SLOVEN Leto - Año VII. ' T H "" H No. 318 "EL SEMANARIO ESLOVENO" TEDNIK Gena LM cent. Urednifitvo In upravnlátvo °aUe AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta ? arg. 3.-leto $ 5.— celo TARIFA »EDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1651 EVROPSKI DRŽAVNIKI IGRAJO ZADNJE KARTE \ es cas po vojni državniki in diplomatje '»rajo za mir — in ko bodo vrgli zadnje karte bo — vojna. IV dni smo imeli priliko poslušati pri zborovanjih Družbe narodov dolge govorance raznih državnih zastopnikov, ki so vsak na svoj "flein povdarjali potrebo po miru.. Kot smo že v zadnji številki povedali, je i-1Qel lep in pomemben govor angleški zunanji minister Hoare. Seveda, medtem ko je miniver rotil za mir, je vlada poslala močno vojno brodovje v Sredozemsko morje in tudi dru-vojaške priprave se vršijo po vsem' obsežnem angleškem imperiju, tudi kolonije niso izlete. Odločno proti vojni je govoril sovjetski komisar za zunanje zadeve, Litvinov, da so tudi Sovjeti ravno te dni zaključili velikanske taj-,le vaje rdeče armade. Ko je Litvinov v sobotnem govoru povedal kaj da pripravlja no-v° vojno, so poljski delegatje v pondeljek, ko Se je Litvinov dvignil, da bi ponovno govoril, •akoj zapustili dvorano ter so ironično izjavi novinarjem, da bodo medtem ko bo Litvi-n°v govoril "pokadili eno cigareto", češ, da je 'Uski zastopnik govoril proti Poljski, ker je dejal, da pripravljata vojno dve nasprotujoči •Sl morali, ki bi bila ena fašističnokapitalistična 111 druga socialnodelavska in bi bili po mnenju Poljske delegacije, prvi Poljaki in drugi Rusi. Seveda je Litvinov to domnevo načeloma ovrgel, kar je popolnoma naravno. Tudi nemški diktator Hitler, ki je zadnje ča-Se zelo sumljivo molčal, je imel predkratkim velik fašistični shod v Nurembergu, kjer je iz-■JHvil, da je dolžnost nemškega fašizma sprani pod svoje okrilje vse ljudi, ki govorijo Nemški. Posarje, da so že dobili od Francije, da je treba dobiti še Memel in Avstrijo. Hitler je takoj spoznal, da se morda ravno Se(iaj nudi lepa prilika, ko Anglija in Fran-pritiskata na Mussolinija, da bi kaj populi glede Avstrije. Sila kolo lomi in Mussolini "ebodi len, je takoj namignil Hitlerju, da bi se ^orda dalo kaj zbarantati, če bo Nemčija v 'em kritičnem; položaju na strani Italije. Seve-imata pri tem Hitler in Mussolini vsak svo-račune. Glavni namen fašistične Nemčije pa je zlo-miti mioč Sovjetske Rusije, ki ne kot država, ^*ttveč kot sistem ogroža nemški fašistični cilj. 0 v9ej Nemčiji se mrzlično pripravljajo za °JOo proti Sovjetom in obenem pravi Hitler, to boj tudi proti Judom, ki jih v Nem-ljuto preganja, medtem ko imajo v Ru-popolno svobodo kot drugi državljani, konference pri Družbi narodov glede ^0ra »ved Italijo in Abesinijo, so frakasirale, r Je bilo, kdor razume fašizem, pričakovati. ^ konferencami se nadaljuje, ki pa v za «le Pri k Pa Galije in Abesinije ne bodo ničesar iz-0Iaenüe in je vojna neizogibna, če Abesini-P^ostovoljno ne ugodi zahtevam Italije, kar <>e pričakovati, ker ,jo podpirajo dru- ^žave, ki iščejo enakih koristi kot Italija. Vprašanje je, če bodo konflikt med Italijo in Abesinijo izrabili, kot so izrabili sarajevski umor, za novo klanje v Evropi. Vsi protesti proti Mussoliniju, naj preneha s pripravami za vojno v Afriki, ne zaležejo nič, ker možakar se dobro zaveda, da ravno tako kot Italija, tudi Nemčija in Japonska komaj čakata ugodne prilike za naskočiti sovjetsko Rusijo, ki je največja moralna nasprotnica fašizma in sploh kapitalističnega sistema. Mussolini bi to borbo samo opazoval ter medtem opravil svoje delo v Afriki. In če bi zmagali Sovjeti, kar je zelo verjetno ker ima Rusija zelo veliko moralno za-slombo pri delavstvu izven Rusije, je .Mussolini zmožen italijansko ljudstvo celo osvoboditi fašističnega sistema v katerega ga je sam vprege], ter zadiktirati v drugi obliki, če bi ga medtem usoda ne prehitela. Fašizem je pač zadnji kapitalistični poizkus za obdržati se na vladi. Naši čitatelji se vprašujejo, bo vojska ali ne bo? Dnevno časopisje je natrpano vsepolno vznemirljivih vesti, iz katerih pa ni mogoče ničesar jasnega razvideti. 1'redvsem moramo vedeti, da se za vojno že dolgo vneto pripravljajo. In da dokler vlada na svetu kapitalistični individualni profitni sistem, in dokler bo premalo poučeno ljudstvo voljno krvaveti za njih interese, bodo vedno na svetu vojne in revščina. Čim bolj se izpopolnjuje tehnika in znanstvo, tem strašnejše bodo vojne, ker danes vsa tehnika in vso znanstvo vporabljajo samo v vojne svrhe. Če bo vojna v Evropi jutri je težko ugotoviti, ker je vse odvisno od razpoloženja ljudstva. Danes je po vsem svetu slabo in spričo tega se zdi, da je ljudstvo razpoloženo za vse, tudi za vojno, samo da bo sprememba..., ampak kdo upa zagotoviti, da bi se ljudstvo le ne zavedlo, da ko bi dobilo orožje v roke, bi ga obrnila proti tistim, ki so jim ga dali. Zadnja svetovna vojna se ni obnesla, kot so pričakovali tisti, ki so jo povzročili. Tisti narodi, ki so bili najbolj izkoriščan od valada-.jočega kapitala, so znali vojno izrabiti v svoj prid, da so se vsaj delno osvobodili. In ti narodi so bili v prvi vrsti, Slovanski narodi. Pred vojno je vladala v Evropi kakor tudi po stalem svetu, svobodna demokracija iz katere se je izcimil kapitalizem kateremu so se, kar je naravno, pričeli križati interesi in so si v imenu patrijotizma in vere napovedali vojno. Vojna je mnogim odrpla oči in kmalu bi po vsej Evropi zavladal pravi človečanski socializem, da ni temu zastavil pot fašizem in to ravno v tistih državah, ki so bile tik prevrata za vzpostavitev državnega sistema po vzgledu Rusije. Izrazito .fašistične države so: Italija, Nemčija in Japonska. Svobodno demokratične pa so: Francija, Anglija, države ki tvorijo Malo antanto in druge. Ti dve politični morali sta si smrtni sovražnici, dasi v bistvu ne razlikujeta mnogo, pač pa načeloma. Pod fašizmom nima delovno ljudstvo nobene besede in tako tudi nobene pravnice, medtem ko v takozvanih demokratičnih državah lahko delavstvo prireja štrajke in zahteva boljšo eksistenco, četudi jo delavstvo v splošnem ni nikoli deležno. Ker pa je vsak človek vzgojen egoist, upa, da mu bo že posijala sreča od kake strani, ker je vsakemu svobodno lesti navzgor, pošteno ali nepošteno, to ni važno, saj sme drugi ravno tako. Izkušnja je pakazala, da. praktično tudi ta sistem le nekaterim koristi medtem ko mora večina ljudstva trdo garati za njih vdobnost. Ampak je možnost izhoda, če so ljudje pametni, medtem ko iz pod fašističnega jarma ni rešitve. ^ Imamo pa še tretjo vladajočo moralo, s katero skušajo Sovjeti dokazati, da je najboljša in ki bolj in bolj zajema širše plasti ljudstva po vsem svetu, četudi ni mišljena s tem kaka komunistična stranka temveč zgolj socialna enakopravnost za vseh. In proti tej tretji morali je v principu naperjen ves fašistični boj, kar je naravno, ker ta morala je fašističnemu sistemu najbolj nevarna. Če bo konflikt med Italijo in Abesinijo povzročil vojno v Evropi, kar ni izključno, bo to odločilna horba za nadaljni razvoj evropskih narodov. In če bi zmagal fašizem, bi bila to pravcata sramota za današnjo stopnjo civilizacije. Trdno smo prepričani, da mora z vojno ali pa brez vojne zavladati na svetu resnica in pravica ter bratstvo in enakopravnost za vseh. Vojna med Italijo in Abesinijo bo pričela vsak čas Vsako upanje, da bi se odvrnilo Mussolinija od namere v Afriki, se je izjalovilo. Abesinj-ski cesar pravi, da lahko prične krvavi ples vsak čas. Sedaj se gre samo še zato, kako bi bilo mogoče preprečiti vojno v Evropi. Tretja konferenca panamerikanskega rdečega križa Prve dni tega tedna se je vršilo v Rio de Janeiro tretje zborovanje panamerikanskega rdečega križa. Govorniki so povdarjali kako velikega pomena da je rdeči križ za narod, kar se je posebno opazilo za časa vojne v Chacu kjer je rdeči križ neumorno pomagal trpečemu ljudstvu. Da pa bo zamogel tudi v bodoče vršiti svojo nalogo, poziva vse narode na Ameriškem kontinentu, da priskoči na pomoč tej organizaciji. Mi nočemo trditi, da rdeči križ ni potrebna ustanova in da ni vršil v času vojne svoje dolžnosti, vendar se vprašujemo, so mar narodi kot taki povzročili vojno v Chacu, ali kdo jo je povzročil? Narod bi po našem mnenáu bolje napravil, če bi nabiral denarja in si kupil strupa za tiste ki ga pehajo v vojsko, bedo in pomanjkanje, da bi crknili in se ne norčevali tako očitno z nevednega ljudstva. .nun 2 SLOVENSKI TEDNIK No. 316 Nemčija je tudi pripravljena za vsak slučaj... Nemčija so je trkoj po vojni pričela tajno oboroževati, samo ni smela tega javno povedati. Ivo pa je prišel Hitler na krmilo, je javno zahteval enakopravnost v oboroževanju nn suhem in na morju in je to tudi z raznimi ko-mentariji po časopisju do pičice dosegel. Sedaj se dela po vsej Nemčiji propaganda za vojno, ki naj bi se naperila proti Sovjetom obenem pa oprostilo Avstrijo in Ogersko tria-nonske pogodbe. V tem slučaju bi bila Oelio-slovaška naravnost obkoljena od fašizma. . Jugoslavija ni neprijazna Hitlerjevim namerami, ker se ji zdi, da bi ji bila velika Nemčija manj nevarna kakor pa Habsburška dinastija, vendar če bo hotela Jugoslavija, da bo varna pred nemškim in italijanskim fašizmom, bo morala prej ali slej iskati zveze z Rusijo. GOSPODARSTVO MESTNA KRONIKA Piše Zadr.: Anglija je tudi pripravljena za vsak slučaj... Bolj kot za vojno v Afriki se zanima evropska javnost, če bo nastala vojna tudi v Evropi. Družba narodov nima prav nóbene moči, da bi vojno preprečila, če bi se evropskim diktatorjem zahotela, zato je poslala Anglija mogočno vojno brodovje na Sredozemsko morje, ki ima namen zapreti sueški prekoj in Gibraltar, da bi tako Italijo blokirala, ampak tudi italijanska vojna mornarica je pripravijo na ter hoče Mussolini imeti za vsako ceno prosto roko v zadevi Abesinije. Kar se tiče Gibraltarja, hoče španska vlada, da je odprt, ali bo pa v slučaju potrebe sama posegla vmes. Enako kot angleška mornarica je zasedla svoje postojanke tudi francoska mornarica. Malta, ki je ključ za angleško trgovino na Orientu, je močnj utrjena ter zasedena od vojaštva kakor tudi blokirana od angleških vojnih križark. Musolini pravi da nima nič proti temu, če so se angleži zavarovali, da pa, če ga imajo namen ovirati pri njegovem poslu, bo odredil iz morja 1.1 iz zraka vsipati ogenj in žveplo na otok Malta. Angleži so utrdili tudi druge svoje otoke. London. — Dardanele, ki so prehod iz Sredozemskega morja v Črno morje, so tudi važna jstrategična točka za države, ki mejijo na Črno morje, Turčijo, Bolgarijo, Rumunijo in Rusijo, .zato jim vojaški strokovnjaki posvečajo velike pažnje. Sofija, Bolgarija, — Policija je odkrila ma-eedpnsko komunistično organizacijo, ki ima svoj centralni sedež v Parizu, za Bulgarijo, Jugoslavijo in Grčijo. Oblasti so mnogo oseb aretirale ker da so imele v načrtu vzspostaviti sovjetsko republiko v Bulgariji. "Ljubljana v jeseni". Tako je ime velesejinu, ki se vrši vsaka leto v Ljubljani in na katerega pribite kupci in razstavljalci iz cele Evrope. Letošnja posebnost vele&ejma je "pomorska razstava" (od 5 do 16 septembra). Za ta paveljon so pripeljali iz Jadranskega morja 40.000 mit morske vode, v katero so vtaknili razne ribe, črve, polže in celo vrsto drugih morskih prebivalcev. Vsako leto je velesejem prinesel Ljubljani veliko koristi, letos pa bo gotovo prinesel veliko več, ker vlada za pomorsko razstavo veliko zanimanje, ker je prva te vrste v Srednji Evropi. žitna bitka v Italiji. United Press poroča iz Rima, da se bo v kratkem zaključila "Žitna bitka" v Italiji, katero je začel Mussolini leta 1925. V prvem petletju, pravi poročilo, se je doseglo povprečno 60 milijonov 45.000.— kvintalov na leto, dočim je v drugem petletju poskočil pridelek na 72 milijonov 743.000.— kvintalov. Nadalje pravi poročilo, da se je doseglo to izboljšanje, ne z večjo površino posejane zemlje, ampak z boljšim obdelovanjem in izboljšanim semenom. Ker porabi Italija vsako leto 80.000,000,— kvintalov žita, bo v kratkem dosegla zadosti tega pridelka in ji ne bo treba istega uvažati iz inozemstva ter bo s tem dosežena zmaga glavne "bitke" katero je Mussolini vodil 10 let. Sedaj bo začel "bitko" proti brezposelnim, ker jih je še vedno 635.000.-- ki nimajo kaj delati in zato stradajo. žito je podražilo. Zadnje dni je v Buenos Airesu in v drugih trgovskih centrih, žito precej podražilo. Tako je n. pr. pšenica dosegla $ 9.15 za q. (navadno je bila $ 7.— do 7.20), koruza pa je skočila na $ 5.60 q. (uavadno je bila $ 4.40). To izboljšanje cen seveda ne pride v žepe kmetov, kateri se že mesece trudijo za dvigniti ceno koruzi, ampak gre v žepe velekapitalistom, kateri verižijo z njihovim pridelkom. Da so cene tako nenadno poskočile, je največ kriva suša, ki že precej mesecev vlada v Argentini in pa evropejska politika, katera Restairant "" « " *> ' Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ra svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 oont. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 6085 PATERNAL POLIL GA JE Z BENCINOM IN ZAŽGAL Ravnateljstvo bolnice Alvear je dalo na znanje policiji, da je v omenjenem zavodu umrl zaradi opeklin 21 letni Mateo Gerbo. V ulici lloseti 237 sta do 24. p. m. živela skupno v eni sobi Mateo Gerbo in Ramón Rivera-C'erbo je bil slučajno nekaj bolan in je radi tega ležal v postelji. Omenjenega dne sta se nekaj sprla. Beseda je dala besedo in nazadnje se je Rivera tako razburil, da je pograbil steklenico bencina, izlil nekaj tekočine po postelji bolnega in vse skupaj zažgal na kar j? pobegnil. Na obupne klice bolnika, ki se je na-mah znašel v plamenih, so prihiteli sosedje, ki so ogenj pogasili in dali prepeljati Matea v obupnem stanju v bolnico, kjer je v sredo podlegel opeklinam. PRI BELEM DNEVU SO GA NAPADLI V četrtek malo po 1 uri popoldne sta na križišču ulic Cnel. Roca in Larrozabal, dva neznanca zaprla pot 35 letnemu F. Medina in zahtevala od njega denar, ki ga ima pri sebi. Ker se je nekaj zoprstavljal sta ga podrla na tlé in mu vzela svoto 129 pesov, nakar sta pobegnila. Ko si je Medina nekoliko opomogel od zadobljenih udarcev je šel zadevo javit, na policijo, ki sedaj napadalca zasleduje. TEPEŽ MED STAVKUJOČIMI ŽENSKAMI Na križišču ulic Riestra in Cruz so štiri stav-kujoče ženske v bližini stoječe predilnice pričakovale preteklo sredo ostalih tovarišic, ki so navzlic stavki ostale še na delu. Ko je prišla mimo 33 letna Lidija Garcia so jo začele pregovarjati naj pusti delo, ker pa besede niso za-legle, so se dejanski spravile nad njo in ji za-dale precejšnjo rano na glavi. Po precejšnjei» boju se je Lidiji posrečilo, da se jih je za hip oprostila in izvlekla iz nedrij revolver, ter začela streljat proti napadalkam. Na odmev strelov je prihitelo na lice mesta par stražnikov, k» so dve napadalki aretirali ko so hotele pobegniti in dali prepeljati ranjeno Lidijo v bližnjo bolnico. bo, po mnenju strokovnjakov, pojedla prece.1 žita in ljudi. Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NO VÓP0R06ENT' NaJbolJSi ln najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam Jo napravi fotografij* "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozlrom na Številno slovensko klijentelo. Poštne slike od 9 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Ba. Aire», No. 818 SLOVENSKI TEDNIK »TKAN 8 DRUŠTVENE VESTI V needljo dne 13 oktobra se vrši prva pomladanska zabava v prostorih SPD I. v ulici Añasco 2322 ob 5 uri popoldne. Pridite! ZAHVALA ^°jak, Mirko Kosmina je daroval 9 knjig 2a društveno knjižnico SPD. I. in se mu tem Potom zahvaljujemo za velikodušni dar. IZ DOMOVINE SO PRISPELI Y pondeljek so prispeli iz zasužnjene domo-V]&e s parnikom Neptunio soproga in sinček našega člana Josipa Kavčič iz Lipe na Krasu; ter sestra člana Dermana, Slavica in še dve ^gi iz okolice Komna. Novodošlim želimo prijetno bivanje v novi domovini; Iz ZVEZE Pripravljalni odbor za zvezo, ima redno vsako soboto seje, na katerih se pripravljalo pra-Danes bodo pravila dovršena a nribodnjo soboto bodo v celoti objavljena v Slovenskem tedniku, na kar že danes opozarjamo vse tiste, k* se za zvezo zanimaio, naj si preskrbe en «vod tednika, da bodo itneli pravila vedno pri rokah. Pravila bodo obsegala vse strani izselípnske-delovanja, kakor: prosvetno, gosnodarslco 'H socialno. Zanimivo je, da je prm. Odbor na "tališču, da ne bo centralnega odbora zveze, kakor so si ga nekateri zamislili, "iz nekaterih gospodov", kakor je to v navadi, ampak bodo zVezo sestavljali sami zastopniki oziroma po-tdaščenei udruženih društev. Na ta način se kodo vsa društva enako udejstvovala in bodo •niela enake pravice. Na drugi strani pa se s tem prepreči udejstvovanje v zvezi takim ljudem, ki ne spadajo k nobenemu društvu in kateri bi lahko škodovali. V zvezi bodo le taki ^Udje, kateri uživajo vsaj pri enem. društvu popolno zaupanje, ker le na ta način se lahko dela v prid skupnosti. Ko bodo društva prejela prihodnji teden pra-vda, naj se takoj podajo na delo in naj pregledajo in preuče vse točke ter naj dajo istim svoje Pripombe, kar se bo po možnosti upoštevajo, ko se bodo pravila vrnila v zvezo z predložnimi kandidati za odborniška mesta. Prip. odbor za zvezo. IZ CORDOBE i>rvo nedeljo v septembru je odbor našega •K.D. "Iskra" sklical članski sestanek. Veči-na zavednega članstva se je odzvalo, posebno tovarišev kar pa ne morem trditi o tovariši-Resnica je, da smo skoro vse članice dru-ln«ke gospodinje, a ob takih prilikah, ko se gre društvo je potrebno in koristno, da se turne Članice za par uric odtrgamo domačim ^ávilom in da gremo v društvo, Kjer se mar-novega podučimo, koristnega sliši in izve. ^va omenjenem sestanku je tovariš Frane Ku-eič poročal o potrebi in koristi zveze pro-etnih društve v Južni Ameriki. Članstvo je no sledilo in v celoti odobravalo njegova izdani so v večjem številu naseljeni naši ljudje raztreseni po vsem širnem teritoriju Južne Amerike. Ob enem smo sé na tem sestanku spominjali naših bazoviških žrtev. Tovariš tajnik je. čital daljši govor v katerem nas je spomnil na peto obletnico grozne smrti naših inučenikov, ki so padli na našem kršnem Krasu od strelov črnih zločincev dne 6 septembra 1930 leta. Lep in ganljiv govor n$ts je ganil do solz ter je v naših srcih vzbujal sočutje do padlih inučenikov za naš Slovenski narod, obenem pa tudi stud in sovraštvo do krutega fašizma, ki vlada nasilno in krivično našemu zasužnjenemu narodu na Primorskem. Nato je bil ta lep in pomemben sestanek zaključen. Razšli smo se s željo, da se bomo še večkrat sestali v društvu na sličnih sestankih. Sedaj pa zaključujem ta moj skromen dopis s željo, da ga tovariš urednik v eni prihodnji številki objavi v Slovenskem tedniku. Tem potom pošiljam pozdrav celokupnemu članstvu naših društev v Buenos Airesu. Članica SKD. "Iskra", Karolina Gregorič vati DRUŠTVENE VEST i i Po veetedenskih prisiljenih počitnic, radi bolezni in drugih neprilik, smo bili prisljeni prenehat začasno s prosvetnim delovanjem v DKD. "Iskra". Sedaj pa moramo sporočiti našim tukajšnjim izseljencem veselo novico, da se članstvo "Iskre" pridno in požrtvovalno pripravlja na svojo društveno prireditev, ki se bo vršila v soboto dne 12 oktobra v obširni in lepi francoski dvorani v ulici Rioja 280. Ob enem. i bo društvo praznovalo desetletnico svoje centralne organizacije DKD. L. O., v B. Airesu, ki že deseto leto z neumorno požrtvovalnostjo deluje med našim delavstvom v Južni Ameriki. Krona vsega desetletnega delovanja, prvega Slovenskega društva v Argentiniji pa je, da novi odbor kakor tudi članstvo je premenilo svojo prej zgrešeno taktiko o društvenem delovanju, ter bratsko podalo roko Slovenskemu prosvetnemu društvu I. in z njegovo pomočjo ter solidarnostjo ostalih izseljenskih društev, organizira Zvezo vseh naših društve v tujini. Ta pomembna inicijativa DKD. Ljudskega Odra in "Prosvete" bo za večpe čase ostala zapisana v zgodovini slovenskih izseljencev v Južni Ameriki. Vse ostale podrobnosti in vzpored bomo priobčili v eni prihodnji štev. S. T. Mimo grede le omenimo, da tokrat bo . podan a prvič v Cordobi tragedija "Kamnolom" v 4 dejanjih, ki jo je spisal znani ljudski pisatelj Tone Seliškar. Glavne vlogo te krasno delavske igre so v rokah izkušenih delitantov našega odra. Zato upamo, da nas bo naša izseljenska družina iz mesta in okolice številno obiskala ter se za par ur odtrgala samotarjenju in jih v veselju preživela v naši sredini. In če nekaj: ostali,vzpored prireditve se ho izvajal v kasteljanščini, hrvatskem in slovenskem jeziku. S tem hočemo vstreči tudi tujim obiskovalcem, ki radi posečajo naše prósvetne prireditve, posebno pa naši„ številni hrvatski koloniji, ki želi, da bi bila kaka točka v njihovem materinem jeziku.. Za odbor:. Mozetič. Slovenska mladina VABi na lepo pomladansko zabavo s plesnim venčkom, ki se bo vršila v soboto 5 oktobra ob 9 uri zvečer do zore v salonu Paz SOLDAN 5150 na Paternalu Svira slovenski orkester Čisti dobiček je namenjen za v pomoč slovenskim fašističnim žrtvam. K obilni udeležbi vabi MLADINA If' i VČERAJ DANES JUTRI I N VED edino na poznanem SLOVENSKEM ODDELKU N O Banco s željo, da bi zveza kmalu pričela delo-t .. našimi društvi in organizacijami v »\ter skrbela za napredek in razvoj že ob-tecih društev ter ustanovljala nova tam kjer Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 BOSTE POSTREŽENI, KAKOR RASLUŽITE ZA VAŠE Denarne pošiljke Vaši družini v domovino. HITROST — TOČNOST — NEZNATNI STROŠEK ULOŽITE VAŠ DENAR NA HRANILNO KNJIŽICO za ne delati celo svoje življenje, priti na starost betežen in siromak, za katerega nihče ne mara. SIGURNOS — DOBRE OBRESTI PRODAJA LADIJSKIH VOZNIH KART (ida ali llamada) NAJHITREJŠI PARNIKI — UDOBNOST — NAJNIŽJE CENE NOBEDEN Vam ne more nuditi UGODNOSTI kater® boste imeli na BANCO HOLANDES POISKUSITE, DA SE PREPRIČATE Stran 4 SLOVENSKI TTODMfc No. 318 (afinador de pianos) Diplomiran na konservatoriju v Pragi, se priporoča lastnikom glasovirjev. U. T. 68, Mataderos 0235 Skoro neopazno so se vrata odprla ! — In sem vstopil v pomladanski raj, in .spet je zaduhtelo kot nekdaj vse naokrog, kamor se je vesna ozrla!.. . Le v moje srce pomlad pogledala ni! — Zato ne ve, da je tožno in bolno skrito, hrepenenj in želj vse polno, ki vedno novili in lepših v duši budi!... Pomlad! Kes ne vem, čemu prihajaš zdaj k meni! Morda obujati spomine na vás in na dom, ki je talco daleč ta čas. da ne moreni v naročje zleteti zdaj k tebi!. Če zume nimaš duhtečegu cvetja pomlad! • Ti drugim trosi veselja in sreče, solze otiraj in v rane skeleče novega upanja vlivaj, tolažbe in nad!. S združenimi močmi, se vse naredi! Res lep pregovor in vendar ga mi Slovenci tako malo upoštevamo. Pravzaprav se še bolj veselimo nesloge, kakór pa skupnosti. Z velikim veseljem ter paznostjo čitam Slovenski tednik v katerem se povdarja potrebo za skupen nastop naše kolonije in da bi vsa društva tvorila en sam blok. To bi bilo res nekaj pomembnega, častnega in predvsem koristnega za našo naselbino. Po dolgih letih večjega ali manjšega nasprot-stva sta «i vendar podali roke dve največji organizaciji v Južni Ameriki, kar bo rodilo nepričakovan odmev na kulturnem in gospodarskem polju. Po vsej naši naselbini vlada veliko zanimanje za Zvezo in je popolnoma gotovo, da bo pripravljalni odbor častno izvedel svojo nalogo. Samo se mi čudno zdi, zakaj se naše društvo "Triglav" še ni javno oglasilo k besedi. Zveza je pač odločilnega pomena za nadaljni razvoj naše naselbine, zato je potrebno, da vsak od svoje strani k stvari pripomoremo. Torej, ker od hašega odbora še nisem ničesar javnega slišal, kaj misli o Zvezi, pišem te vrstice za v pobudo in pozivam člane ter odbor, da se takoj zganejo, ker bi bilo za nas nečastno, da smo pri tako pomembni stvari ob strani. kot da bi se nas nič ne tikalo. Pokazati motamo, da smo tudi v Rosario zavedni slovenski delavci. Torej naprej s za početim delom, za ustanovitev .Zveze! Anton Brišar Dr MILOSLAVICH Í Zdravnik za notranje bolezni. Praktiklran na klinikah na Dunaju, Pragi g in Parizu. j? Zdravi bolezni kote, krvi in spolne bolezni. g Se govori slovensko, nemško in špansko. 5 PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejema: od 11 do 12 1 nod 3 do 7 zvečer. g Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Munlz VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI GtOSPE: Rezervirani prostori. O« - UHO • NOS - ORLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10. 14 do 16 in 19 do 21 Ob nedelja od 8 do 0. Trgovina vina in jestvin Oen. rojakom se priporočata brata KUR IN Čl Č ulica OHIOLANA 3899, vogal Castro TJ, T. 61-3681 — Buenos Aire» Telefonična in druga naročila se dostavljajo na dom Ob nedeljah vhod Castro 2296 S pozornostjo izberemo vse naše predmet«, kateri so najboljšega okusa, in najnovejši in ekonomični Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO O.O.B.A. (Bs. Aires) Slovenske Gospodinje in Kuharice Zahtevajte po vseh almacenih slavnó-znane izdelke tvornice za živila "Ikas", kot so gorčica (mostaza) pecilni prašek (polvo para hornear), malinovec (jarabe de frambuesa), vajnilin sladkor (azúcar avainillada, prašek za puding' (polvo para budin). — Vsi oni almacenerji, ki teh izdelkov nimajo, naj jih zahtevajo telefo-nično: 68 Mataderos 0235. Naročniki iz dežele pa se lahko pismeno (v slovenščini) obrnejo na tvornico: Najrazličnejša izbera za darove. URE — BRILJANTI — FANTAZIJE — POSADA Lastna delavnica Točno, popravila Uvoz direkten Ustanovljena leta 1907 ZRAVEN BANKE — "BANCO POPULAR ARGENTINO" S predložitvijo tega oglasa vam damo 10 ojo popust. KUČERA & Cia Calle TAPALQUE 6969, Buenos Aire« DOPISOVANJE Jan: Pomlad prihaja GUSTAV HUBKA uglaševalec glasovirjev No: 318 SLOVENSKI TEDNIK ygfii'V Utrinki iz nase nove domovine Prostoslav Savinjski: LOTERIJSKE DOGODIVŠČINE (Nadaljevanje) Bila je Vaelavova žena pravcati prototip one starogrške Ksantipe soproge modrijana Sokrata. Ves čas ko je bil Vaclav doma je renta-čila. Ko sem čas ob čas prihajal v Rio Cuarto, sem se navadno izogibal njegove domačije, ki je bila le par kvader od hotela "Avenida" kjer sem stanoval. Zatelefoniral sem mu v pisarno in potem sva se zvečer našla v nemški pivnici. Tam sva potem pri penečem pivu ustanavljala in ugonabljala slovanske, germanske in romanske države na evropskem kontinentu dokler se ni kazalec ure pomaknil na polnoč ter naju je gostilničar pobaral za plačilo in naju pospremil do vrat.--— Trinajst let je gospod Vaclav izvrševal svojo dolžnost kot knjigovodja, dan na dan je posedaval na visoki stolici z vrtečim sedalom. Veselje do življenja — ne tega pojma ni poznal. Ne bi bilo moralo biti tako; njegove rodbinske razmere so bile temu krive. Vaclav je bil napram ženi prešibak, da bi bil uveljavil svojo voljo in sčasoma je postal ravnodušen. Vsakega prvega je izročal ženi plačo; odtrgal si je od nje samo znesek za 30 obligatnih paketov cigaret s katerimi se je založil za celi mesec. Kakor mi je mnogokrat tožil, je več ali manj zaključil s svojim trpkim življenjem. Tako kakor je potekalo, je moralo tudi končati. Kar mahoma pa mu usoda zapelje kolo življenja na drugi tir. Bilo je po novem letu 1927. Pri veletrgovi-. ni so delali bilanco in gospod Vaclav je za opravljene nad ure sprejel nekaj pezov, ki jih je svoji boljši polovici zamolčal. Za ta denar se je najedel in napil v prvovrstni restavraciji za preostalih mu 10 pesov pa si kupi štiri desetinke državne loterije. Podoba je, kakor da je sreča baš čakala, da se zglasi pri njej gospod Vaclav. Štiri dni nato je bilo žrebanje. Gospod Vaclav je lahko ugotovil, da je z nakupom srečke napravil izbor-no kupčijo: 40.000 pesov contantes y sonantes". S prezaljubljenimi pogledi je božal šope bankovcev, ki mu jih je naštel blagajnik Narodne Banke v Rio Cuarto. Kakor na vzmetih je odhajal iz banke, kakor da onih trinajst let peresnega in rodbinskega suženjstva sploh nikdar ni bilo. Pri mnogih ljudeh je tako: neslutene sile se vzbudijo v njih prsih kedar nenadoma do- spejo v posest znatnih sredstev. Don Vence-slav je postopal popolnoma po načrtu. V prvi vrsti je bilo treba nadomestiti teh 13 izgubljenih let in to tako temeljito kar se le da. Pri "veletrgovini je zaprosil za odpust ter se vrgel v vrtinec življenja, ki ga v nekoliko omejenem slogu nudi mesto šestdesetih tisočev prebivalcev. Vaelavova soproga gospa Eulalia je bila zaprepaščena kot nikdar v 13 letih zakonskega jarma. Kaj je to naenkrat završalo z njenim pohlevnim, zvestim in miroljubnim soprogom?! Noben večer ni prišel domov. Vračal se je ko se je ozvanjala zora in to v stanju popolnoma nedostopnim za vsako njeno renta-čenje. Do poznega popoldneva je prespaval nakar je zopet izginil. Polagoma je jela gospa Eulalia dvomiti o njegovem razumu. Ne hodi v pisarno, ali ima dopust? pa denarja ima kot pečka. Zateléfo-nirala je v veletrgovino. "Oj, žal nam je, Don Venceslao se je na svoji službi zahvalil." Izdajic še nikjer ne manjka na svetu. Še tisti dan je bila gospa Eulalia na čistem. Pri sosedi je perica pripovedovala, da je davi ob zori ko je šla prat na reko slišala iz restavracije nad reko velikanski trušč in hrušč ter vpitje: "Živio gospod Vaclav! živio veliki dobitek!" Konec je prav enostaven pa tragikomičen zraven. FEODORA Ntari vaški župan se približa hetmanu. Ko pa je bil "d hetmann oddaljen kakšnih pet korakov, je padel na kolena. r- Qospod hetmán — je vzkliknil in roke proseče dvignil h kozaškemu poveljniku, — ali bi ne bilo mo-aoče, da bi z denarjem poravnali, kar smo zakrivili? Radi bomo dali svojem« carju tudi zadnje kar imamo! Nvoje davke smo vedno točno plačevali, pa tudi nagemu gospodarju graščaku smo bili vedno pokorni, dokler nas preteklo noč ni premotil zli duh prisegam, da tega ne bomo nikdar več storili! Dvajsetpet udarcev vsakemu! — /«pove hetniHmi v odgovor. — Kozaki, naprej! Kozaki so plani na kmete, potegnili so jim obleko s teles, pred očmi svojih žena, hčerk in zaročenk so Popadali nesrečneži na tla pod težkimi udarci kozakov. Težki udarci s knuto so padali po plečih, po prsih in '""btih koščenih kmetov. Kri je tekla v potokih iz strašnih ran, trg pred cerkvijo se je izpremenil v mučilnico. Na najvigji stopnici, ki so vodil« k vratom cerkve, •i«1 stal duhovnik kakor okamenel. Sklenil je roke in molil. Njegova usta niso spregovorila besedice, ki bi propia surovega hetmana usmiljenja. Kako bi revež tudi to storil, molčal je rajši, obla xte«n se ni mogel zameriti, saj je bil vendar plačan od «jih! •Tečanje in vpitje se je razlegalo po vasi, strašni, sr-'»trgajoči kriki so pričali o strašnih bolečinah, ki so so l)0javile tam, kjer je zagospodarila knuta. Mučeni so popadali v sneg in se valjali v njeni v "«znosnih bolečinah in zdelo se je, da jim je mraz sne aft Prijal. Iv'an TThtomski pa je sedel v svojem sedlu na ko-nju 'n s porogljivim smehljajem na ustnicah gledal •^"■»eSo kepo, ki se je valjala v snegu po tleh. 16. POGLAVJE. Pred puškami. llJ konju pritrjeno k sedlu, dn ne l>i mogel nika- kor pobegniti, Ah, kako je Dimitrij skrivaj hvalil Boga, da Natal-ke v tem trenutku ni bilo več v vasi! Kakor božje razodetje se mu jo zdela njegova ideja, da jo pošlje za nekaj časa na varno v samostan. Toda sveti Bog, kaj je bilo to? Dimitriju je hotelo srce počiti, kri se mu je ustavila po žilah, bilo mu je, kakor da bi se blaznost zajedala v njegove možgane — kajti kakšna postava se je pojavila v sneženi megli tam na oglu pri cerkvi, kjer se jecepila pot proti nepreglednemu gozdu, ki se je razprostiral za vasjo? To je bila Natalka — njegov« Natalka, o kateri je mislil, da je že zdavnaj v bližini samostana, če je že niso sprejeli in se niso samostanska vrntn zaprl« za njo! In on« se a»m« vračil, staro mati je 110 spremlja več! Dimitrij je napel vse svoje sile, da bi se osvobodil verig, da bi rešil noge iz zank, ki so mu jih privezali. Planiti je hotel k svoji Natalki, braniti jo je hotel in se s svojim telesom postaviti pred njo, dn bi se ji ne moglo ničesar žalega pripetiti. Mirno, lopov, ne gani se, kajti sicer jih boš dobil s knuto! — zavpije kozak surovo. Se vedno je buljil v Natalko, ki jo je videl kakor kakšno pojavo v sanjah — megleno sliko, kajti to, kar je videl, se mu je zdelo nemogoče, ni mogel verjeti, da je to res Natalka. Ni si mogel razložiti, kaj bi jo moglu še enkrat privesti nazaj, nazaj v Uličko, mesto groze in strahu, pre Hvanja krvi in nesreče. Toda to je bila zares Na talk«, hitela jo po trgu med množico in so plašno ozirala krog sebe. -—V imenu Matere božje kazanjske — je slišal Di mitrij zdajci glas.svoje ljubljene — kaj se dogaja tukaj? Dimitrij! Dimitrij, kje je moj Dimitrij? — Ha! Tam — tam! -- Dimitrij, zakaj mi ne prideš naproti, zakaj molčiš tako? Pripetila se je nesreča, babico je v gozdu zalotil« hitra smrt, brez glasu jo omahnila ob meni nn tin in izdihnila. Sedaj je Dimitrij vedel, zakaj Natalk« ni odšl« v samostan, zakaj se jo tako hitro vrnila. Takoj se je zavedel, da pomeni »tarkina smrt dvojno nesrečo, kajti-Natalke ni bilo mogoče več rešiti! ivan Uhtomski jo je že opazil. Zamolkel smeh se je izvil tej pošasti i/, prsi, obrnit se je proti kozakom, iztegnil desnico in pokazal na deklico, ki se je prestrašeno ozirala l-crcg To je najlepša v vasi,' primite jo, pri^eijito sem — ona vam ne sme pobegniti! — Boži, Natalka, beži! zavpije Dimitrij nu ves glas, zopet je krčevito napel svoje mišice in sa poskušal osvoboditi vezi. Izgubljena si, nesrečnica, čo se samo še za trenutek obotavljaš. Beži, beži. Toda Natalka ni videla ničesar drugega, gledala je samo Dimitrija, videla je, da nosi okove, opazila jo dva kozaka, ki sta ga stražila z nabitimi puškami, stresla se je in kriknila ter planila proti Dimitriju: — Ti ljudje so te ujeli, Dimitrij? Nameravajo te od peljati v zapo,r — morda v Sibirijo, odkoder se ne boš nikdar več vrnil — no, ne! Dimitrij, no goni me od sebe, ne mori me tako jezno s svojimi pogledi! Jaz bom ostala pri tebi — delila bova usodo, s teboj se bom dala pokopati v ječo in v strašne sibirske rudnike, sledila ti bom kamorkoli! — Odtrgajte jo z njegovega vratu — krikne blctt princ — in jo vrzite k nogam mojega konja. Kozaki so priskočili i« storili, kar jim je ukazal princ. Ah, kako je Dimitrij trpel, kako je drhtel po vsem telesu, z zobmi si je razgrizel ustnice do krvi, zdelo se je, da ga bo zavest, da ne more ničesar storiti, pretvorilo v blaznega. Dimitrij ni mogel Natalki pomagati, sam je bil brez moči in gledati je moral, kako so surovi vojaki vlekli Natalko in jo vrgli naravnost pred princovegn vranca na tla v sneg. — Ali si zopet tukaj, lepa Natalka - spregovori princ Ivan Uhtomski, in so peklenski zasmeje. No, ravno ob najprimernejšem času si prišla. Poglej kako daleč je prispel tvoj ljuHimec, njegova srečna zvozda je hitro zašla! Požigalcu se je sicer posrečilo, da mi je zažgal grad nad glavo, vendar je napočil danes dan, ko bom temeljito obračunal z njim za vse, kar mi je storil! Milost! — Usmilite se! zaihti Natalka, ki jo vse šele sedaj prav razumela. — Ne ubijte ga! - Kajneda, sedaj bi se rada zanj žrtvovala, m ^antno plesati Tango, í > Vox-Trot, Valček, Ran- I ':'¿Ík-ÍIr ^ «diera, Paso-Doble, Rumba, La Cucaracha. Z ne-r kolikimi vajami z špeci- ■ Jemsjffi jalistom za začetnike Wr^mík profesorjem L e w i c k i, t^mms boste postal perfekten plesalec. Garantirani eko-' nomični tečaji za oba ' ¿pola, špecijalni saloni za začetnike. Vsak dan in ob nedeljah od 10 de 24 ure snuN» «LOVBNSKl THDNIK No. 518 Ing. 0. Jekovec, Buenos Aires SOCIJALNA STRAN BOJA Z R^KOM (Dopis "Slov. Tedniku") BOJ Z RAKOM IN VZAJEMNA SAMO-POMOČNA DRUŠTVA V dosedanjih izvajanjih smo videli, da rak ni samo "zasebna stvar" dotičnega bolnika. Že naravnost kot poklicna bolezen ima svoje korenine v društvenih, socijalnih razmerah. Ravno-tako pa v svojih drugih oblikah, ki so posledica takozvanega socijalnega ambiienta, kjer ne bi bil neobhodno zlo, če bi bili dotičniki boliše podučeni o njegovi ozdravljivosti v prvih začetkih in o njegovih nevarnostih, kadar je zastaran. Iz tega sledi, da moramo pri boju z rakom vpoštevati dva činitelja: gospodarsko nujnost, kateri se more posameznik izogniti samo deloma: Če delavec izpostavljen na primer nevarnosti solnčneera raka ali raka vsled tobakovega dima, in poučen ó té j nevarnosti, poskuša spremeniti svoje me-štft; zdravstveno možnost, kadar dotičnik opozorjeni na nevarnost neprimerne prehrane, ki je večinoma dražia kot primerna, skuša da se hrani jednostavnejše. S tem prihajamo s polia vnrašania raka kot izrecno poklicne bolezni in s sirska polia vprašanja raka kot posledice socijalnega ambiien-ta na ono polje, kjer morejo izšel ienei, med katerimi pobira v Argentini rak 2l3 vseh svojih žrtev, na polje praktične samoobrambe potom njihovih društev vzajemne samopomoči. Smer tega samoobrambenega delovania nam določa čisto jasno značaj raka: da je ozdravliiv v začetka. V tem obziru nam g. prof. dr. Roffo daje tako natačno navodilo, da ne more biti natančnejše: Rak v prvih zaSetkih je s pomočio novodobnih sredstev ozdravljiv, vsako pravočasno zdravljenje raka pomeni rešitev človeškega življenja, a vsako zanemarjenie v tem obziru pomeni neodpustljivo in grešno nemarnost. Boj z rakom ima torej izrazito sociialen, družaben, značaj. Koliko je posameznih Slovencev, ki imajo sploh kaj pojma o tem vnrašaniu? •Preklicano malo. Dočim je za vspešen boj z fakom potrebno, da zve zanje čim večie število, a da se vsem tem omogoči, da se znajo vai'o-vkti in pravočasno zdraviti. Z drueimi besedami: za vspešen boj z rakom je potrebno sodelovanje vseh naših izseljenskih Časopisov brez razlike, in vseh naših izseljenskih društev brez razlike. Naloga časopisov je, da neprestano opozarjajo svoje čitatelje na to nevarnost, a naloga društev, da Člane neprestano poučujejo, kam da se imiajo zateči v slučaju bolezni, da ne zapadejo v roke nevednih ali brezvestnih maza-Sev. "Slovenski Tednik" vrši z objavljanjem teh člankov svojo socijalno dolžnost. Enako jo vrši "Duhovno Življenje" s svojimi bogato ilustriranimi članki o raku, a temu našemu delu za resničen dobrobit izseljenih Slovencev pri- družil se je spontano tudi "Novi List" s svojim člankom o raku, od dr. Derganca. Slovencem nam more služiti samo na čast, da smo se našli kot bratje na tem za naš izseljeni narod tako važnem polju, vsi 'brez razlike vere in plemena". Naj nas vse še v bodoče druži nauk resnega argentinskega učenjaka prof. dr. Roffa da "pravočasno zdravljenje raka pomeni rešitev človeškega življenja". Razven časopisnega delovanja na polju obveščanja čitateljev o vprašanju raka pa prihaja v poštev še važno realno vprašanje o zdravljenju raka dokler je še čas. V tem obziru pa čaka še- važna naloga naša bodoča društva vzajemne samopomoči. Ni dosti samo opozarjati čitatelje po časopisih na to vprašanje. Oni morajo vedeti tudi, kam se imajo zateči v slučaju potrebe, in morajo biti v stanu, da to tudi naredijo. "Ljudi smo ljudi" je dejal čisto dobro svoj čas Lupiš Vukič. Vsi imamo poleg dobrih lastnosti tudi svoje napake in napakice. A ena teh napakic je udobnost. "Danes nimam časa, jutri je še tudi čas." Ta vzdih je najboljši zaveznik raka. Ker takšen 'jutri" more pomeniti u-sodni "prepozno". . Če pride torej do osnovitve kakšnega posebnega slovenskega društva vzaiemne pomoči, tedaj bo to moralo, če. bo hotelo vršiti resnično samopomočno nalogo, pleg stalili točk svjega prgrama, staviti v pravila čisto jasen in določen pogoj: Vsi člani, posebno oni čez 40 let, so obvezani, da gredo vsakega pol leta na pregled v dr. Ro-ffov zavod, pregled, ki je popolnoma brezplačen, a kar je glavno, ki se obavi na izključno zdravstveno-socijalnem temelju: ne honorar, temveč dobro strankino zdravstveno stanje je njegov izključen namen. Poleg tega neposrednega delovanja tu v Buenos Ah-esu pride v poštev delo v korist onih naših ljudi, ki so zunaj po kampu. V tem oziru ne moremo naravnost pomagati, kadar se gre za velike stroške potovanja v Buenos Aires na pregled v dr. Roffov zavod. Toda mogli bomo sodelovati s tem, da bomo pazno sledili razvitek delovanja že omenjenega društva "Moška zveza za boj z rakom", ki si je stavila za nalogo, da v razmerju, kot bodo dovoljevala zbrana denarna sredstva, postavi Sirom Argentine celo mrežo podružnic, dispensa-rijev, ztí ugotovitev raka in po mogočnosti ustanovitev podružnic dr. Roffovega zavoda za zdravitev, ne da bi bilo bolniku treba podvzeti 1000 ali še več kilometrov dolgo pot v Buenos Aires. Druga naloga naše samopomočne organizacije bo torej, da stopi v zvezo z omenjenim društvom, čim se njegovo delovanje razvije kot je zgoraj rečeno. (Dalje prihodnjič.) ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postreženi S tem koristite samim sebi in listu obenem. elalwfadab con íaó mefofeb nzaierioó [WurucLb: üjftulxyfiruy y /w/anwM ¿oMatcle^/í/fo eAp&^pafa familiab. INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 BLENORAGIA in njene posledice SIFILIS —Kri, živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I O O L Sprejema od 9 do 12 in od 35 do 21 No. 318 ""^rnmt^mmmmm SLOVENSKI TEDNIK STRAN I PRIMORSKE VESTI OBSODBE ZARADI "NEDOSTOJNEGA GOVORA PROTI NACIJI" • Pred goriškim sodiščem je bil obsojen Anton Sokol, doma iz Gorice, po poklicu mehanik, star 45 let, ker je v neki gostilni izvršil "uporniško dejanje, izgovarjajoč nedostojnosti proti naciji". Dobil je 3 meseca zapora in mora plačati vse sodne stroške. OBSODBE ZARADI TIHOTAPSTVA Ker so pritihotapili iz Jugoslavije nekaj živeža in tobaka in ker so prekoračili mejo brez potnega lista sta bila obsojena pred goriškim sodiščem Franc Drole, star 32 let in Franc Torkar, star 27 let, doma iz Grahovega vsak na tri leta in 3 mesece ječe in na 2650 lir denarne kazni, 15-letni Beguš Peter iz Grahovega, ki je bil sojen z imenovanimi, je bil zaradi mladoletnosti oproščen. V Ponte San Pietro (Bergamo) je nastal konflikt med odhajajočimi vojaki in delavci: en vojak, oče štirih otrok se je vrgel v vodo. Vojak poroča iz Afrike in pravi: vstati moramo ob 5 uri zjutraj, dobimo nekoli slabe kave; nato imamo va je in moramo prehoditi 30 do 40 km dnevno; za kosilo dobimo košček mesa in nekaj juhe, zvečer riž in juho. Spimo na tleh, a skoro vsako noč trobijo alarm in moramo zopet v teku napraviti 10—15 km. DUHOVNIŠKE VESTI Novo mašo je pel v Šempetru na Krasu 7 julija č. g. Anton Požar, na Proseku pa isti dan č. g. Jože Milič. ARETIRANI DOLGAN KAREL IZPUŠČEN IZ ZAPORA Št.. Peter na Krasu, avgusta 1935. — V zadnji številki našega lista smo prinesli vest, da je bil Dolgan Karel iz Košane aretiran na poti k poljskemu delu. Odveden je bil v težaške za-Pore, ker so ugotovili, da je nedolžen in ga kmalu izpustili. Vest popravljamo v toliko, da ja aretirani Dolgan Matičkov iz Stare Sušice pri Košane in ne iz, Košane. ARETACIJA ŠESTIH KMETOV Št. Peter na Krasu, avgusta 1935. lz Na-danjega. sela poročajo, da so vo pondeljek dne 29. pretečenega meseca šli kmetje na delo v neko oddaljeno senožet. Na poti so jih dobili miličniki in so vse skupaj artirali in dopeljali v zapore, vendar pa so jih kmalu nato izpustili. Vzroki aretacije niso znani. ŠTIRI MESECE V ZAPOR KER JE IMEL STARO PUŠKO Filip Vončina, star 43 let iz Spodnje Tribu-še, je bil obsojen pred goriškim sodiščem na 4 mesece zapora in povračilo vseh stroškov, ker je imel doma brez dovoljenja staro avstrijsko puško. 3 KER JE "UKRADEL" GRANATO... Na 400 lir denarni kazni je bil pogojno kaznovan v Gorici, kar se mu ne bo vpisalo v kazenski list, 22-letni Alojz Drufovka iz Pevme, ker se je pred časom polastil v gozdu pri Groj-ni, ki je last goriške občine, granate kalibra 149, katera je ostala v zemlji še od svetovne vojne. DOVAŽANJE VOJNEGA MATERIALA Tolmin, avgusta 1935. — Iz Pologa vozijo dnevno vojni material v obmejni pas pod Bogatin. Zlasti zadnje čase pa prevažajo ogromne železne plošče težke po 8 q. Pri prevažanju tega materiala se poslužujejo tudi vzpe-njače, ki je v obratu ves dan. Za obsežen obmejne utrdbe za Bogatinom in sosednjimi hribi so speljali v ta pas že nad 3000 q cementa. OBMENJE POSTOJANKE JAVNE VARNOSTI POJAČUJEJO Hotederšica, julija 1935. — Poleg' novo ustanovljene karabinerske postaje v Godoviču, so tamkajšnjo postojanko' miličnikov ojačili za več mož. Vsi obmejni kraji so močno zastraženi, zlasti pa oni predeli, kjer se utrjuje meja in bližnja okolica. Reka, avgusta 1935. — Naš list je že večkrat prinesel žalostne vesti o razmerah v italijanskih kolonijah vzh. Afrike in o žrtvah, ki jih zahteva tamkajšnje podnebje in razmere. Le malo kateri izmed naših mladeničev je toliko odporen, da bo vzdržal. Večina bo podlegla ali smrti ali kar je še hujše: neozdravljivim boleznim., ki neusmiljeno razsajajo med našimi. To nam dokazuje veliko število mrtvih, zlasti pa bolnih, ki se vračajo domov. Sicer je vsem onim ki so se vrnili, strogo - prepovedano dati vsakošno, tudi najmajše pojasnilo o razmerah, dogodkih in življenju v kolonijah. Ni potrebno, da o tem govorijo, kajti dovolj pove že sam pgled na njihove blede in izmučene obraze. Odšli so krepki, zdravi, kljub temu, da pri nas niso razmere rožnate in da se v naših kmečkih družinah večji del v letu bojujejo z pomanjkanjem. Vračajo se pa popolnoma strti:.duševno in telesno. Zato se ne smemo ,čuditi njihovim izjavam: "Če bi me še enkrat poklicali bi raje prijel za revolver in se ustrelil" drugi zopet "Dvajset centezimov bom že dobil, da si kupim vrv, in se obesim" itd. Pred kratkim je prišla vest, da je neki mladenič iz Male Bukovice podlegel bolezni, dalje, da se je vrnil neki mladenič doma iz Topolca ves bolan in uničen ter neki drugi z Prema z močno srčno napako. To so tri žrtve iz bistriške! okolice, zgleda pa da bodo tem sledili še številni slučaji. IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v "Uenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Vse ženske bolezni,Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. ütdhiira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. u- t. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aire» Dr. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELO-DEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejema, od 3—8 «veder Tucumán 2729, esq. Pneyrredón NIZKE GENE Ugodno tedensko in mesečno plačevanje Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolead, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Speoija-Iteti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X GOVORI SÉ SI OVENSKO DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od IS do 21. CALLE CANGALLO 1S42 KLEPARSKA DELAVNICA Napeljava vode, elektrike in gasa, (plomería, cinguería, calefacción, electricidad,, hojalatería mecánica). IVAN KOŠUTA in DRUG Se priporoča Cucha Cucha 2601 U. T. 89 - 2561 Buenoü Aires ORGANO DE 1A COLECTIVIDAD YUOO-ESLAVA EN LA AMERICA DEL STJD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 Año VIL Núm. 318 | BÜEN0S AIRBB Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin Carska Rusija in ustvaritev Jugoslavije Ruski emigrantski list "Vozrodženje", ki izhaja v Parizu, je 28. maja t. 1. objavil zanimiv članek, kako si je carska, vlada ob početku svetovne vojne'zamišljala razdelitev bivše Avstrije. Ruški zunanji minister Sazonov je v septembru mesecu, leta 1914, predložil zavezniškim vladam načrt za izpremenitev mej v Evropi, ki je tak, da če bi se bil izvedel, ne bi bilo danes Jugoslavije. Po tem načrtu naj bi se bivša Avstrija razdelila takole: 1. V Avstrijo, ki bi obsegala vse habsburške dedne dežele, torej tudi Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko. (0 kakih Slovencih Sazonov niti pojma ni imel.) U. V kraljestvo Češko,.s Češko, (brez nemškega dela), Moravsko in delom Slovaške, ill. V kraljevino Ogrsko, ki bi obsegala vse dežele ogrske krone, torej tudi Hrvatsko, Slavonijo in Reko. Glede Erdelja naj bi se pa sporazumela z Romunijo. Srbija naj bi dobila Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in severni del Albanije. Grčiji bi se priznala južna Albanija, brez Valone, ki bi pripadla Italiji. Bolgariji bi se dala kompenzacija v Makedoniji. Da niso valovi revolucije leta 1917 odplavili carske vlade, bi bil ta načrt najhrže izveden in danes bi imeli mesto današnje Jugoslavije, za polovico manjšo Veliko -Srbijo. Carska Rusija ne bi bila pristala na popolno uničenje Avstro-Ogrske že radi močnih germanofilskih vplivov v svoji vladi in ker je Avstrijo rabila za politične intrige in za izigravanje zdaj proti tej, zdaj proti drugi velesili. Tudi iz di-' n antične solidarnosti so bili Romanovci proti likvidacj Habšburgovcev. Pri pogajanjih z Italijo je Rusija mirne duše pristala na to, da si Italija za svoje usluge vzame najlepše kose naših dežel. Baron Nolde v tedanjem carskem zunanjem ministrstvu je uradno izjavil, da za Rusijo jugoslovansko vprašanje ne obstoji. Carska Vlada je tudi večrat dala razumeti, da ne želi, da bi se katoliški Hrvati in Slovenci dru-vžili s pravoslavnimi Srbi, ker bi to na slednje lahko vplivalo. Petrograjsko "Novoje Vremja" ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovič de Falicov in PELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 h S i i V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD je takrat pisalo: "Združitev Srbov in Hrvatov bi bila največja budalost". Takratna ruska GRAN družba se za naše težnje ni brigala in redki so CLINICA bili oni, ki so o eksistenci Hrvatov in Slovencev sploh kaj vedeli. V novembru 1916 je bil v ruskih listih objavljen daljši članek nekega M. Pervuhina, ruskega dopisnika v Rimu, ki v njem opisuje svoje vtise s soške fronte. Naj-prvo se čudi, da je v teh "čisto italijanskih krajih" toliko slovansko zvenečih imen kakor: Gorica, Sveta gora, Črni hrib, Temnica, Nad ložem itd. in prihaja do, zaključka : "v davni dobi so pljuskali do sem burni valovi mogočnega slovanskega morja in so se tu ob teh pečinah razbijali. Kot spomin na to davno dobo so ostala ta imena in tu in tam mala jezerca nekdanjega slovansva, vraščena v italijansko maso". Pisec toči solze nad tem, da je vedna trdno italijanska Gorizzia pri zadnjem ljudskem štetju bila že skoraj v manjšini. Ta surovo slovanski pritisk porpešuje Avstrija, da bi izrinila prvotno italijansko prebivalstvo, ki pod njim silno trpi. Trst na primer je danes že čisto italijanski, če pa bo šlo tako naprej, je pa tudi on v neravnosti. Tako piše ruski dopisnik o našem Primorju. Nato opisuje divjo hrabrost in fanatizem tirolskih Nemcev in Madžarov, s katerim se imajo boriti Italijani na tej fronti. Da so to fronto držali največ Slovani, predvsem Jugoslovani, tega plemeniti Rus seveda ni vedel, tembolj so pa vedeli Italijani sami. Navedel sem to, ker je značilno, da niti ruski novinarji o Jugoslovanih niso bili bolje" poučeni, še manj pa seveda diplomati in ostalo izobraženstvo. Znana jim je bila le Srbija, Bolgarija in Črna gora, a že to samo po imenu. Morala je priti ruska revolucija, da je odkrila Rusom zaveso pred jugoslovanskim vprašanjem. V kabinetu Miljukova so že začeli razumevati, kake težnje imamo, a niso za nas imeli časa. Šele druga ruska revolucija je vrgla v svet geslo o samoodločbi narodov in od takrat se Rusi z večjim razumevanjem zanimajo za tako vprašanja, koder se pojavljajo. To geslo samoodločbe je imelo svoj vpliv tudi na redakcijo Wilsonovih točk in na končno oblikovanje Jugoslavije. Kdor tega ne verjame, naj čita knjigo Hermana Wendla: "Der Kampf der Südslavven um Freihet und Einheit"; dr. Nikola Stojadinovica knjigo: ".Tu pošlo venski odbor" in druge. Ali smo na na vse to že pozabili, ali pa o vsem, tem sploh nismo nikdar razmišljali. Drugače si raznih pojavov v našem javnem življenju ne moremo razlagati. Zdi se, kakor da bi senea nesrečnega ruskega carizma še danes lebdela nad našo zemljo in nam zastirala razgled v bodočnost pa tudi v realno sedanjost. —T. M. CONSTITUCION Zastopana po profesorjih specializiranih v najznamenitejših zdraviliščih v Evropi nastavljenih nalašč za zdravljenje slovenske lcolektivitete. Modeme razkuževalnice veneričnih bolezni BLENORAGIA zastarela in kronična, naglo in garantirano ozdravljenje. SIFILIS v vseh svojih stopnjah, modei no zdravljenje. ENFER-KRI IN K02A; ^ izpahijaji, Eczeme, izpadanje las. SPOLNA BIBKOST (impotencia). SRCE, pljuča, kašelj, nnglo hujšanje. ŽELODEC teško prebavljanje, črevesje. ORLO, nos, ušesa, žarki X, diatermia. REVMATIZEM, Hemoroides, nervozno,st. Rezervirani konsultotiji za ženske, neredno perilo, nosečnost in porodi. Preiščite se potem naših zdravnikov, da boste dognali njih sposobnost in njih zdravljenje z gnrantijo za VaSe hitro ozdravljenje. POPOLNO OZDRAVLJENJE tedensko $ 5.—. $ 40.- PREGLED IN ANALIZE BREZPLAČNO 0.1 9 do 12; ob nedeljah \ in praznikih od 1!)—12. 1 . > - __i Bd-°deIRIG0YEN 1548 Veliki zavod SC£Snü RAMOS MEJEA VREDNOST DENARJA 100 lir 30.41 100 dinarjev 7.88 100 franc., frankov 24.61 100 dolarjev 373.35 1 funt Sterling 18.44 ZDRAVNIKI SPEOIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. 4IV6NÉ BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: KaSelj, šibka pljuia. ŽELODEC: upadel, raširjoni, kisliue, težka prebava, bruhanje, rane. CREVA: colitis, razSirjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Nttfi zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECOIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 Lrwasavia 3070