se bode bavila poslanska zbornica z manj važnimi zadevami. V torek se prične prvo čitanje predloge o podaljšanju poslovniškega provizorija, potem pride na vrsto mali finančni načrt. Vlada ima upanje, da bode ta načrt ugodno rešen. Zato pa je podaljšal finančni minister Zaleski rok za vlaganje napovedi . i osebno doltodarino do .M. julija. Ožja volitev v Pulju. V nedeljo je bil pri ožji deželno-zborski dopolnilni volit vi v Pulju izvoljen socialistični kandidat Lirtissi z H>19 glasovi. Italijanski narodni liberalec Pe-vescovi je dobil 1366 glasov. Za I.irus-sija so glasovali tudi Hrvatje in uradniki arzenala. spodaj. Zdaj grem spet na dvorišče in pazim dobro. Iu kaj sem zapazil? Ščin-kovea sem videl z gosenico pedic ali navadno mero v kljunčku, ki je sfrčal / njo v sredi latnika. Zdajci ugledam gnjezdice. v katerem je bilo pet mladih in še golih ptičkov. Čudili smo se. da si jc napravil ščinkovec gnezdo tako blizu brez vsakega strahu. Pridno sta starca pitala svoje mladiči* in sicer s samimi gosenicami pedic ali navadno mero. Ko so jitički odrasli, sem nekega dne gledal na uro, kolikokrat prineseta jesti mladičem v saki četrt tire. In glejte, kako koristna ptica je ščinkovec: trikrat vsaki četrt ure sta prinesla jesti mladičem. vsako uro torej dvanajstkrat. Torej ako pitata po 13 ur na dan. pokončata 156 gosenic nevštevši onih. ki jih sama starca pokončata za svoio hrano. V n dueli pokončata samo za mladiče 124s gosenic. Vidite torej, dragi čitatelji, kako koristen je ščinkovec. Naše oblasti bi torej morale še ostreje postopati proti tistim otrokom in njih starišein, ki bi gnezda razdirali in jajca pobijali koristnim ptičem. To sem navedel za vzgled našim ljudem, da bodo vedeli, kako koristna ptica je ščinkovec. Čuvaj dcmisijoniral. Ogrski listi zatrjujejo, da je kraljevi komisar za Hrvaško v resnici podal >vojo ostavko ter da se vodilni ogrski krogi že posvetujejo glede nasledstva. Najbržc se imenuje za bana grof Peja-esevies. Triletna vojaška služba na Francoskem je našla v ljudstvu ter med vojaštvom hud odpor. Iz najrazličnejših krajev se poroča o demonstracijah vojakov proti triletni službi. Vsa strogost od strani predpostavljcnikov ne pomaga. Tudi v parlamentu so se vršili škandali zaradi tega vprašanja. Vlada je bila namreč socialnim demokratom prepovedala nek shod proti triletni vojaški službi. Zaradi te prepovedi so socialisti vložili inter-pelacijo na vlado, kar jc izzvalo velik hrup pri desnici. Ko se je hrup nekoliko polegel, pa je predsednik rekel: Ce pričnemo razpravo o triletni vojaški službi tako. da psujemo vse nasprotniške predloge z nepatrioti in izdajalci, je ne bomo nikdar končali. Socialisti so predsedniku za to burno ploskali in socialni politik Vaillant je izjavil, da poinenja predloga o triletni vojaški službi začetek državljanske vojske: dežela bo znala preprečiti obnovitev cesarstva na Francoskem. Sijajno finančno stanje Rusije. Ruska duma je pričela dne 23. t. m. proračunsko razpravo. Predsednik proračunske komisije je poroča! o splošnih finančnih in gospodarskih razmerah. Proračun izkazuje redne dohodke s 5.169.142.828, izredne dohodke z deset milijoni, redne izdatke z 2.987.784.205, izredne izdatke pa z 220.622.756 rublji. Poročevalec Aleksejenko izjavi, da se je razpoložljiva gotovina, ki je znašala dne 14. januarja 1909 1,900.000 rubljev, povišala po začasnem računu do 14. januarja letos na 391 milijonov rubljev. To je za Rusijo važno, kar utrjuje mednarodno stališče Rusije. DOGODKI i\A BALKANU. Bolgari obstreljevali grško ladijo. Pri Kavali so Bolgari obstreljevali grško ladijo "Avcrov . Ladije niso zadeli. a tudi ladija ui na strele odgovorila. Ta spopad je napravil v tirčiji mučen utis. (irška vlada je vsled tega protestirala v Sofiji. Bolgari odbiti? I.okal-Anzeiger poroča, da so grške čete prisilile bolgarsko vojaštvo, da se je moralo umakniti čez most pri U-dovanii na cesti iz Soluna v Seres. (le-neral Putnik je odredil, naj bodo srbske čete, nahajajoče se v Bitolju, pripravljene na pohod proti Seresti. V Sofiji pričakujejo vojsko s Srbijo. Zdi se. da se v Sofiji resno računi z oboroženim konfliktom med Srbijo iu Bolgarijo. Močni vojni oddelki se premikajo proti srbski meji. V Macedoniji so se baje že pričeii večji boji. V Sofiji so mnenja.da namerava Srbija korakati proti Sofiji. Med Bolgari vlada hud srd proti Srbom. Spor mod Srbijo in Bulgarijo. Diference ined Srbijo in l^ulj^:irijo so take. da se je bati v resnici, da izbruh ne med tema dvema zaveznicama bratomorni boj. Vsaj tako pesimistična so zadnja poročila o tej zadevi. Listi hočejo vedeti, da je Srbija včeraj ustavila ves osebni in tovorni promet tm svojih železnicah, ki morajo biti pripravljene za to. da bodo prevažale vojaške čete. Rusija in Francija se truditi, da bi ta nevarni spor poravnali. Ce sc to ne posreči, potem utegne priti v najkrajšem času do vojske med Srbijo in Bit!-Karijo. Odpust rezervistov iz Rosne. Poroča se, da bodo v kratkih dneh odpuščeni od vojaške službe rezervni letniki 1902 1905. ki so pod orožjem v Bosni, dalje družinski očetje in edini sinovi vseh letnikov. Odpust pomorščakov. Te dni bodo odpuščeni iz vojaške službe pomorščaki letnikov 1905 06. ki so bili poklicani pod orožje lansko jesen. )) iii list? Domače in razne vesli. VOLIVCI! Ste li pregledali volivne Imenike? Ce niste še, storite to čim prej! Cas hiti. CUJLMO, da so volivni imeniki ’• nekaterih občinah pomanjkljivi. Dolžnost vsakega volivca je, da se prepriča, ali je vpisan, ali ne? Kdor ni vpisan, naj takoj reklamira! Današnji št. »Pr. L.« smo priložili prilogo, v kateri je govora o zgradbi nove cerkve presv. Srca Jezusovega na Drežnici. Obenem smo priložili tudi poštne položnice, potom katerih naj bla-volijo dobrotniki poslati svoj dar za to krasno svetišče, ki je posvečeno presv. Srcu Jezusovemu. Drežničani, ki so se lotili tega velikega svetega dela, so res občudovanja in podpore vredni. Zdravje sv. Očeta. V nedeljo je sv. Oče papež Pij X. prvič po svoji bolezni daroval sv. mašo in sicer v svoji zasebni kapeli. Duhovne vaje za gg. učitelje bodo v počitniškem času in sicer v Št. Vidu pri Ljubljani. Presvetli knezoškof dr. A. B. Jeglič je v ta namen v svoji posebno izredni naklonjenosti do krščanskega učiteljstva prepustil prostore in kapelo v zavodu sv. Stanislava. Naprosil je izbornega govornika in pisatelja dr. Antona Zdešarja iz misijonske družbe, da bo vodil duhovne vaje. Og. učitelji naj že naprej mislijo na to izredno priliko. Primeren čas se bo določil in pravočasno naznanil v »Slovenskem Učitelju ■. Socialdemokratki kandidatje /.a splošno kurijo za deželnozborske volitve so že postavljeni. Ti so: dr. luma. gostilničar Vrčon in železniški prožni mojster Mozetič. 1 ako so skleniti sodrugi. in za te kandidate '-e bodo borili. Obhodna komisija za regulacijo Vipave. Ta teden se je vršila na podlagi podrobnih načrtov ob celem toki: \ ipa-vc na goriški strani obhodna komisija, katere so se udeležili zastopniki mi-nisterstva. namestništva in deželnega odbora. Popravek. V zadnji št. "Pr. Lista« je stalo v članku Sklep obrtno-nudalie-valne šole v (iorici«, da je med odlikovanimi učenci tudi Franc Marušič iz Lok vice. Stati bi moralo pa L c c p n I ti Marušič iz Lokvice. Lastnosti dobre gospodinje. Krščanska gospodinja rada moli. bere dobre časopise in ljubi svojega moža. kaKor je kot nevesta ljubila svojega ženina. ■ hia je redna in snažna. Največje bogastvo ženske je brezdvomno ljubezen do reda in snažnosti. Snaga je polovica zdravja: Pri vsem tem pa mora biti varčna in delavna. Prava gospodinja je vzor požrtvovalnosti, kadar vrši svoje posle v telesni blagor svoje družine, ali kadar nadzoruje in uči svoje otroke svoj zaklad. Napad. 35-letni posestnik Matija Železnik iz Gradišča je bil v soboto ponoči. ko je zapuščal gostilno napaden od Ivana Kerševani, ki ga je tako natol-kel, da je moral iskati pomoči v goriški bolnišnici. Železnik ima več težkih ran. Vol usmrtil pastirja. V četrtek popoldne. dne 22. t. m. je vol med potjo ;z paše domov usmrtil pastirja. II letnega dečka Jakoba Fabčič iz Št. Vida pri Vipavi. Vol je dečka stiskal v zid na ozki poti in vsega presuval. da je revček nezavesten obležal. Ko so ga domov prenesli, je par ur pozneje vsled smrtnih ran izdihnil. Nedostavljen denar. V seznamu tržaškega poštnega ravnateljstva o nedn-stavljivih pošiljatvah se nahajate dve nakaznici, ki niste našli naslovljenca. Prva s štev. 143 je bila oddana na Proseku dne 15. marca 1913 za Ivana Milica v Repinah z zneskom 7 K 17 vin., druga s štev. 80 pa v Moščenicah dne 30. marca 1913 za Mateja Breščaka v Bretu (Log pri Bovcu?) z zneskom 30 K. Odpošiljatelja sta neznana. Prvo žrebanje razredne loterije se bo vršilo sredi meseca novembra, izdalo se bode 100.000 srečk po 200 K. ki bodo razdeljene v pet razredov. Junaški oče. Pri Schonbachu na Češkem je izbruhnil požar v neki hiši. Ogenj se je tako hitro razširil, da sc dve sinova najemnika Siingerja, in sicer en šestletni in en desetletni, nista več mogla rešiti. Na njiju kričanje je skoči! oče v gorečo hišo. toda v istem trenutku se je podrla goreča streha, ki je vse tri zakopala. Nesrečno darilo. Angleški kralj je: bil namenil princu Cumberlandskemu, ki se je te dni poročil s hčerjo nemškega cesarja, kot svatovsko darilo krasen avtomobil. Ker pa je znano v Cumberland-ski družini več avtomobilskih nesreč, se je angleški kralj premislil in bo baje daroval raje kaj drugega. Ženinov brat seje namreč ubil z avtomobilom, ženinov oče je ravno te dni povozil nekega dečka in tudi ženin sam je že podrl z avtomobilom nekega fantiča in ga poškodoval do smrti. Mesine novice. Meščani I volilci! Volitve v deželni zbor so tu. V Gorici so od pond. naprej razpoloženi dvojni volilni imeniki, za v olitev v splošnem volilnem razredu, ki se bo vršila dne 13. julija t. 1. in za volitve v skupini mest in trgov vršeče se dne L avgusta. V splošnem volilnem razredu imajo volilno pravico vse one osebe moškega spola, ki so svojepravtte. so 24 let stare, so avstrijski državljani in niso izključene od volilne pravice po S 22. volilnega reda za deželni zbor. \ olilni skupini mest in trgov volijo v h občani m avstrijski državljani, ki imajo pri občinskih volitvah volilno pravico v prvem ali drugem razredu, iz tretjega pa oni, ki plačujejo najmanj 20 kron neposrednega davka. Volitve vodi v Gorici c. kr. glavarstvo in tamkaj so tudi i meniki na vpogled. Volilci prepričajte se. ako ste vpisani! Agitirajte med prijatelji, znanci in sosedi! Kdor bi bil izpuščen, mora vložiti reklamacijo s potrebnimi prilogami tekom 14 dni. N a r o dni odbor, ulica sv. Ivana št. 7. Nj. Prevzvišenost, naš knezonad- škoi. je odpotoval v torek ob 5.45 uri zi v Rim. V slovo so Nj. Prevzvišenosti zvonili vsi zvonovi mesta kot je to običaj. Procesija sv. R. Telesa v Gorici sije z vršila veličastno ob najlepšem vremenu. )b straneh ulic, koder se je pomikala procesija, je delalo špalir Najsvetejšemu na tisoče ljudi. Ped je bil uzoren, obnašanje ljudstva lepo. Popoludne istega dne ob 6. uri ie bila slovesna procesija sv. R. T. na K> stanjeviei ob ogromni udeležbi ljudstva. m Zahtevajte slovenske tiskovine! Te dni je hotel nekdo kupiti pri goriški glavni pošti 3000 slovenskih blanket za brzojave. S tem številom mu niso mogli postreči, pač pa so mu usiljevali nemške iu laške blankate. Seveda je dotičnik, dober Slovenec, odklonil te. Poštni uradnik pa je rekel zraven, da celo leto ne proda 100 kosov slovenskih brzojavnih blanket. Iz tega se razvidi, da Slovenci kupujejo nemške ali italijanske blankete, kar ni prav. Ce hočemo kaj veljati, moramo zahtevati slovenske tiskovine, kakor tudi moramo po vseh uradih govoriti le slovenski. Svoje pravice moramo povsod zahtevati. Le na ta način bodemo na višjih mestih upoštevani. m Nekaj z Mirenske ceste. Pišejo nam: Kakor znano, je ob cesti, ki vodi iz Gorice v Miren, posejanih več vojašnic. Prav je. da država skrbi za obrambo domovine in se torej mladi fantje vc-žbajo v vojaških vedah. A prav ni. ako se ti fantje posurovijo v obnašanju ter pozabijo na najednostavnejša pravila olike. Občinstvo, najsi bo kdor koli. sme zahtevati, da tudi vojaštvo pozna vs.ij navadna pravila, kako se vesti do bližnjega. Tudi vojaštvo mora vedeti, da se bližnjega, tujca, ne sme zasmehovati, kadar gre mimo njega. Žal pa se to v Gorici pri nekaterih vojakih pogreša seveda pri vojakih nižje vrste. Ne puste v miru mladega ženskega spola, naj gre še tako tiho in mirno mimo njih. ampak se obnašajo prav nedostojno, da ne rabimo hujšega izraza, ki bi bil lahko primeren. No seveda, na poti jim ie -elo duhovščina in redovniki. In v tem se rd-iikujejo še posebno nekateri vojaki vojašnic, ki leže ob mirenski cesti. Žt pred nekaj časa je bil psovan od istih n 4-i preč. g. Or. in profesor bogoslovja. \ sedaj nimajo miru pred njimi gotovi Ju-hovniki redovnega stanu, ki so prisiljeni po dolžnosti mimo imenovanih vojašnic. Zato se obračamo s prošnjo na prist >i-ne vojaške oblasti, naj ukrenejo, kar je potrebno, da se vojaštvo nauči vsaj nekoliko olike in pusti v miru mimo njega potujoče ljudi in naj jih ne zasmehuje in izziva. Sedaj je to naša skromna nošnja, ki jo pošiljamo vojaškim obi istem v Gorici. Mislimo, da jo bodo iste upoštevale in nas ne prisilile tako. da bi se celo na Dunaju slišalo ali bralo. m Izpred sodišča. Vpokojeni finančni rešpicient Goriup je bil obtožen prestn-nka po >i 312 !■. ker je bil slugi mestne, 1 niunicipiia Barzelottiju pokazal vrata, ko ga je ta začel v njegovem stanovanju zmerjati s »porehi sciavi- vsled tega. ker ni hotel podpisati neke v laškem jeziku sestavljene vročilnice, češ, da ne razume italijanskega jezika. Sluga je ozmerjal g. Gorjupa in njegovo družino in zato se ga je delo še pod obtožbo in ga obsodilo v kazen <4S ur). I u bi zadobil vsaj deloma zadoščenje in ne preveč taktnega slugo naših kamoristov naučil, da po naših kazenskih zakonih je beseda porehi 'Javi žaljivka in te daj kaznjiva, napravil je obtožbo zaradi razžaljenja časti. Toda tukajšnja okrajna sodnija ni smatrala besedo porehi sciavi« za kaznjivo. meneč, da živimo še v oni dobi. ko je bilo Lahom \se J« -voljeno. Upajmo, da draga stopinja b' -de drugega mnenja. m »Kuhinjska šcia« v Gorici v S. Gregorčičevem Domu« se s I. junijem t. I. zatvori. 1 )tvori >e spet začetkom jeseni. Dan zopetne otvoritve se naznani v listih. Toliko v blagohotno vednost gg. gostom in g.čnam učenkam. m »Central Bio«. Prve dni prihodnjega meseca predstavljal se bode v »Central Bio« največji film, ki do danes obstoji: »Ljudje med ljudmi« (»Miserabi-ii«). Ta film je dolg 4000 metrov in v-zbuja povsod velikansko zanimanje. — Vodstvo »Central Bio« sklenilo je z največjo svetovno tvrdko pogodbo za filme in bode predstavljalo le filme, ki so mojstrsko izdelani. m Besnega psa ima groi Kristalni« v Gorici v Rožni dolini. Ogrizel je že več oseb. Te dni je hudo ogrizel tehnika Jutza, ki je šel mimo po cesti. m Prihodnjo soboto popoludne bodo imeli tuk. realci strelno slavnost v Pa-novcu. Minulo soboto so imeli tako slavnost gimnazijci. m Samomor. V torek zvečer okoli 7. ure se je ustrelil na svojem stanovanju v tiliei V etturiništ. 13.19-letni krojaški vajenec Pavel Budna iz Novegamesta na Kranjskem. Vzrok samomoru je baje nesrečna ljubezen. Zgubljeno. Pred tremi tedni ie neka gospa zgubila zlato uro z verižico in sicei od ulice Parkar, Vogel do Stnl-ne cerkve. Pošten najditelj naj jo princes v ulico Parkar št. 3 L nadstr.. kjer dobi prav lepo nagrado. m Na Zoruttijev spomenik nameravajo položiti nekateri Tržačani prihodnjo nedeljo venec. V Gorico pridejo z brzovlakom drž. žel. ob 9.03 uri. Na kolodvoru bo baje vsprejem. m Nedopustno je, da se mladina, dečki 13, 14, 15 let okoli in zadej za zloglasno hišo na Mirenski cesti igrajo. — Oblasti so dolžne to prepovedati iz vsakomur jasnih razlogov. Obesila se je v petek predpoludne v svoji kleti 54-ietna krčmarica Eliza Juch na Tržaški cesti št. 21. Kaj je gnalo nesrečnico v smrt, se ne ve. Iz komenskega okraja. km Liberalna brezvernost. (I z T e m- n i c e.) Znan temniški liberalec je trdil, da ni Boga in potem grozno zaklel. Rekel je tudi. da njegova žena poljubuje razpelo predno se vleže k počitku. On tega da ne more trpeti in je skril ženi božje razpelo. Lepi sadovi liberalne vzgoje! Sreča iri božji blagoslov mora bežati iz hiše takega človeka! km Nepridipravi! Dne 18. t. m. so nekateri nepridipravi odnesli Francetu Stepančiču v Temnici velika dvoriščna vrata v napajališče. Zlobneži so dosedaj še skriti. km Ogenj. Nekateri zlobneži v Temnici so zažgali minulo nedeljo našemu cerkovniku velik kup brenja (za tri vozove). katerega je kupil za drag denar. Prej ali slej jih že doseže roka pravice. km Posledice pretepa. (Iz Novela.) Znano je. da so se neketeri ne prav u-zorui mladeniči stepli na dan, ko je č. g. Franc Pahor dne 30. julija 1911 pel v Novelu novo sv. mašo. in še precej so pobili Janeza Trampuža iz Temnice. Pretepači so sedaj svojo kazen v zaporih dovršili iti so prišli na svobodo. Sedaj pa se je imela iz te pravde druga. Ranjeni Trampuž zahteva od napado-valcev odškodino za bolečine in za čas dela nezmožnosti. Gre se za 5000 K. V tej zadevi se je že vršila ena razprava v Trstu. Pač velike posledice pretepa iu posurovelosti! km Dar. tl z T c m n i c e.) Naši cerkvi je daroval lep kelih preč. g. kurat v p. Franc Stepančič iz Gorice. Hvala mu! )) V Št. Ferjani bo dne 1. junija Konstantinova veselica, katero priredi »Sl. kat. izobr. društvo«. Najboljše in najmodernejše sukno bo moške in volneno aa ženske obleke rao pošilja najceneje Jugoslov. raspošiljalno R. S TERM E C KI v Celju šl. 304 Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikam1 poštnine prosto. CENA KAVA (dokler je še v zalogi) 85 h 80 h V« kg brazil I '/< kg brazil II pečene pečene v filijalki JULIJ M E I N L uvoz kave Gorica, Tekališce Frana Josipa 30. Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Hiša na prodaj. FJroda se hiša in vinograd v Oslavju št. 79 nad Pevmo. Dobro znana stara gostilna poleg ceste. Obrniti se je tieba do gosp. Antona Komavli, Oslavje 109. Bilanca „ Hranilnice in posojilnice “ v Cerknem za XX. upravno leto 1912. > c/5 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II AKTIVA Inventar ................... Posojila ................ Zaostale obresti.............. Naložen denar pri drugih den Obresti naloženega denarja Efekti ....................... Obresti efektov nedvignjene Vrednost zemljišča . . . Terjatev na predpl. up. in tožb Tiskovine (hranil, knjižice) Gotovina konec leta 1912 . zavodih stroških Kron 494 61 659911 70 48152 36 613192 ! 93 30669 61 9300 — 480 | — 500 3! 4 88 704 35 16712 1380432 44 'r. PASIVA Deleži..................................... Hranilne uloge.................1.281.883.78 Kapitalizovane obresti . . 55.703.72 Predplač obresti od posojil................ Rezervni fond.............................. Čisti dobiček.............................. Kron 13184 ; - 1337587 i 50 588 82 25488 ; 28 3583 84 1380432 44 V CERKNEM, dne 31. decembra 1912. Načelstvo. Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se toplo priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi IGNACIJ MALI črevljarski mojster GORICA, Via Morelli štev. 6. GORICA. Zaloga galoš in gamaš. Izvršuje se tudi popravila istih. V delavnici se izdelujejo najfinejši in najtrdnejši izdelki. 9r. Just Bačar zdravnik v Gorici, ulica Treh Kraljev 9 ordinira •J 10. di 11. in 2. Io 3. n. ODLIKOVANA riSJLARNA Gorica, via Formlca li priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposetn S spoštovanjem E. .Talciti Razglas dražbe. Dne 9. junija t. 1. od 10. do 11. ure zj. se bode potom dražbe oddalo delo za podaljšanje cerkve v KOZANI. Načrt, stroškovnik in pogoji so razvidni v du-hovniščn v Kozani od dne 3. junija do dneva dražbe od 8. do 11. ure zj. Pred dražbo je vložiti 5°j0 varščine. Odbor društva za zidanje cerkve v Kozani. Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in kamnoseško podjetje Alojzij Tavčar v Dutovljah okraj Sežana zapriseženi sodni Izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake. ceste, nadrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Gene zmerne. TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici V hiši „Qoriške ljudske p osojilnice-1 (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico. zicna ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postreiba točna, domača io cene konkurenčne. — - --- Prosimo tatatevati listke olagajne radi kontrole, n role. A =5sJ|_ ggl Martin Poveraj : strokovni krojaški mojster T RAVNIK 5 GORICA. 2 p o 3 P 3 Vseh nas oblači po zadnjem kroju ter ima na razpolago vsakovrstnojblago, izgotovljenih oblek in vse priprave za vojaški in civilne obleke. Pomladansko zdravljenje. Koncentriran sirup iz sasaparile. Ta sirup je izdelan na poseben menjalni način ter vsebuje vse krepilne snovi sasaparile in drugih sladkih korenin. Deluje izvrstno in z vspehom pri krvnih boleznih. Gena t steklenice 1 K 40 vinarjev. Koncentriran sirup iz sasaparile (Jodurato) 1 K 60 Vil). Dobiva se edino v lekarni CRISTOFOCETTI v Sorici. 1ŽSfS aa »CENTRALNA POSOJILNICA11 REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTiEJCnO ZflVCZO v GORICI » »♦ obrestuje hranilne vloge po 5 %. Daje članom podojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7% na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorsc Glus. Verdi št. 32. I. nad. — l'radne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od S. ure zjutraj do 1. popoiudne. ODBOR. Ufi i&l 900000000000000000000-000000000000000000000 priporoča svojo veliko in bogato zalogo za spomlad pocinjene žice za trte, trnjeve žice, razne mreže za ograje itd., nosilce (traverze), cement, sesalke (pum-pe) kovanje za hiše in druge stvari te stroke. Zagotavljamo točno domačo postrežbo In nizko ceno. 800000000000000000000 - 0000000000000000001 h Trgovina železnina ITER & LENARD Driča — Eaštelj št. 7 — Gorica Svoji k svojim! Svoji k svojim! MIHAEL TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. Trgovina z usnjem v Kapucinski ulici št. 2 (,.Pri Lizi".) Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje iz najboljših tovoren. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP MARUŠIČ, trgovec. V Podbrju pri Št. Vitin pri Vipavi v mični legi se oddaste eno ali dve stanovanji v najem, bodisi celoletno ali le v poletnem času. Stanovanji ste pripravni za upokojence. Več se izve pri našem upravništvu. Prva slovenska trgovina z Jedilnim blagom Anton Kuštrin, ({) v GOBICI Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba ^ točna in solidna. Na željo odje- a malcev v mestu se blago do- PJ ^ stavlja na dom. ^ Q Pošilja se po železnici in pošti. kJ v \ 1 \ M OTO05M MOlM: Viktor Toffoli-Gorica prva zalo£a oljkovega olja Via Tiatro 16. - Via Senic 10. OUkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lncca, Nizza, OneglJa. Cene so sledeče : Jedino olje .... liter Kron 1.04 Namizno olje . . . „ „ 1.12 Istrsko oljkino olje. , „ „ 1.28 Valona................„ „ 1.40 Bari..................„ „ 1.40 Oneglia...............„ „ 1.60 Lucca.................* „ 2.— Nizza.................„ „ 2.40 Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele iu izven države. V Kostanjevici na Krasu, na lepem prostoru, je na. prodaj hiša skoraj nova, ki je sposobna za trgovino. Več se izve v Gorici, ulica Morelli 15| Aleksander Ambrožič urar in juvelir SORICA, GOSPOSKA ULICA št. 16. Zaloga različnih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine ter optičnega blaga se slavnemu občinstvu uljudno .priporoča. □ K □M ^ MO Prva Goriška posebna (specijalna) trgovina platnenega in Mažasteia Map H. WALLAND Gorica - Gispiita ulica ši. 17 v hiši Orana - Gorica (prej Via Stretta 4.) Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniška zaloga platnenega in bombažastega blaga. Prodaja na debelo lil drobno po stalnih tovarniških cenah in sicer v veliki izberi šifona, bele in rujave šeše. (korama) platna za telesno perile in rjuhe ! Gradi in žimo za žimnice (štramace). Različne koverte, plahte in kovtre! Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti. tovaliči. brisalke itd. itd. ZAJAMČENO iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke.. namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnosti! Znano najbolje blago! Strogo solidna postrežba! Popolnoma nova zaloga! Za obilni obisk se priporoča s spoštovanjem H. WALLAND. .Gorica, Gosposka ulica št. 11 v hiši Orana prej Via Stretta 4 M □ M □ LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Dunaj .... 83, 63, 56, 70, 31. Alojzij Gril, mizarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Gorici na sredi Raiteia Stev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. HISna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kraji marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. Dilunica MrtiEuili posod in cirkiraigi orodja Fr. Leban Sorica, Bagistratna ulica itn. S. Priporoča preč. duhovščini tvojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja !■ prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — Pozor! o0.000 parov čevljev! 4 pari čevljev le za 8 K. Vsled denarnih zadreg več velikih ti>-vam sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju: A. Geli), razprodaja črevljev, Moto 516. Lahko se premeni ali denar vrne. Kolumbu*o jajce /.;t pokrivanje streh! Potom ženijalne iznajdbe, ki se jo Patentirani strešniki „Ancora“. napravi na navednih sladkih strešnikih (Flarhziesel) se so eže perfektno zvezo cele strehe S patentiranimi,vAncora**.strešniki pokrite strehe nudijo večjo varnost in trdnost kot vsaka druga \ vrsta strešnikov. Estetičen utis! Cene jako primerne I Priporočljivo za nove strehe ali pa za zamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino 1 m /a flajboljša priporočila! Izključno zastopstvo za go- A Toip p Gorica, ritki tolminski in vipavski V/» AadJOvz Goipaska ul 7. oknu ter za Kras: 1'^LiiroN 10/. I.daatelj in odgovorni urednik J. VmpoiAek v Gorici Tiska .Narodra Tiskarna" v Gorici (odgov. L Lnkefld Priloga »Primorskega Lista" št. 22 2 dne 29. maja 1913. 60SP0D0V PAN. OZNANILO. 2. jun. Erazem, šk., muc. (303), Marcelin in Heter, muč. (304), Blantlina, muč (170), Evgen, pap. (657); 3. jun. Klotilda. Kr. (545), Liphard, duli (550), Pa\ *a, dev., muč.; 4. jun. Franc Karač. (1608), Kvirin, šk, muč. (Krn) (309); 5. jun. Bonifacij, šk., muč. (755), Doro tej, muč. (362); 6. jun. Norbert, šk. (1134), Klavdij, šk (693), Bertrand; 7. jun. Robert, op. (1158), Bogoljub (Gottlieb), op. (850); 8. jun. IV. nedelja po Bink., Medard, šk (545), Maksimin, šk.; evangelij bogatem ribjem lovu. Javno češčenje Najsvetejšega: jun. v Nemškem rovtu. Mesec juni. Lep mesec maj je pri koncu in ž njim priljubljene »Šmarnice«. Marsikomu bo dolgčas po njih — ali veste kaj? Nadaljujmo! Kakor je mesec maj posvečen preblaženi Devici, posvečen je junij Presv. Srcu Jezusovemu. Praznik Srca Jezusovega pride navadno v mesec juni, praznuje se prv petek po osmini S. R. Telesa, letos je prišel v maj že, ker je bila Velika noč tako zgodnja. Papež Klemen XIII. je leta 1765 vpeljal posebne molitve za sv mašo in za opravilo — za vso Katoliško cerkev pa je zapovedal ta praznik obhajati še le Pij IX. dne 26. avgusta 1S56 in dekret sv. kongregacije obredov od dne 28. junija povzdignil ga je v praznik I. reda (brez osmine). Ni pa prepovedano hlapčevsko delo in ni pod grehom zapovedano vdeležiti se sv. maše. Mesec juni postavite v svoji hiši podobo Srca Jezusovega na kako častno mesto, ozaljšajte jo, kakor znate s cvetkami, ali prižgite lučko pred njo in opravite vsak dan kako pobožnost — vsaj kak vzdihljaj n. pr.: »Sladko Srce mojega Jezusa, daj da te vedno bolj ljubim!« (300 dni odpustka vsakokrat in popolnoma odp. enkrat v mescu.) ali: »Moj Jezus, vsrni-Ijenje!« (100 dni odpustka) ali: »Jezus krotak in iz srca ponižen, naredi, da moje srce, kakoršno je tvoje.« (300 dni odpustka) — več takih molitvic najdeš gotovo v svoji molitveni knjižici. Te odpustke dobiš vselej, kedar take molitve opraviš, sedaj mesca junija pa še posebej zarad pobožnosti Srca Jezusovega vsak dan 7 let odpustka, in enkrat v mescu, kedar sam zbereš popolnoma odpustek pod navadnimi pogoji — spoved, obhajilo in molitev po namenu sv. Očeta. Vidiš, da se dobro izplača! Poleg tega je Kristus sam naročil bi. Mariji Alakok, naj oznanuje sama in naj da oznaniti, da bo Jezus — vsem onim, ki častijo Srce njegovo podelil milosti, ki so jim potrebne po njih stanu, — družinam prinesel mir, — tolažil v terpljenji, — v življenji in v smrti jim bo zavetje. — blagoslavljal bo njihova početja, — grešniki bodo našli mir v Njegovem Srcu in neizmerno morje vsmilje-nja, — mlačne duše postanejo goreče in popolne, — blagoslovil bo hiše, kjer se hrani it: časti podoba Njegovega Srca. — duhovnom bo dal milost tudi trda srca ganiti, — imena onih. ki bodo razširjali to pobožnost, bo zapisal v svoje srce in jih ne bo nikdar iz njega izbrisal. Sedaj pa čvrsto na delo. oklenimo se teh obljub. Njegove besede ne preidejo. \ si rabimo mnogo od Boga. oklenimo se lepe prilike, da dobimo, kar nam je potrebno — zatecimo se k tenpi Srcu, ki jc grešnike vabilo, grehe odpuščalo, da celo dalo se prebosti za nas! |)a! »Ljubljeno bodi povsod naj svetejše Srce Jezusovo!« (100 dni odp ) Pevske točke pri daritvi sv. maše! Ker je »Prim. list« letos odprl nov predal, v katerem poljudno razlaga razne liturgične obrede in molitve, zato ne to odveč če prinese enkrat razlago pevskih točk pri slovesni daritvi sv. maše S tem bo našim g. organistom, cerkv pevcem in pevkam gotovo ustreženo, in tudi druge p. n. čitatelje »Prim. I.«, ki se ravno ne prištevajo cerkv. pevcem bo gotovo zanimalo zvedeti, kaj pomenijo liturgični spevi, ki se pojo pri daritvi sv. maše. Saj brez lit. petja slovesne (pete) sv. maše biti ne more in je petjJ bistven del pete sv. maše. Pred sv. mašo se je blagoslavljala voda, s katero je potem mašnik, ali škoi ljudstvo pokropil. Dandanes je blagoslovljena voda že pripravljena v kamnu blizo vrat. da se vsak, ki vstopi v cerkev sam pokropi (pokriža), vendar je še škropljenje pred slovesno sv. mašo še v mnogih krajih v navadi. Med tem se poje: »Pokropi me, Gospod, z hizopom in očiščen bom, umij me, bolj kakor sneg bom bel. Ps. Usmili se me, o Bog po velikem usmiljenju svojem. Čast (bo di) Očetu in Sinu in Svetemu Duhu: ka kor je bilo v začetku, iu sedaj, in vedno in na vekov veke. Amen.« Besede so vzete iz 50. psalma. S spokornim kraljem Davidom se spominjamo svoje rev ščine in grešnosti ter prosimo Gospoda, naj očisti našo dušo, da se bomo mogli vredno in milosti polno vdeležiti presv. daritve. Kolikor čistejša je naša duša. toliko več milosti zadobimo pri daritvi sv. maše. S hizopom pomočenim v bla goslovljeno vodo je v stari zavezi pokropil duhovnik ozdravljene gobove, preden jih je proglasil za čiste. V velikonočnem času (t. j. od vel. nedelje do vžgete binkoštne nedelje) se ob nedeljah mesto »gorenjega« poje: »Videl sem vodo tekočo od templa od desne strani, alleluja. in vsi, h katerim je do spelata vodaso se zveličali in bodo govorili: alleluja. Slavite fiospoda ker je dober, ker vekomaj traja njegovo ustni Ijenje. čast Očetu itd.« Antifona se ponovi. Te besede so vzete iz knjige preroka Ecehijela in nas spominjajo na sv. krst. ki se je v prvih časih krščanstvi delil o velikonočnem prazniku. Voda sv. krsta očisti in ozdravi dušo; to milost pa nam je zaslužil od smrti vstali Zveličar. zato mašnik velikonočno nedeljo pokropi vernike ne z navadno blagoslovljeno vodo, temveč s krstno vodo. k: so jo veliko soboto odvzeli, preden so bila prilita sv. olja. Vrstica 18. »Slavite Gospoda« je slavospev od smrti vstalega Zveličarja. Nato je še nekaj verzi-kulov. V molitvi prosimo naj Gospod pošlje svojega angela, ki naj čuva. podpira, varuje, obiskuje in brani vse ki bivajo v tem hramu (cerkvi) po Kristusu Gospodu našem. Amen. (Dalje pride.) Iskrice. Sreče človek še ne zave se, dokler nesreča ga ne potrese. Če jo ščiti še postava, to še le je krutost prava. In, če te tudi sodnik oprosti, kaj ti pomaga, če vest te teži? Čim manj ima. tim bolj se baha. Na njivi raste, kar njivi daste. "Spoštuj očeta«! Bog zapoveda, da bo m o g o č e, naj oče gleda. Lenuha hočeš se znebiti? O delu začni govoriti! Novi vek. Romantičen igrokaz v petih dejanjih, Spisal ' * (Dalje.) Drugi prizor. Prejšnji, župan Janez Droč, Steian Go-inišček, Martin Doljak in drugi občinski možje iz Solkana in Grgarja. Zupan Janez Droč: Dober dan, žlahtni gospod namestnik! Jeronim Attems: Kaj nam prinašate dobrega, g. župan. (Poda županu roko.) Zupan Janez Droč: Upamo, da bomo tukaj kaj dobrega slišali: Jeronim A 11 e 111 s: Povabil sem vas v prvi vrsti, da se dogovorimo glede zidanja cerkve na Skalnici. O tem bi rad slišal najprej vaše mnenje, g. župan! Prosim, sedite vsi! (Sedejo.) Kaj pravite k temu? Zupan Janez Droč: Dobili srno prošnjo, ki jo je podpisalo več naših Občinarjev, naj bi županstvo storilo potrebne korake, da bi se zidanje cerkve, ki se je vstavilo, spet pričelo. Moje mnenje je, da se ne smemo vstavljati, zlasti, ker hočejo tudi sosednje občine prispevati. Res je, da moramo imeti za zidanje cerkve dovoljenje od višjega pastirja, toda to dobimo lahko. Danes izvolimo deputacijo, ki naj gre v Oglej in izprosi dovoljenje. Steian G o m i šč ek: Jaz mislim, da to ni naša stvar. Zakaj bi si mi delali te stroške? Saj imamo dovolj cerkva. Kdor hoče imeti cerkev, naj si jo sam sezida, lega malikovanja po hribih ne smemo podpirati z občinskim denarjem. 1 »eželni stanovi Kranjski so pred par meseci zborovali v Linču in so napravili proti malikovanju na Skalnici na kralja Ferdinanda !.. našega vladarja, spomenico, v kteri zahtevajo, da se ta božja pot zatre. Z u p a n J a 11 e z D r oč: Res je, da so kranjski stanovi obsodili to božjo pot. toda naši domači glavarji ne nasprotujejo tej nameri. (Dalje prih.) Darovi. Jubilejni darovi za »Slov. s i r o t i š č e«: P. n. Družina Vičič v Gorici mesto venca na grob + vikarja Ed. Štreklja K; Ivan Kumar kurat 2 K; Anton Kuštrin trgovec 2 K: g.čna Ana Kraus v Gorici 2 K: Ivan Gorjup, pekovski mojster 2 K: Stefan Černigoj 40 vin; Antonija Nardin 5 vin; Ana Košuta. Gorica 50 vir. Z a s k I a d. »S I o v. s i r o t i š č a«: V Idriji ob Bači: P. 11. gg. Fr. Kragelj 60 v. Andr. Kos 1 K. Ign. Kovačič 80 v. Pet. Kovačič 4Gorice« 6. t. m. me je zraven drugega posebno zanimal ta-1" odstavek: Najbolje pada število ovac na Bovškem. 7533 glav ovac je še: od leta 1900 do 1910 manj 2512. Značilno je. da so naši planinski kraji, ki najbolje nazadujejo.' In kaj je krivo tega? Marsikdo se bode neverno posmehoval, če mu povem, da p r o g n a n e koze i z g an j a j o tudi ovce z naših planin. Misliti bi si bilo. da je moralo število ovac narasti, da bi ta naraščaj nadomestil izgubo koza. Pa ni tako. marveč je statistično dokazano, da od tistega časa, odkar je začelo politično oblastvo z vso silo zatirati kozjerejo, krči se tudi število ovac od leta do leta tako znatno, da so nekatere planine na Bovškem že p r a z u e ostale in da je na njih popolnoma zamrlo planšarstvo. Jaz poznam posebno dobro razmere v loški županiji in zato hočem v prvi vrsti o njih govoriti. A več ali manj so si planšarske in tudi kmetijske razmere sploh po vsem Bovškem enake. Kar velja torej za loško županijo, to velja približno tudi za vse druge županije na Bovškem. V loški županiji so tri skupne planine: Koritnica, (zasebna last), M a n g a r t (zasebna last) in M o ž e n-ca (občinska last). Na koritniški planini so pasli zadružniki, dokler niso bile koze šc tako strogo prepovedane, po 2511 koza in 30(1 ovac in pridelavah so na leto po 50 stotov polnomastnega sira in po 28 stotov skute; v letih 1910 in 1911 je bila planina opuščena in lani so pasli na njej zopet pa samo 140 ovac in so pridelali 9.5 stotov sira, pa 4.40 stotov skute. Umeje se samo ob sebi, da se tako malenkostno obrtovanje ne izplača. in da ostane planina zanaprej naj-brže zapuščena. Na planini Mangart so pasli pred prepovedjo po 300 koza in po 500 ovac in dobivali so po 90 stotov izbornega sira in po 40 stotov skute; sedaj pasejo le še po 300 ali kaj malega več ovac. ki dajejo po 19 do 20 stotov sira in S st. skute. Slednjič se je v Mo-ženci paslo poprej po 150 koza in po 200 ovac in pridelka je bilo na leto po 20 stotov sira in 9 stotov skute, dočim ni sedaj ni koza. ni ovac več na tej planini. ki je popolnoma osiročena. (Dalje pride.) Iz sežanskega okraja. s Z gorenjega Krasa. (Za zadnjo št. došlo prepozno. Ur.) Dne 15. t. m. ie imela zveza županov v Sežani svoje zborovanje, na katerem je tožil predsednik. tomajski župan Vran. da ni d i-segla dosedaj županska zveza še nika-kega vspelia, razun da se je prestavila Ripperjeva brošuraokraškein teranu na slovenščino. No. če kaka organizacija ne doseže svojega namena, je pač boljše, da se razpusti, nego da vznemirja s svojimi sejami iu zborovanji po nepotrebnem davkoplačevalce. Po ti seji se je zbrala kaka polovica udeležencev v gostilni pri Mahorčiču, da se posvetuje o bodočih deželnozbor-skili volitvah. Tu je govoril tudi nek profesor iz Gorice. Po kratkem posvetovanju se je izvolil centralni volilni odbor za ves Kras. v katerega so utaknili tudi pristaše S. L. S., kljub temu, da niso bili s tem mandatom prav nič zadovoljni. Ta centralni odbor bb imei tudi nalogo postaviti v vsaki občini krajevne odbore, ki bodo pridno agitirali za liberalce. V olilne operacije pa bode vodil centralni odbor, ki bo postavljal tudi kandidate. V idi se. da so se politični nasprotniki že nekoliko pripravili za bodoče volitve. Zgodaj so začeli, kajti dobro vedo, da jih čaka težko delo. Toda zavedni Kraševci dobro vedo, kje so prijatelji kmečkega ljudstva in se vsled slabih izkušenj, ki so jih dosedaj nabrali. ne bodo pustili več preslepiti od političnih šarlatanov. Kraševci hočemo zastopnike. ki se. v deželni zbornici potegujejo za naše potrebe, ne pa take. Vi pustijo delo za blagor ljudstva in rajši sede doma na svojih žametnih blazinah, nego da bi nam pomagali. Iz korminskega okraja kr Iz šlovrenske fare. V Slovrencu smo z letošnjo letino lahko veseli. Crc-šenj imamo zadosti in se tudi dobro prodajajo na korminskem trgu. V inska trta kaže dobro, iii če Bog nas obvaruje vremenskih nezgod, bodemo pridelali lepo množinosladkega vinca in / veseljem bodemo napolnili sodčke. —- Nekdanji pevski zbor je v naše veliko veselje oživel. Upamo, da se še pomnoži in nam bo pod vodstvom gospoda organista pel v čast božjo in v naše veselje. Svojčas se je v našo faro oziroma v Neblo »pritihotapila »Lega Nazionale«. Kupila je primeren prostor in sezidala šolo. Ko ie bila šola zgrajena so Italijauaši kot hinavci hodili od hiše do hiše in naše očete pregovarjali, naj pošiljajo svoje otroke \ italijansko šolo. A naši pametni očetje se niso dali premotiti in svojih otrok niso poslali v italijansko šolo, kajti prepričani so, da bi jih njih lastni otroci pozneje po italijansko preklinjali. — Prav tako se je tudi »Sokol«priklatil pred par leti v našo faro. Na vse kriplje je delal, da bi naše fante spravil pod svoje liberalne perotnice. Pa naši fantje so vedeli, kaj je prav in se niso dali pregovoriti iz-vzemši pičlo število njih. ki se je sedaj izgubilo. Mirno in tiho mi Slovrnjani cb meji stojimo, se katoliških načel veselimo in hočemo biti zvesti Slovenci in ljubiti svojo domovino. Fant. Iz tržiškega okraja. Iz devinske dekanije. — Zadnji Novi Cas« pravi, da se ne pusti trgati od nikogar. Povemo mu odkritosrčno, da nismo nikdar imeli namena trgati ga. Nam je le za dobro stvar. Nismo pa krivi mi. da se je »Novi Cas« z raznimi ne-taktnostimi in neresnicami zaplel glede devinskega župnišča tako, da ga vsi razumniki obsojajo. Ali ste morda mislili, da smete vse mogoče reči trditi, češ, saj se nihče več ne spomni, kaj je pisal »Pr. List«? Ali ste morda mislili, da bo č. duhovščina molčala na očitanje o komodi-tetah in o kramljanju se starimi grajskimi guvernantami, česar niste še do danes preklicali? V zadnji številki pišete, da se je višja cerkvena oblast »odločno izrekla, da župnija pride v Št. Ivan«. Tudi ta najnovejša netaktnost vam ne more po magati. Kolikor vemo mi od gospodov, ki so bili v tem vprašanju pri prevzvi-šenem knezo-nadškoiu, lahko javno povemo, da je vprašanje glede premestitve devinskega župnišča po besedah samega prevzvišenega knezo-nadškofa precej v drugačnem štadiju, kakor si to uti • slijo gospodje okolu »Novega časa«. Tudi izjava zastopnikov občine Medjavas v zadnjem »Novem času« je odveč. Vsakdo razume njih prizadevanje. Čemu hujskate z objavljanjem takili izjav? Navedite rajši stvarne razloge! \ tako važnem vprašanju morejo zmagati le stvarni razlogi! tr Devin. V zadnjem »Novem Času« odgovarja naš g. upravitelj na »neresnice«, ki jih je nekdo nagromadil v »Prim. Listu«. Nismo mislili odgovoriti, pa smo primorani, da ne bodo bravci mislili, ‘la smo res pisali neresnico. Po mnenju g. upravitelja smo kar nagromadili neresničnih trditev. Piše doslovno: »Nikakor pa ne moremo molčati na vse neresnične trditve, ki jih je nekdo nagromadil v »Prim. Listu«. Nekdo poroča, da deželni odbor ne more dovoliti, da bi se uporabil občinski denar za novo župnišče. Seveda to ni res. Res je. da je deželni odbor občini dovolil vporabiti 27.000 K naloženega denarja za novo župnišče, potem ko je spoznal, da je župnišče potrebno in za občino res koristno.« Tako piše g. upravitelj. Sedaj pa vzemite v roke Prim. List«, in videli bodete. da ni »Pr. L.« niti omenil ne oblasti. ne pravice dežel, odbora glede dovoljenja uporabe občinskega denarja ' \ novo župnišče. I ako se lahko ovrže neresnice. Ste pa zadeli enkrat zrak pred seboj in ne našo neresnico«. Povrh tega je ta neresnična »neresnica« edina, ki se Vam je zdela vredna, da jo ovržete. O vseh drugih »nagromadenih« pravite, da so nekoliko pretirane«. Ne zdi se nam vredno, sicer I i dokazali, da niso prav nič pretirane! Nikar ne mislite, da so ljudje že pozabili, kaj je pisal »Prim. List«. Ljudje vedo vse dobro. Kar se tiče pravnega stališča župne cerkve, povemo Vam, da se ni od preše I i t v e do danes bistveno prav nič spremenilo. Kajti, kakor priznamo mi, kar pišete, da je narastlo število hiš ua oni strani ua (><) (šestdeset), morate tudi Vi priznati, da se je na tej strani potrojilo. Naši stari so pripovedovali, da sc je preselila dekanija v Devin zaradi mrzlice in ker je bilo tukaj večje število duš. Ta premestitev se je izvršila pred več kot Klil leti. Zato odpade popolnoma Vaše sklicevanje na pokoj, prvega g. dekana. Takrat so morali namreč naši očetje delati grajščaktt roboto in dajati desetino; zato pa je umevno, da niso mogli biti tisti časi tudi za g. dekana prijetni. Na vsak način je neresnična in obenem smešna Vaša ali urednikova trditev, da želijo Devinci že dolgo let premestitve cerkve in fare iz Devina v Sti-van. Tej trditvi, kakor celemu dostavku, se je treba pa »res odkriti«. Kateri so pa tisti Devinci? Če bi bilo to res, bila bi vsa zadeva že zdavna končana. 1'ako pa ne bode še, ker toliko pravice, kolikor si prisvajajo Medvejci za premestitev. toliko si smemo prisvajati tudi mi v ohranitev tega, kar smo imeli nad 100 let. Opomba ur e d.: Kakor smo sprejeli dopis iz Devina, pripravljeni smo sprejeti tudi dopise od nasprotne stranke, ako so stvarni in resnični. Res, obžalovanja vredno je, da se ljudstvo s to rečjo draži. Ugodna prilika! V novi trgovini pri Soškem mostu št. 63 (Via Poiite Isonzo) v Gorici se dobi vsakovrstno sveže oblačilno blago po prav nizki ceni Blago za moške obleke pa po tovarniških cenah. S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga. Za obilen obisk se priporočam Anton Jug. Štev, 2244 E Razglas. Naznanja se, da javna dražba ustatill. četrtletja, t. j. mesecev januarja, februarja in marca 1912 začne v poned., 9. junija 1913, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne. Dne 11.. 14.. 18., 21 in 25. marca bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi. V Gorici, 5. maja 1913. Od ravnateljstva zastavljalnice. Tftorejci: Najceneje kupite lasti ko za cepljenje trt „ExCBlsiOP" pri tvrdki I. Drufovka, Gorica, Gosposka ul. (nasproti „Monta“).