Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's SETTIMANALE ŠT. 822 TRST, ČETRTEK 17. DECEMBRA 1070, GORICA LET. XIX. Demokratični Trst pokazal pot (Izjava Slovenske skupnosti) V torek, 15. t. m., se je sestal na redni seji Izvršni odbor Slovenske skupnosti, ki je proučil sedanji politični položaj in hkrati obravnaval organizacijska vprašanja v zvezi z bližnjim občnim zborom Slovenske skupnosti. Izvršni odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da je protifašistična manifestacija z dne 14. t. m., ki sta jo organizirali tržaška občina in tržaška pokrajinska uprava in za katero je dala pobudo tudi mladinska skupina Slovenske skupnosti, odlično uspela. S to mogočno manifestacijo, ki so jo podprle vse demokratične politične stranke, delavski sindikati in demokratične mladinske organizacije, sta Trst in njegova pokrajina dostojno, vendar zelo odločno odgovorila na fašistična izzivanja in na poskus, da se fašizem v> naših krajih kakorkoli ponovno uveljavi. Slovenska skupnost je prepričana, da je ta manifestacija dokazala, kako so demokratične stranke kljub svojim tudi globokim razlikam trdno odločene najti skupen jezik in skupen nastop, kadar gre za obrambo s krvjo in trpljenjem pridobljenih demokratičnih svoboščin. Slovenska skupnost, ki se je protifašistične manifestacije udeležila z vsemi izvoljenimi predstavniki ter s številnimi svojimi člani in volivci, meni, da predstavlja ta za zgodovino tržaškega mesta gotovo izreden dogodek tudi jasen dokaz, da hoče italijansko in slovensko prebivalstvo nadaljevati in utrjevati proces mirnega medsebojnega sožitja in prijateljskega sodelovanja, ob strogem' spoštovanju pravic obeh skupnosti. Zaradi tega izraža Slovenska skupnost upanje, da bodo tudi osrednje oblasti v Rimu to jasno izraženo voljo upoštevale in končno sprejele vse tiste ukrepe, ki so potrebni, da se /iere-1 šeni manjšinski problemi začno čimprej ure-' jevati. Osrednje oblasti te nerešene manjšinske probleme že poznajo, saj so bili pred kratkim ponovno pojasnjeni, in sicer s spomenico, ki je bila naslovljena na ministrske-ka predsednika Colomba. Protifašistična manifestacija je dalje zgovorno dokazala, da hoče ogromna večina tržaškega prebivalstva, naj se nadaljuje z napori za še boljše odnose, za še globlje sodelovanje na vseh ravneh s sosedno republiko Jugoslavijo. Manifestacija je pokazala, kako ogromna večina prebivalstva Trsta in njego-ve pokrajine odločno obsoja ne samo fašistične kroge, ki so odkrito proti poglobitvi Prijateljskih odnosov med sosednima drža-vama, ampak tudi vse tiste, ki pod pretvezo obrambe od nikogar ogroženih državnih koristi umetno ustvarjajo neke ozemeljske probleme med dvema državama, s čimer upra-vtčeno povzročajo reakcijo prizadete strani. Slovenska skupnost meni, da je treba tu-di te kroge, ki vsaj formalno delujejo pod Zdaj v predbožičnem času je zajel Italijo nov val nemirov in stavk. V Milanu jc pri šlo v nedeljo do nedovoljenih manifestacij skrajnolevih in skrajnodesnih skupin, ki so se tudi spoprijele in se začele pretepati. Policija jih je skušala razpršiti, pri tem pa je našel nenadno smrt neki skrajni levičar, študent. Umrl je na poti v bolnišnico. Zdravniki niso našli na truplu nObenc rane, kot so izjavili, 'in diagnoza se je glasila: smrt od srčne kapi. Bajc ga je zadela kap, ko ga je neki policist udaril z gumijevko ali z lesenim tolkalom. Verjetno od strahu ali razburjenja. Točen vzrok smrti bo dognala avtopsija, tako vsaj upajo. Ta nesrečni dogodek je seveda še povečal napetost med nasprotujočimi si levimi in desnimi skrajneži, ki so v nedeljo oboji »obujali spomin« na 16 žrtev atentata pred letom dni v milanski Agrarni banki, ki jih imajo baje na vesti anarhisti. Seveda pa jc bil to samo izgovor za obe strani, da sta lahko spet mobilizirali svoje demonstrante in udrihače ter jih poslali na ceste, da bi tako dokazovali svojo navzočnost, svojo -pripravljenost na revolucijo in za prevzem obla sti. Pri tem se oboji zanašajo na nasilni prc vrat. Novofašisti upajo na kak vojaški udar, ki bi ga podprli in mu ustvarili politično podlago, po vzgledu v Grčiji ali še bolje pri ianj-kem Mussoliniju. Nastope desnih in levih skrajnežev pa zelo Olajšuje in celo izziva vlada s svojo že kar neverjetno pasivnostjo. Včasih imamo občutek — in ne samo mi, ampak vsa javnost v Italiji — da oblasti v naši državi sploh ni več, ampak da lahko vsakdo počenja, kar se mu zdi. Zdi se, da je vlada prekrižala roke in da so se tudi politične stran- plaščem nekaterih vladnih strank, razkrinkati, ter javno povedati, da se sedanja vzhodna italijanska meja ne more nikakor spreminjati, ne da bi to imelo zelo hude politične zapletljaje v vsej Evropi. Slovenska skupnost je prepričana, da imata Trst in Furlanija - Julijskt krajina popolnoma drugačno nalogo: biti posredovalec med raznimi narodi in državami in skrbeti za medsebojno spoznavanje, in sicer ne samo zaradi lastnih koristi, temveč tudi zaradi ohranitve in utrditve miru v Evropi. Slovenska skupnosti ponovno izjavlja, da je pripravljena brez pridržkov podpirati samo takšno politiko ter nuditi svoj doprinost za njeno uveljavitev. Končno je mnenja, da je treba odstraniti vse ovire, ki so preprečile obisk jugoslovanskega predsednika Tita v Italiji, kajti njegov prihod bo eno izmed otipljivih dokazov, a.i sta demokratična Italija in zlasti naša dežela pripravljeni na izvrševanje že omenjene naloge. ke odpovedale svoji vlogi, da vodijo politiko in izražajo ljudsko voljo. To vlogo so prepustile sindikatom ali bolje njihovim bolj ali manj anonimnim voditeljem, ki ne nosijo nobene odgovornosti za politično dogajanje in ga zato tem bolj sproščeno vodi jo in si pri tem manejo roke, presenečeni nad tem, kako lahko so prišli do važne politične vloge. Celo parlament je stopil v senco. Danes se skupine pritiska mimo strank in parlamenta obračajo na vlado in ji postavljajo svoje zahteve. Celo srednješolski dijaki. Tehnika je preprosta: vladi ali ministru se pošlje brzojavka z ultimativno določenim rokom in dokler ne pride pritrdilen odgovor, se stavka. Tvegan ja ni pri tem nobenega. Tvega tisti, ki se skuša upreti sili in demagogiji, ker ve, da vse to nujno vodi v anarhijo. Nesposobnost vlade in parlamenta, da bi uzakonila in izvedla najnujnejše reforme, ki jih zahteva že ustava in ki jih že dve desetletji obetata, je glavni krivec tega, kar se danes dogaja v Italiji. Tudi la nesposobnost ima seveda svoje vzroke — v skupinskem e-goizrnu, v politični demagogiji, ki se boji zameriti določenim skupinam volivcev, če bi jim naložili kako žrtev v prid skupnosti, v medsebojni ljubosumnosti politikov vladnih strank, v oblastiželjnosti, zaslepljenosti, širokoustenju in nesposobnosti, predvsem pa v neobčutljivosti za resnične zahteve časa. Včasih se nas polašča občutek, da italijanski narod ni zrel za demokracijo — in ta občutek odkrito izražajo razni tuji listi in revije. Toda to najbrž ni res — za demokracijo niso zreli tisti, ki so se v politiki prcrili naprej, največ z lepilni govori in taktičnimi potezami — ker so se gnali samo za pozicijami oblasti. Posledica vsega tega je, da Italija naglo drsi v anarhijo. Vsaka kategorija vidi le še svoje lastne koristi, za skupne koristi ji ni mar. Vsdka hoče vedno večje gospodarske u-godnosti, vedno višje plače, vedno več udobja, vedno večjo potrošnjo, pri tem pa ji ni mar za tiste, ki ne zmorejo te besne tekme — za stare, revne, slabo plačane, za tiste, ki sploh niso socialno zavarovani, za stotisočc otrok v najdenišnicah, za bolne, ki se morajo gnesti po prenapolnjenih bolnišnicah, ker ni denarja za gradnjo novih in za pošteno zdravstveno reformo, saj mora iti ves denar za vedno večje plače tistih, ki so že dobro in celo predobro plačani. Zlasti pa za neštevil-ne trume vsakovrstnih birokratov, ki prežive večino delovnega časa s klepetanjem in branjem časnikov in je človek lahko srečen, če se končno le ozrejo in pridejo k o-kencu. Kaj si mora obetati država, kjer se te stvari dogajajo ne kot nekaj izrednega, ampak kot žalostna vsakdanja stvarnost? Nič dobrega. SOLŽEN1CINA NI BILO V STOCKHOLM Danes teden, ob Obletnici smrti Alfreda Nobela, ustanovitelja nagrad za priznane kulturne delavce, je švedski kralj Gustav VI. izročil odlikovanja in denarno nagrado v znesku 48 milijonov lir sedmim Nobelovim izbrancem. Ti so: Francoz Louiis Noe'1 in Šved Hannes Alfven za fiz!ko; Argentinec Louis Friderik Leloir za kemijo; Američan Julius Akselrod, Šved Ulf von Eubor in Anglež Bernard Katz za medicino, Američan Paul Sa muelson za ekonomijo. Ni bil navzoč ruski pisatelj Aleksander Solženicin, ker ni dobil potnega dovoljenja Njegov častni prostor je bil v slavnostni dvorani kljub njegovi odsotnosti pripravljen. Tajnik švedske akademije Karel Gierov je ob klicanju Solženicinovega imena izjavil: »Njegove besede govorijo o stvareh, ki jih moramo danes bolj kot kdaj prej slišati, o neuničljivi vrednosti posameznikove osebnosti. Kakršenkoli je 'kraj, namen ali sredstvo, ki jo skruni, vedno tvori poslanstvo osebnosti obtožbo in zagotovilo. Kdor spodmika njene 'temelje, si piše obsodbo sam.« Solženicinovo nagrado so naložili v neko banko, ker upajo, da jo bo mogel pisatelj prej ali slej dvigniti v Stockholmu. NAJVEČ AKADEMIKOV JE IZ LJUBLJANE Leios se je na novo vpisalo na ljubljansko univerzo okrog 4400 študentov, nekaj nad 100 manj kot lani. Največ se jih je vpisalo na ekonomsko fakulteto, a manj kot lani. Sledijo filozofska fakulteta, kjer jih je tudi manj. Samo na strojno in pravno fakulteto se je vpisalo več novih študentov kot lani, na vse druge fakultete pa manj. Nad polovica novih študentov je iz Ljubljane (1748) in iz bližnje Gorenjske (511), ki postaja zaledje Ljubljane, zelo malo pa jih je iz drugih predelov Slovenije, zlasti še iz vzhodne Štajerske in Slovenske krajine (Prekmurja), namreč samo 164. Iz Dolenjske, ki je bila vedno velik rezervat talentov, je prišlo letos na ljubljansko univerzo samo še 276 študentov, iz Koroške in Štajerske pa 361. S Primorskega in Notranjskega so 503. Nekateri strokovnjaki, ki pišejo o tem, tožijo, da je to nepravična porazdelitev vpisov na univerzo. Iz nje je namreč razvidno, da odločajo glede študija na univerzi skoro samo finančni razlogi, ne pa talent. Ljubljančanom je namreč lahko obiskovati univerzo, ker imajo stanovanje in hrano doma, isto se lahko reče o Gorenjcih razen tistih, ki so doma v že bolj oddaljenih krajih. Za druge pa je malo možnosti za študij in si morajo po maturi iskati službo. To velja zlasti za maturante iz kmečkega in delavskega okolja, odkoder je vedno prihajala in prihaja tudi danes najbolj nadarjena in vztrajna akademska mladina, ker jo v študij ne usmerjata položaj in častihlepnost staršev, ampak res žblja po uku. BOŽIČNE POČITNICE Po ministrski odredbi se bodo začele po vseh šolah božične počitnice dne 24. decembra in bodo trajale do 6. januarja vključno. Po šolah, ki so še ohranile razdelitev šolskega leta na trimesečja, se bo prvo ocenjevanje zakl jučilo še pred počitnicami. Kjer so pa sprejeli razdelitev na štirimesečja, bodo imeli profesorski zbori ocenjevalne seje šele ob koncu januarja. UPADANJE AVTOBUSNIH ZVEZ MED TRSTOM IN ISTRSKIMI MESTI Avtobusnih zvez med Trstom in istrskimi središči — predvsem s Koprom, Bujami, Herpeljami in Novimgradom — je vedno manj. Občuten padec je bilo opaziti Zlasti v pivih šestih mesecih letos, ko je zelo upadlo število zvez in ravnotako tudi število prepeljanih potnikov. Med Trstom in Koprom je bilo v letu 1969 vsega skupaj 8.364 voženj, v prvih šestih mesecih letos pa komaj 930, torej precej manj kot polovica. Podobno velja tudi za potnike: 127.141 v celem lotu 1969, v prvih šestih mesecih letos pa 50.656. Podobno velja tudi za Novigrad: 1.48.3 voženj v letu 1969 in 51 tisoč prepeljanih potnikov; v prvih šestih mesecih letos: 654 voženj in 20 tisoč prepeljanih potnikov. Buje: leta 1969 1.576 voženj in 55 tisoč potnikov, v prvi polovici letos: 644 voženj in 22 tisoč potnikov. In končno še Herpelje: 790 voženj in 9.500 prepeljanih potnikov v letu 1969, do junija letos je bilo 320 voženj in 4 tisoč potnikov. Vzrokov za stalno upadanje avtobusnih zvez in potnikov med Istro in Trstom je več, med glavnimi pa je vsekakor obseg cestnega prometa na čedalje bolj nezadostnem cestnem omrežju Istre. To povzroča večje zastoje in zmanjšanje poprečne hitrosti. Tudi čakanje na obmejnih blokih se zavlačuje zaradi naraščajočega števila osebnih prehodov; končno pa je treba upoštevati tudi razvoj motorizacije na jugoslovanskem področju ter konkurenco pomorskega prevoza na redni liniji Trst - Umag. Furlanija - Julijska krajina spada med tiste italijanske dežele, kjer je nepismenost že skoro izginila. Zadnji uradni podatki o pismenosti so še iz leta 1961, ko je bilo izvedeno ljudsko štetje. Takrat je v Furlaniji - Julijski krajini, ki je štela 1 milijon 204 tisoč prebivalcev, bilo komaj nekaj več kot 30 tisoč nepismenih. Ti so bili tako porazdeljeni: Videmska pokrajina (takrat je obsegala tudi Pordenone): na 768.000 prebivalcev je bilo 21.211 nepismenih, kar je bilo približno 2,8 odst.; tržaška pokrajina: 298 tisoč prebivalcev, nepismenih 6.526, ali 2,8 odst.; goriška pokrajina: 137.000 prebivalcev, nepismenih 2.287, ali 1,6 odst. Občutno zmanjšanje nepismenosti v vsedržavnem merilu potrjujejo tudi podatki, ki jih je pred kratkim zbral osrednji zavod za statistiko. Ob koncu lanskega leta je bilo nepismenih 3 milijone in 33 tisoč, vendar pa so v to številko vključeni tudi vsi tisti, ki so brez kakršnegakoli šolskega spričevala in ki veljajo za polpismene. Pravih nepismenih je bilo 427 tisoč. V primerjavi s podatki, ki so jih Zbrali ob zadnjem ljudskem štetju leta 1961, je število nepismenih padlo za približno pol mili jona. Pri tem naj pripomnimo, da je leta 1871 bilo v Italiji še 68,8 odst. nepismenih, lani pa je ta odstotek znašal 16,9 odst. Leta 1871 je bilo največ nepismenih na jugu, in sicer v deželi Basilicati, ker je bilo skoro 88 odst. nepismenih prebivalcev. Med zadnjim štetjem pa so ugotovili, da je ta odstotek padel na 20,15. Podobno je v Cala-briji, kjer jih je pred sto leti bilo 87 odst., OLDRIH ČERNIK IZKLJUČEN IZ STRANKE V nedeljo zvečer je objavil tiskovni urad češkoslovaške partije, da je črtan iz seznama njenih članov bivši ministrski predsednik Ol-drih Černik. Dolgo let je bil vodilni član komunistične stranke. Na vlado je prišel za časa Dubčkove »praške pomladi« leta 1968. že v oktobru istega leta je bil prisiljen podpisati dogovor, da smejo ostati sovjetske čete na Češkoslovaškem. S »priznanjem« svojih političnih napak se je še po Dubčkovem padcu obdržal na svojem mestu. Toda letos v januarju je zgubil predsedniško mesto. Dali so mu ministrstvo za tehnični razvoj. Strankino vodstvo sovjetskega krila pa mu ni odpustilo, da je pomagal Aleksandru Dubčku u-stvariti »praško pomlad«. Zato so Černika odstranili po petih mesecih tudi z ministrskega mesta druge vrste, černik se je popolnoma umaknil iz javnosti. Zdaj ga je doletel še izgon iz stranke. In tako je ostal od nekaterih »praških pomladincev« na svojem položaju samo še republiški predsednik Ludvik Svoboda. — o — Udeležba tujega kapitala v 470 velikih italijanskih delniških družbah 'je znašala po zadnjih podatkih Ciz konca leta 1968) 17 odst. Te 'družbe (vtse, 'ki kvotirajo na borzi), predstavljali o 60 odst. vrednosti vseh 'italijanskih delniških družb. Skoraj 22 odst. tega kapitala je bilo te držav Skupnega trga, 17,1 odst,. i!z neevropskih držav (ameriškega), 36.7 odst. švicarskega drugi je iz drugih evropskih držav. ☆ Španska vlada je proglasila 'izjemno stanje v baskovski deželi Guipuzcoa zaradi odločnih demonstracij baskovskega ljudstva proti procesu v Burgosu. pred desetimi leti pa so jih našteli 21,4 odst. Na Siciliji in Sardiniji jih je bilo leta 1871 85 odnosno 86 odst., zdaj pa jih je 15,5 oziroma 14,3 odst. Visok odstotek nepismenih so beležili tudi v Apuliji, Campaniji ter v Abruci h in Melise, kjer je nepismenih bilo preko 80 odst., zdaj pa jih je od 14 do 15 odst. V teh dežeJ lah je nepismenost upadla počasi, medtem ko se je na severu zmanjšala zelo naglo. Pričakovati je, da bo prava nepismenost v kratkem v Italiji popolnoma izginila, pereče pa je še vprašanje povratne nepismenosti, kateri zapadejo otroci, ki sicer hodijo v osnovno šolo, a je ne dokončajo. Stopnja njihove pismenosti je zelo nizka in kmalu potem, ko zapustijo šolo, so taki otroci že skoro popolnoma nepismeni, šolske oblasti in razne ustanove, ki skrbijo za ljudsko izobrazbo, se že več časa trudijo, da bi ta pojav odpravile. Zato je bilo izvedenih že več pobud. Pri tem je omeniti predvsem številne ljudske tečaje pri izobraževalnih središčih in v čitalnicah, kjer 'se skušajo zoperstaviti pojavu povratne nepismenosti. V raznih 'sredi-ščh v državi je letos delovalo približno tisoč takih izobraževalnih žarišč, istočasno pa so tudi odprli več bralnih centrov. it Japonsko miiirmstrstvo za poljedelstvo in gozdove je prepovedalo vsakršno uporabo sredstev DDT, BHC iin podobnih. To 'prepoved 'je izdalo z namenom, da bi preprečilo zastrupljen je pridelkov, zlasti riža, ki je 'glavno živilo j aiponškeg® ljudstva. Hepismenostf v Jtaliji izginja Maši pogledi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin .iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini um ii um iiimiii Četudi vzomemo politično igro še tako elastično, je važno prav zaradi strogih pravil, ki so bistvena za njene poteze in odnose, da nihče v njej ne uporablja metod, za katere je značilno Zahrbtno izigravanje Trst, ponedeljek 14. decembra-1970 V mestu je bila danes fantastična manifestacija enotnosti vseh protifašističnih sil, kot odgovor tržaških meščanov in prebivavcev tržaške pokrajine na fašistične provokacije dne 8. t. m. Temu pomebnemu shodu, kateremu je v svojem govoru župan inž. Spaccin! priznal zgodovinsko težo, so se idejno povezale med seboj vse različne ideološko-politič-ne poti, ki so izšle iz odporniškega gibanja in sedaj predstavljajo najširji možen razpon naše družbeno politične stvarnosti. Vsekakor je bila ta skupna akcija sad predhodnega in poglobljenega dogovora med pobudniki in organizatorji, se pravi med mladinskimi predstavništvi in med političnimi ter kulturnimi slovenskimi in italijanskimi ustanovami našega mesta. Veličastna in množična manifestacija je morala uspeti in je tudi povsem uspela. S tem so demokratične sile ponovno poudarile smisel in pomen svobode, enakopravnosti, pravice in sodelovanja v boju proti vsem tistim metodam, ki so značilne za fašistično nasilje. Zato je toliko bolj neumestno in mučno izpadla poteza nekaterih univerzitetnih pre-napetežev, med katerimi je tudi mladinec, ki bi moral pred županovim govorom prebrati v slovenščini in italijanščini poslanice mladinskih gibanj vseh političnih skupin. Ko je prišel do mikrofona, je ta mladinec izrabil priložnost in namesto mladinskih tekstov prebral izjavo dela univerzitetnih študentov, s katero pa se večina študentov sploh ni strinjala. Na tem mestu 'bi zato rad razčlenil nekaj misli prav o značilnosti njegove poteze in o vsebini njegovih besed. Predvsem je treba podčrtati dejstvo, da mladinske delegacije, ki so aktivno sodelovale pri organizaciji ponedeljkove antifašistične manifestacije, povsem upravičeno sklenile, naj prebere njihove izjave eden slovenskih mladincev, ki so jih fašisti pretepli 8. decembra. Ta izbira je bil nedvoumen odgovor fašistični nestrpnosti in fanatičnemu nacionalizmu. Slovenski mladinci pa smo poleg tega z veseljem ugotavljali povsem novo in dru- Tisti, ki meni, da je vsa skrivnost (boja) v prenagljenih izjavah o nujnosti nasilja, boleha za enostranskimi gledišči in za neupravičeno nestrpnostjo in ne vidi, kaj je novega. Che Guevara gačno razmerje ostalih demokratičnih mladinskih skupin do naše etnične skupnosti. Zlasti nas je veselilo dejstvo, da so skoraj vse te skupine hotele prebrati svoje izjave 'na manifestaciji tudi v slovenščini. In ta pozitiven odnos se ni kazal samo v slovenskih besedah, ampak ga je bilo čutiti tudi v duhu vsake posamezne izjave. Toda te izjave mladinskih skupin na manifestaciji niso bile prebrane, ker je mladenič Udovič na lastno odgovornost prebral že omenjeno poročilo neke študentovske skupine. V njegovem poročilu o naši specifični problematiki in o slovenskih zahtevah sploh ni bilo govora. Poudaril je le kontesta-torski značaj študentovskega sprevoda, ker ti študenti odklanjajo tak antifašizem, kot je prišel do izraza pri manifestaciji. Nato je pozval študente, naj zapustijo prostor zborovanja pred županovim govorom. S tem dejanjem so Udovič in tisti, ki so bili za njim: 1) skušali pokvariti tisto vzdušje enotnosti, ki je počasi dozorelo med demokratičnimi silami; 2) pokazali svoj odklonilen odnos do vseh demokratičnih 'in svobodoljubnih institucij; 3) pokazali izigravanje in neresnost pri jasnem dogovoru; 4) niso v svojem deklarativno odklonilnem odnosu do sedanje družbene ureditve predlagali ničesar; 5) v izključno svojo korist pa so se poslužili metod in načinov, ki v luči laži in izigravanj imajo zelo jasne obrise ekstremističnega nasilja,- 6) in končno so napravili največjo škodo prav slovenski manjšini kot taki, zlasti pa tistim slovenskim organizacijam, ki so sodelovale pri omenjeni manifestaciji, kjer bi bili morali dobiti Slovenci vsaj delno zadoščenje za vse desetletne žrtve in žalitve. Mislim, da teh nekaj ugotovitev povsem zadostuje, da si lahko ustvarimo sliko o nepotrebnosti m škodljivosti Udovičevega ponedeljkovega nastopa. Še posebno pa izpade to njegovo dejanje v vsem svojem nesmislu, če pomislimo, da taka akcija sloni na tisti vrsti metod, proti katerim je bila organizirana manifestacija. In kot je poudaril župan v svojem govoru, mora biti vselej naš odgovor kakršnikoli obliki nasilja (desnega ali levega) nujno in samo odločen »ne«. Isto misel je izrazil prav v ponedeljek tudi podtajnik KPI Berlinguer, ko je v Mestrah podčrtal: »Provokatorske izvenparlamentarne skupine s skrajne desnice in s skrajne levice se skrivajo za najslabšimi protidemokratičnimi načrti.« Za temi nejasnimi in dvomljivimi načrti se morda skriva želja po novi družbi, po boljšem 'in pravičnejšem svetu. Toda pri vseh mladih ljudeh se pojavlja ta želja in ne samo želja, tudi vera v nekaj novega, nekaj, kar bo vsemu našemu življenju dalo večji poudarek človeškosti in smisla in s tem ustvarilo nove pogoje medčloveških odnosov. Ne morem pa verjeti, da pelje pot do takih obzorij preko grobov demokracije, svobode, človečanskih pravic ter poštenosti, zaupanja, osebne'časti in ostalih človeških vrednot. Igor Izjava Mladinske skupine za tržaško protifašistično manifestacijo 14. t. m.: »Mladinska skupina Slovenske skupnosti odtočno obsoja škvadristično nasilje in se obvezuje, da bo z vsemi silami skušala zatreti kakršenkoli poskus ponovne oživitve fašizma. Slovenci smo za mirno sožitje in sode- lovanje med narodi. Opozarjamo pa, da to sožitje in sodelovanje ovirajo pri nas tudi mnogi še nerešeni manjšinski problemi, ki bi jih morala demokratična Italija čimprej rešiti. Življenjske koristi Trsta zahtevajo, da se nemoteno nadaljuje prijateljstvo in sodelovanje s sosednjo Jugoslavijo. Slovenci v Italiji takšen razvoj odločno podpiramo.« Pisma uredništvu Spoštovano uredništvo! Pred nedavnim smo sflišaili itn brali o zahtevi, da bi z branjem dnevnega tiska reformirali »zastareli« način poučevanja na naših š'0'lah. Primorski dnevniiik bi bi v danih razmerah glavni kandidat za tako »reformo«. Ali 'je tej nalogi kos? Da m'i ne bo kdo očital, da stalno prežita na napake, se bom — z eno samo izljemo — omejil le na številko Primorskega dnevnika z daltumam 8. decembra 1970. Prosita! Slovenščina: 1) »Predsedniku sodišča je Man-son danes razložil, da ga ne skrbi svoj a usoda...« 2) »Gibanje se 'pokaže, razbuhti, pa ne zaleže...« (pičice v originalu; opomba pisca). 3) »... za čemer so težili...« 4) »Predolga bi bila zgodovina Baskov od dobe, ki smo jo navedlli, pa do današnjih dni in dejanisko je za bolje razumevanje današnjih dogajanj i!n tudi procesa v Burgosu, najnovejša zgodovina.« Italijanščina: »Pl ditto pivi vefoce del West.« Zemljepis: 1) »Vsekakor Baski nitso Španci, točneje povedano Katalonci...« 2) »... to se pravi, da se ne zadovoljijo le z odporom proti "katalanizaciji” baskovske dežele...« Zgodovina: »...grafitne slike v jamah Altamira, za katere zgodovinarji’ pravijo, da so stare okoli pet dlo šest tisoč let.« Matematika: Kljub skrbnemu iskanju nisem zasledil nobene napredne variante Pitagorovega izreka. Mogoče še pride. Kdo ve? Sodbo, ali bi isti dnevnik o politiki (če ta seveda spada v šolo) 'bodij neoporečno poročal, prepuščam bralcu, in sicer vsakemu posebej. Ali ni bolje, da osltanemo pri »zastarelem« načinu poučevanja. S spoštovanjem prof. Drago Bajc — o — Knjižna Prešernova družba je itzdaila letos svoj redni knjižni dar v nakladi 24.000 izvodov. Vendar toži uredništvo da zadnja leta naklada pada in da uživa družba premalo podpore s strani oblasti. »Umiranje dnevnikov« ise nadaljuje. Na Dunaju je iprenehal izhajati dnevnik »Vo&ksblatt«, ki je pripadal Ljudski stranki, socialistična Stranka pa je prodala svoj dnevnik »Express« s tretjo največjo naklado v Avstriji dvema zasebnima založnikoma. Brez službe j e ostalo skupno okrog Sto urednikov. NOV DOKTOR MEDICINE Pred kratkim je te medicine diplomiral g. Milan Senčar z Opčin. Novemu zdravniku, ki je pri doktorski dizertaciji prejel naijvilšjo možno oceno, iiskreno čestitajo prijatelji in znanci in mu želijo mnogo uspehov v življenju. Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi Novi list. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Po velikem uspehu na turnejah po ZDA in SZ bo gostoval v Trstu svetovno znani hrvatski folklorni ansambel LADO Ljubitelji jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi si bodo lahko ogledali njegov nastop v KULTURNEM DOMU v petek, 25. in v soboto, 26 t. m. , Obakrat Ob 16 .uri. \S ---------------- Poteh mogočne protifašistične manifestacije V ponedeljek, 14. t. m., je bila v Trstu mogočna protifašistična manifestacija, ki se je je udeležilo kakih 15 do 20 tisoč ljudi. Za manifestacijo so dale pobudo mladinske organizacije demokratičnih strank, organizirali pa sta jo tržaška občina in tržaška pokrajina. Ob 17.30 se je začel sprevod izpred tržaške občinske palače. Za prapori tržaške občine in pokrajine, partizanskega združenja ANPI in deportirancev so prvi šli župani vseh občin na Tržaškem in predsednik tržaške pokrajine, za njimi pa zastopniki deželne uprave in mnogi občinski ter pokrajinski svetovalci. Med množico manifestantov smo opazili številne transparente z napisi v italijanščini in slovenščini. Vsi so poudarjali mirno sožitje med Slovenci in Italijani ter odločno odklanjali katerokoli obliko fašizma. Sprevod je šel po Korzu in dospel na trg Goldoni, kjer so na govorniški oder stopili tržaški župan inž■ Spaccini in vsi župani s Tržaškega ter predsednik pokrajinske uprave. Po programu, ki je bil sporazumno določen med vsemi strankami in organizacijami, katere so podprle protifašistično• manifestacijo, bi moral eden izmed slovenskih študentov, ki so jih 8. decembra fašisti pretepli, prebrati solidarnostne izjave mladinskih organizacij, in sicer v italijanščini ter slovenščini. Res je na oder stopil študent Udovič, ki pa je med splošnim začudenjem udeležencev prebral le izjavo študentovskega gibanja, ne da bi ostale mladinske organizacije sploh omenil. Kot je bilo sporazumno določeno, je bil glavni in edini govornik župan Spaccini. V svojem jedrnatem govoru je najprej poudaril zgodovinski pomen enotne protifašistič ne manifestacije, s katero je ogromna večina tržaškega prebivavstva odločno odgovorila fašističnim provokatorjem in hkrati dokazala, da je sposobna v kali zatreti vsak poskus ponovnega uveljavljanja fašizma v Trstu. Zupan Spaccini, čigar izvajanja je množica večkrat prekinjala s ploskanjem, je nato podčrtal grehe, ki jih je fašizem naredil zlasti v Trstu, ko je zanetil in gojil narodnostno mržnjo, zapiral in pobijal svobodoljubne ljudi in hotel uveljaviti svoj lažni patriotizem. Pretep slovenskih študentov in napad na sedež demokratične stranke z dne 8. t. m. je nov dokaz, da se miselnost in metode novih fašistov niso spremenile. Mogočna manifestacija — je dejal inž. Spaccini — je najboljši in najbolj zgovoren dokaz, kakšna je danes volja Trsta, ki ne bo nikoli dovolil, da se vrnejo časi črne fašistične diktature. Trst — je še dejal župan — hoče in si želi miru, hoče mirno zožit je in sodelovanje med obema narodnostnima skupnostima, kajti samo na ta način bo lahko izvrševal vlogo mostu v tem delu Evrope. Pri izvrševanju te naloge — je nadaljeval župan — je zlasti pomembna prisotnost tržaških Slovencev; župan jih je pozval, naj v Trstu, ki je tudi njihovo mesto, sodelujejo pri uveljavljanju nove politike. Končno je inž. Spaccini omenil tudi bližino državne meje in nujnost, naj ta meja združuje in naj ne ločuje držav in njunih narodov, in sicer v perspektivi uresničenja takšne Evrope, v kateri bodo vsi narodi, vsi jeziki in vse kulture enakovredni in enakopravni. Po županovem govoru je sprevod šel po ulici Carducci do ulice Ghega. Tu je bil položen venec na poslopje, kjer so necifašisti obesili 52 talcev. Gojili Bodo tudi vodne športe V Trstu je bila ustanovljena Slovenska športna zveza (združenje), ki bo povezovala slovenska športna društva. Ob tej priložnosti je znani slovenski športni funkcionar Egon Kraus izjavil, da bi se morali tržaški Slovenci nujno 'spet začeti zanimati tudi za vodne (morske) špotrte, plavanje, veslanje 'itd. V ta namen bi morali obnoviti nekdanja športna društva v Rojanu in Barkovijah, ki so se ukvarjala z morskimi športi. To se bo baje v kraltkem tudi zgodilo. To bo slovenska 'javnost zlasti slovenska mladina z veseljem pozdravila. Da se to že ni zgodilo, so bile verjetno vzrok finančne težkoče, ker SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Janko Moder KEKEC (Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom) v četrtek, 17. decembra ob 16. uri v pet.ek, 18. decembra ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12, do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; Ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734-265. so rekviziti vodnih športov pač precej dragi (ve slaški čolni, jadrnice, itd., 'da ne omenjamo bazenov!) Pripomniti pa bi bilo tudi to, da naj bi nova športna zveza Skrbela za organizacijo športa tudi na širino. Vse prepogosto 'imamo namreč vtis, da velja skrb samo vrhunskim športnikom-tekmovalcem, tiste ekiipe pa, ki iz tega alli onega razloga ne dajo dobrih tekmovalnih rezultatov (ker morda ni v njih izrazitih talentov ali ker manjka trener ali ker ta nima srečne roke ih ne vzgojiteljskega talenta), pa kratkomalo razpustijo in mladina ostane brez možnosti za šport, kot se je nedavno zgodilo z odbojkarsko žensko ekipo openskega »Poleta«. A. B. »KAPLAN MARTIN ČEDERMAC« V SKEDNJU V nedeljo, 20. decembra, bo v Škedenjskem domu na sporedu slovenski film »Kaplan Martin Čedermac«. Pred filmom bo spregovoril o vsebini dela in o avtorju dr. Marijan Bajc. Začetek ob 17. uri. — o — Prireditev, ki je bila napovedana v sveto-ivanskem Marijinem domu v Trstu za prihodnjo nedeljo 20. decembra, se preloži na poznejši čas, in sicer zaradi gostovanja Korošcev v Kulturnem domu istega dne. SLOVENSKA LEVICA PROTESTIRA Izvršbi Odbor SL, ki se je sestal danes 10. decembra, obžaluje, da je bil zaradi ižjave ministra zunanjih zadev Alda Mora in zaradi ozračja, ki 'so ga ustvarili desničarski krogi in od oblasti dovoljena fašistična manifestacija, pred sodniku jugoslovanske republike moralno onemogočen obisk v Italiji. SL je že v izjavi, ki jo je objavila ob svojem nastanku 11. marca 1968, poudarila, da 'so pravice slovanske skupnosti v Italiji »zajamčene v Memorandumu, katerega pa Italija še ni ratificirala, Jugoslavija pa se ni zanimala, da bi do ratifikacije prišlo.« SL ugotavlja, da je vir nejasnosti statusa slov eniške skupnosti v Italiji isti, ki je zdaj privedel do zaipletljajev v medse bojnih odnosih dveh sosednih držav. SL z obžalovanjem ugotavlja, da se kljub ponavljajočim se izjavam o demokraoiji 'iln o dobrem sožitju še zmeraj ne upoštevajo pravice Slovencev. Namesto da bi Od 'besed prešli k dejanjem, se Odgovorni forumi zatekajo k lepo rečju, če že ne skušajo naravnost žaliti 'slovensko narodno skupnost v Italiji, kakor je to naredila neka nam takorekoč naklonjena tržaška revija z objavo pa.negirika na čalst urednika, 'ki je v strahotnih dneh fašističnega režima zagovarjal genocid v Evropi. Prav tako danes ob vesti, da predsednik SFRJ ne bo prišel na obilsk v Italijo, uvodnik taistega italijanskega tržaškega čašo pilsa išče krivce za ta korak v »slovenskih šovinistih«. SL obsoja tako pilsanje časnika, kr kar v diveh člankih ščuva javnost k nacionalni mržnjj, pisanje, ki je zvesto tradiciji antilslovenškega duha iz polpretekle dobe. SL obenem poziva odgovorne forume, da se s takimi metodami, da so 'organi javne varnosti na strani razgrajačev In fašističnih škvader, dokončno neha. SL je za 'sodelovanje obeh sosednih držav in za sodelovanje dveh narodnosti v tej obmejni deželi, vendar je SL prepričana, da je 'lahko podlaga vsakemu 'sožitju edino medsebojno spoštovanje ter odnosi, 'ki morajo temeljiti na ravni evropskega sporazumevanja. Slovenska levica SKUPNO ROMANJE 1971 Cilj skupnega romanja za leto 1971 je Sardinija, ih sicer znamenito Marijino svetišče Bona-ria v Cagliariju. Vožnja se bo vršila z avtobusi im 'ladjo, predviden je ogled najlepših točk otoka. Romanje bo od 5. do 10. julija 1971. Podrobnosti in ceno bo odbor sporočil v kratkem. Vodstvo romanja iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiNiaiiiiiiiiiiHiiiiiiitianiitfiiiiii' Q KOROŠKI SLOVENCI MED NAMI V trenutku, ko so na Koroškem iz-M bruhnili znova avstrijski nacisti proti W Slovencem, so se dvignili tudi v Trstu W njihovi zavezniki fašisti. Na Koroškem O jim je bila povod 50-letnica plebiscita, Q v Trstu Titov obisk v Italiji. Proti obema sovražnikoma našega na-iM roda smo Slovenci strnjeni. Zato tem bolj prisrčno pozdravljamo koroške Slovence, ki bodo v nedeljo zapeli. U Koroško pasom O v Kulturnem domu. Naši pevci iz Go- O riške in Tržaške jim bodo zapeli v po- zdrav, vse zavedne Slovence pa vabi S Slovenska prosveta, ki večer or ganil1' =f ra, da se prireditve ureležijo: ~-=J V nedeljo, 20. dec. ob 16,30 v veliki O dvorani Kulturnega doma. .-----------------J /m (j C * 'li/j I £(* Nadaljevati boj proti fašizmu ŠOLSKA DEMOKRATIZACIJA Prosvetni minister Misasi in njegovi sodelavci izdajajo okrožnico za okrožnico za ureditev, preureditev in demokratizacijo šole. Nekatere so pametne in stvarne, druge pa samo besedno razpihnjene in brez prave vsebine za resnično ureditev šolstva, kakršno vsa javnost, brez politične primesi, tudi pričakuje. Po zadnjih okrožnicah se morajo ustanoviti na šolah posebni odbori staršev, če to želijo. Potem odbori dijakov, ki so seveda vsi za predlog, čeprav s posebnimi gibanji, zasedbami šolskih poslopij, letaki in sestanki nasprotujejo Misasijevi okrožnici, češ da jim daje premalo pravic. Tretji odbor na šoli bo pa povezoval starše, dijake in profesorje, v nekak posvetovalni organ »družina - šola«, ki pa še nima jasnega področja. Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici so si dijaki že izvolili svoje predstavnike. Prav tako tudi starši na živahnem nedeljskem roditeljskem sestanku. Ravnatelj jih bo pa sklical na prvo delovno sejo. Če bodo vsi izvoljeni predstavniki vzeli resno svoje naloge, bodo lahko v dobro šole in dijaštva veliko naredili. Rupa - Peč PROSVETNO ŽIVLJENJE — NAŠ VRTEC Kako občuti naše ljudstvo potrebo po prosvetnem življenju in kulturnih večerih, je pokazal prav zadnji prosvetni večer. Priredil ga je pevski zbor, rekli bi lahko, da kar z golo roko. Manjkajo predvsem ustrezni prostori. Potrebno bi bilo ustanoviti poseben delovni odbor, ki bi si zastavil nalogo preskrbeti vsaj za silo večji prostor in ga za prve potrebe primerno urediti. Seveda, želje po pravi prosvetni dvorani ali še celo po 'kulturnem domu, to so še sanje. Vsi gostje, ki so do kraja napolnili sobo pri omenjenem kulturnem večeru, so izražali željo, da bi za zdaj vsaj naš pevski zbor pripravil še kako tako prireditev, kakor je bila ta, s katere so vsi odhajali s prijetnim doživetjem v srcu. Omeniti moramo tudi naš otroški vrtec, ki ga obiskuje okoli petindvajset otrok. Rekli smo obiskuje, v resnici pa morajo biti več doma kot v vrtcu, ker učne moči stavkajo, potem pridejo počitnice, nato bodo spet stavkovna gibanja in tako naprej do konca šolskega leta. Mnoge družine so zato prišle do mnenja, naj bi otroški vrtec prevzele šolske sestre, kot so jih že drugod. V soboto, 12. decembra, so se v Ukvah sestali predstavniki Slovenskega ljudskega gibanja iz Trsta, Gorice iin Kanalske doline. To sre Čanje je SLG priredilo v Ukvah, da bi ponovno potrdilo svoje zanimanje in vzajemnost s slovenskim prebivalstvom videmske pokrajine. Med drugimi so se posveta udeležili deželni svetovalec dr. Štoka, gor iški občinski odbornik di-. Padli«, oba politična tajnika SLG dr. Mljač in Šuligoj, šteVilni odborniki 'in domači aktivisti. Prisotni so proučili politični položaij, v katerem se v tem trenutku nahaja slovenska narodna skupnost v zamejstvu. Obsodili so vse oblike nusilstva nad našo manjšino ter vse poskuse, da se zaostrijo mednarodni odnosi. Nadalje so udeleženci razpravljali o organizacijskih vprašanjih in o skupnih posvetih o V soboto zjutraj so podpisali v Gorici zastopniki pokrajinskih demokratskih in protifašističnih strank poseben razglas proti zadnjemu fašističnemu divjanju v Trstu. Pri podpisu so bili soglasni: krščanski de mo k ra-; ti, komunisti, socialisti vseh treh vrst, republikanci in Slovenska demokratska zveza. Goriški liberalci niso hoteli podpisati skupne izjave, češ da se s takimi načini le stopnjuje slovenski nacionalizem v Gorici. V izjavi sedmih strank, ki predstavljajo nad 90 odstotkov prebivalstva goriške pokrajine, je rečeno, da obsojajo nasilne demonstracije neofašislov V Trstu; obvezujejo se, da jih bodo v bodoče skupno preprečevale, zlasti še ker ogrožajo kulturno sožitje ob meji in odnose med Italijo in Jugoslavijo. Na koncu izražajo ždijo, da bi predsednik Tito čimprej prišel na obisk v Italijo. Podobne izjave so izglasovali tudi razni upravni odbori in druge organizacije. Fašisti pa ne mirujejo še. V soboto ponoči so vse protifašistične lepake v Tržiču, Ronkah in Gradiški pomazali z velikimi rdečimi napisi »Me ne frego«. V Gorici so jih trgali z zidov. Neznani mladi podivjanci so v petek pretepli tudi neko Slovenko, mater z dvema otročičema, in moškega, ki ji je pritekel na pomoč. Ko se je prikazala policija, so jo divjaki pobrisali. Boj proti organiziranemu in plačanemu novofašizmu bo treba še nadaljevati. — o — »MIKLOVA ZALA« V GORICI V tesni prosvetni dvorani »Pri pajku« so v sdboto in v nedeljo dvakrat nastopili igralci prosvetnega društva »O. Župančič« iz Štandreža z ljudsko igro »Miklova Zala«. Dvorana, ki premore samo okrog dvesto petdeset sedežev, je bila vsakokrat polna tudi na stojiščih. Igralci in igralke so se poti režiserskim vodstvom Draga Marušiča iz Nove Gorice potrudili, kolikor so se pač mogli. Premajhni oder tudi ni mogel sprejeti ne pevcev ne baleta. Med igralci pa moramo pohvalno o-meniti turškega poveljnika, kmeta Strelca vseh tilstih vprašanjih, ki zahtevajo skupen nastop. Sklenili so prirediti več skuipnih posvetov. Iz analize celotnega političnega ipoložaja 'izhaja, da je le neodvisno in samostojno politično delovanje podlaga za izpolnitev slovenskih pravičnih zahtev. Ugotovljeno je bilo tudi, da je v Sloveniji prišlo v zadnjem času do pozitivnih premikov v gledanju na problematiko zamejskih Slovencev, kar so vedno bile želje SLG. Končno so udeleženci posveta zelo obširno in izčrpno obravnavali gospodarska, socialna, politična in kulturna vprašanja, ki zadevajo slovensko prebivalstvo Kanalske doline, še posebej tehtno in zavzeto je o služnostnih pravicah poročal domačin Simon Prešeren. Številni domačini so s svojimi posegi orisali po lastnih neposrednih izkušnjah še 'druge pereče probleme Kanalske doline. Dobro bi bilo, če bi igralska družina po novi'la to priljubljeno ljudsko igro tudi poleti kje na prostem. Pred dvajsetimi leti je privabila na Lutmainovo dvorišče v Štandrežo veliko množico ljudstva. ZGODOVINSKI DOGODEK V torek, 24. novembra, se je zgodil vsaj za Furlanijo pomemben dogodek. Na videmski fakulteti za tuje jezike, ki je sestavni del tržaške univerze, je profesorski zbor podelil prvo doktorsko diplomo. Prva doktorica je gospa Maria Longo iz Vidma, mati dveh otrok; prvi sin bo že le dni doktoriral iz medicine. V uvodu k obrambi svoje 'teze o nemškem dramaturgu Hartle-benu, je prva doktorica na videmski fakulteti dejala, da je hotela kljub sivim lasem in 254etni prekinitvi študijev doseči doktorat tudi zato, ker se je v njenem rodnem mestu odprla nova fakulteta, na katero so vsi Furlani ponosni. Pevma ŽALOSTNO IN VESELO Prejšnji teden se je pripetila blizu Šempasa huda avtomobilska nesreča, ki je prizadela našega domačima Hadrijana Furlana. Mladi mož iz znane družine »pri Tildi« na Oslavju je mehanik po poklicu in se bavi tudi s trgovskimi posli. V sredo se je z avtom in še s prijateljem Ivanom Figeljem odpravil na pot proti Idriji, odkoder je pred dvema letoma pripeljal tudi svojo zakonsko družico. Na mokri cesti in v meglenem vremenu je pri Šempasu dregnil ob njegov avto velik tovornjak. Pri trčenju si je Furlan pokvaril prsni koš in si zlomil več reber. Sopotnik je dobil le lažje udarce in je že prišel iz bolnišnice. Furlan se bo pa moral še nekaj časa zdraviti, ker so njegove poškodbe precej hude. Vsi sosedje mu želimo, da bi čimprej okreval. Z veseljem pa moramo pripomniti, da je naše prosvetno društvo »J. Abram« začelo z zimskimi kulturnimi večeri. V petek so se zbrali društveni člani in gostje k predavanju o pisatelju Francetu Bevku. Sledil je globoko dojemljivi film, povzet po njegovem najboljšem delu »Kaplan Martin Čedermac«. Gledavci so bili kar prevzeti. Starejši so pa znova videli resnično podobo listih hudih časov. Takih kulturnih večerov bi si še želeli. BOŽIČNO VZDUŠJE Po goriških ulicah je že utihnilo bučno Andrejevo sejmovanje. Mesto se po starem običaju že pripravlja na božično praznovanje. Praznik miru in tihega pričakovanja že preveva vzdušje po ulicah in domovih. Na Travniku in v soseščini so pa že v torek začeli razkladati božična drevesca za prodajo. Največ jih je prišlo z onstran meje, pa tudi iz Karnije. V Katoliškem domu v Gorici bo imel v nedeljo 20. t. m. ob 4. popoldne zanimivo predavanje o Tanzaniji v juznovzhodni Afriki misijonar Ivan Oballa, doma iz Beneške Slovenije. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. . SKPD in Almiro. Srečanje SLli v Kanalski dolini IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA 99 "Dialogi“ o Deseto številka revije »Dialogi«, 'ki izhaja v j na germanske (bavarske i'n deloma tudi fran-Mariboru, se ukvarja 'največ s 'slovensko Kora- j kovške), temveč 'tudi na romanske i:n Slovan- sko, v zvezi s 50-ldtnico koroškega plebiscita. Uvodni članek »Naša misel im slovenska Koroška« je napisal glavni 'in odgovorni urednik re- ške korenine, ter da karantanski Slovenci 'torej nikakor niiso tujki, temveč vseskozi 'bližnji sorodniki.« Dr. Korner navaja 'tudi Statistike, iž vije Janez Rotar. Mirko Roš je prispeval članek J katerih je razvidno, kako nazaduje zaradi potuj. »Nacionalni iproblem slovenske Koroške«, v ‘kate rem z etično-pravnega stališča obravnava 'problem koroške slovenske manjšine. V njem opozarja med drugim na zmotno 'prepričanje nemško govoreče večine, da 'ji je izid koroškega plebiscita dal pravico do nadaljnjega izvajanja ger-maniizaoije. Avstrijec dr. Erich Korner primerja med drugim v svojem članku »Manjšine ■—• ne "tujki", temveč bratje« položaj slovenske manjšine na Koroškem in nemško govoreče manjšine v Italiji, tor priznava, da je koroška slovenska, manjšina veliko na Slabšem, ker Avstrija 'ni izpolnila svojih Obveznosti do slovenske manjšine. V svojem sijajnem in škraijmo poštenem napisanem članku ipiiše dr. Korner, da je postala avstrijska narodnost i'z mešanja ilirskih, keltskih, romanskih, slovenskih in 'bavarskih pradedov ter nadaljuje: »V našo zgodnjo (avstrijsko) nacionalno zgodovino torej ne 'spadajo samo ustanovitelji salzburške cerkve sv. Rupert, temveč prav tako 'sv. Severin in sv. Modest. Prvi, Od njih je oznanjal krščanstvo v 5. stoletju našim donavsko romanskim prednikom, zadnji imenovani pa v 8. stoletju naišim slovenskim prednikom. Med naše »zgodnje državnike« je treba šteti prav tako kot na prilmer Rudigerja Beche-larna, 'domnevnega prvega avstrijskega mejnega grofa, tudi kralja Sama. Vendar 'le-ta ni bil — kar se še v mnogih zgodovinskih delih prikriva — frankovskega rOdu, temveč je ‘bil, kakor izhaja iz »Salžburške zgodovine spreobrnitve Bavarcev in Karantancev«, karahtanski Slovenec, ki je pred zasedbo prestola trgoval v frankovski deželi, a postal ustanovitelj prve velike države med Sudeti in Jadranom. Prepričali smo se, da se naša avštrijiSka narodnost ne opira le čevanja število vseh narodnih manjšin v Avstriji. Dr. Fran Vatovec piše o »Slovenski časniški besedi na Koroškem v predplebiscltarnem ob dObju« in ne prikriva svoje kritike ob zgrešenih narodnostnih in političnih stališčih takratnih liStov. Matjaž Kmecl razpravlja o književnosti koroških Slovencev po plebiscitu. Omenja med drugimi tudi Karta Mauserja, Zorka Simčiča, Metoda Turnška in seveda mlajše koroške 'pilsaltelje. Dr. Reginald Vospernik piše o »Narodnostni problematiki v povojni koroški literaturi«. Članek o koroški problematiki sta prispevala še Tone Zorn in Jožko Hudi. Med ostalimi prispevki je omeniti zlasti članek Tilke Kren o 'Slovenski družini, pesmi, ki so jih objavili France Forstnerič, Aloiz Hergouth in Franci Zagoričnik, ter novelo Pavleto Zidarja »Summa summairum«. KONCERT OKTETA GALLUS V TRSTU Prejeli smo še eno poročilo o koncertu okteta »Gallus« in ga radi objavljamo. Glasbena matica je priredila v soboto, 5. 't. m., v veliki dvorani Kulturnega doma prijeten in zaniimilv koncert ljubljanskega okteta Gallus. Oktet sicer ni nov, saij je že 'leta nastopal pod imenom Koroški oktet, kljub temu pa so kon-certiisti pokazali v soboto povsem novo uglajenost, upetost 'in tehnično izdelanost. Ta je še posebno prišla do izraza pri -prvih šestih Gallusovih motetih. Omeniti gre predvsem odlično zapeto Skladbo Sepulto Domino, k'i je težila predvsem na poudarjeni' dinamiki; manj prepričljivi pa so bili oktetlovci (ko so se razdelil v dva kvarteta) v zadnjih dveh posvetnih motetih, ki sta napisana za dva zbora. OStali del programa je Obsegali znane slovenske ljudske -in umetne pesmi. Tako smo lahko slišali vrSto 'Starih pesmi, ki pa jim je umetniški vodja okteta Borut Lapornik dal nov, hitrejši ritem in sodobnejši izrazni Slog. Poleg tega pa je razveseljivo še dejlstvo, da so se Ljubljančani predstavili naiši publiki z izključno Slovenskim programom in da so bile v spored Vključene pesmi z vseh predelov Slovenske zemlje. Ponovno ipa moramo žal ugotavljati, da se je tržaška publika udeležila koncerta sicer v zadovoljivem številu, nikakor pa ne tako, kakoir bi bilo želeti zlaSti Ob takih umetniških nastopih, kot je bi sdbOtni Gallusov koncert. Slovenci v nemščini V švicarskem dnevniku »Die Tat« je Lev Detela 28. novembra objavi/l članek o pesniku Balantiču, ki mu je dodal prevod 'pesmi »Nekoč bo lepo«. V ilSti šteVillkl je Detela Objavil članek o nekaterih novih publikacijah hrvaških in slo-vesklh piscev v nemščini, med njimi o pesmih Kajetana Koviča. 14. novembra je »Die Tat« Objavila Detelovo prozo »Severna kartografija«, 21. novembra pa dunajska »Die Presse« eno pesem iz zbirke »Sladkor in bič« v prevodu Ine Jun Broda. 17. oktobra je »Die Presse« Objavila deset tekstov iz Detelove knjige »Izkušnje z nevihtami«, ki jim je avstrijski slikar Gerhard Gu- truf dodal tri 'ilustracije. Te tekste je prevedla Hilde Bergner iz Munchena. 17. oktobra je »Die Tat« 'iz Zuricha objavila Detelov članek o Njegošu i!n 'njegovem, grobu na Lovčenu. Članku je 'dodana ilustracija Njegoševe kapele na Lovčenu v Črni gort. Isti list, je 24. oktobra Objavil pesem Milene Mertak »Izgubljeni otrok« v prevodu Hilde Bergner. Ina Jun Broda pa je v septembrski številki dunajske revije »Tagebuch« 'natisnila poročilo o Slovenski dramatiki po letu 1945, posneto po knjigi Jožeta Koruza »Slovenska dramatika 1945-1965«, ki jo je ilžddla Slovenska matica v Ljubljani leta 1969. POTOVANJE PO SKANDINAVIJI VIATICUS XX. Skoraj ganotje pa se poloti človeka, ko gleda noše, pasne sponke, glavnike, lasnice in drugo, kar so nosile nekdanje Norvežanke v vikinški do!bi in v času, iz katerega je zajela velika norveška pisateljica Sigrid Undset snov za svoj roman »Kristina Lavransova hči«, ki se je slovenskim bravcem in bravkam najbrž celo bolj priljubil kakor norveškim. Tako se je torej krasila Kristina, si misli človek, ko gleda lepe, velike pasne sponke, in tak mošnjiček s ključi in nožičkom je nosila obešen za pas, kot gospodinja na graščini, ki je bila seveda prej velika kmetija kot kaj drugega... Seveda bi potreboval več dni, če bi si hotel vse podrobneje ogledati. Zato se lahko ustavim le tu pa tam, kjer me kakšna zbirka posebno pritegne, kaj takšnega, kar posebno izrazito prikaže dejavnost in način življenja nekdanjih ljudi, npr. velik kup že obdelanih kamnov za sekire, nekak »polizdelek«, ki pa jih prazgodovinski »tovarnar« še ni utegnil izbrusiti v sekire, ali poljedelsko orodje prazgodovinskih kmetov, plugi, motike, srpi, kose, vile in krampi. V spodnjem nadstropju muzeja pa so spravljeni najlepši zakladi norveške srednjeveške u-metnosti, iz časa prve neodvisne države, preden je prišla Norveška po nesrečnih vladarskih kombinacijah in ženitvah pod dansko o-blast in postala s časom zgolj oddaljena provinca danskega kraljestva. Pod tujo oblastjo je prišla celo ob svoj knjižni jezik, četudi je bila norveško-islandska literatura v srednjem veku najbogatejša med vsemi nordijskimi narodi, pravi čudež za tedanje čase. Še danes predstavlja velikansko izjemo, kajti medtem ko se je spremenila skoro vsa zgodnja srednjeveška literatura pri drugih evropskih narodih v »literarne spomenike«, ki jih berejo samo še učeni jezikoslovci in to samo iz študijskih namenov, je ostala norveško-islandska literatura, sestoječa iz takoimenovanih »sag«, tako živa kakor le kdaj in danes jo beremo morda z večjim estetskim užitkom, kot so jo brali v času, ko je nastala. Tudi Slovenci smo šele letos dobili v (skrčenem) prevodu znamenito island-sko-norveško »Sago o Njalu«, ep v prozi o velikih in groznih dejanjih dveh islandskih svobodnjaških družin, ki sta se zagrizli v medsebojni boj na življenje in smrt. Sage so nordijskim pisateljem še danes literarni vzor jedrnatega pisanja in tehtnosti, ekonomičnosti izraza. Pri njih se je navdihovala Sigrid Undset, pa tudi nekateri moderni nordijski pisatelji. Če so sage biseri srednjeveške evropske literature, pa so norveške cerkvene rezbarije biseri srednjeveške evropske umetnosti. Norveške lesene cerkve (res do zadnje podrobnosti izdelane samo iz lesa) so znane po vsem svetu in morda ga ni izobraženega človeka, ki bi jih še ne bil videl na fotografijah. Mnogo manj znana pa so druga dela starodavne norveške cerkvene umetnosti: izrezljani kipi, oltarji, portreti, v les, zlasti v cerkvena vrata in cerkvena pročelja, vrezana ornamentika, ki nima para na svetu, in drugo. Poleg tega pa stvaritve iz kovin, srebra, zlata, železa, medi, svečniki, kropilniki, monštrance, kelihi in vsakovrstno drugo posodje ter orodje za cerkveno in svetno rabo, v poznoromanskem in gotskem slogu, z nordijskimi značilnostmi, ki napravljajo to umetnost za nekaj posebnega. (dalje) linietijhivo Uporaba pocinkane žice v vinogradu Tudi vinogradništvo je pospešilo stopnjo svojega razvoja in tako skoraj dan za dnem opažamo novosti v načinu gojenja trt in uporabi materiala. V specializiranih nasadih so količi postali višji, podporniki trdnejši in adaj kaže, da bo tudi žica postala odpornejša. Strokovnjaki ugotavljajo, da narašča uporaba žice v trtnih nasadih. Glede načina gojenja trt je tudi količina žice različna in znaša povprečno 5 stotov na hektar. Navadno uporabljajo pocinkano žico s premerom »16« in »18«. Doslej pa pocinkane žice niso v celoti zadovoljile vinogradnikov, saj jih je rja razmeroma hitro načela in občutno zmanjšala njihovo trajnost. To pospešujejo predvsem protiizajedavska sredstva. Zamenjava pretrganih žic pa povzroča občutno 'povečanje stroškov. Ni čudno, da so v zadnjih letih začeli proizvajalci pocinkanih žic posvečati več pozornosti njihovi odpornosti. Najprej so ugotovili, da gre iskati glavne vzroke korozije v podnebnih razmerah, v geografski legi (stopnja korozije je npr. večja V bližini mest in morja), predvsem pa v uporabi protizajedavskih pripravkov. Raziskovalci so nadal je ugotovili, da se odpornost počimkp.no žice poveča, in s tem njena trajnost, če je zunanja plast ali prevleka s cinkom debelejša. Seveda mora biti ta plast enakomerno porazdeljena in povsod enako debela, le tako je tudi bolj elastična. V Bciljriji so začeli proizvajati taškno močno pocinkano žico, ki nosi ime Bekaert. Medtem ko znaša delež cinka v navadnih pocinkanih žicah cd 70 do 80 gramov na kv. meter, znaša slednji v novih žicah okoli 240 gramov. Delež cinka je v novi žici večji v vseh njenih plasteh, posebno pa v zadnji, zunanji, kjer je 5-krat večji kot v navadni. Prednost pocinkane žice Bekaert je v njeni večji trajnosti, v njeni večji elastičnosti im hkrati mehkobi, kar vse preprečuje poškodbe in s tem omogoča znižanje stroškov. Potrebo po odpornejši pocinkani žici Občutijo najbolj vinogradniki, ki imajo specializirane nasade, kjer je delež žice precejšen. — o — ZAJAMČENE 'VIŠJE ODKUPNE CENE V VELIKI BRITANIJI Angleška vlada je sprejela sklep o povišanju cene nekaterim kmeti jskimi pridelkom. Nove cene zadevajo mleko, govejo meso, žito, ječmen in sladkorno peso. Hkrati je angleška vlada pripravila odlok o zajamčenih cenah tudi za svinjsko meso in to za kontingent približno 450.000 prašičev. Zajamčene cene so dobro sredstvo za uspešnejše in smotrnejše kmetijstvo, ker prispevajo k stabilizaciji proizvodnje (seveda, če se vnaprej določi tudi obseg proizvodnje). POMARANČE PROTI PREHLADU Znameniti ameriški znanstvenik in dvakratni Nobelov nagrajenec za ficaiko Lirrns Pauling je odkril, da je askorbinska kislina, torej vitamin C, če zaužijemo dnevno‘3 grame, odlično sredstvo proti prehladu. Do svojega odkritja je prišel Pauling povsem slučajno, kajti v resnici so njegove študije bile namenjene nekaterim pojavom shizofrenije. UKREPI ZA UKINITEV LOVA NA PTICE V ITALIJI Pred kratkim je ministrstvo za kmetijstvo pripravilo zakonski osnutek, ki predvi- deva odpravo člena št. 1 iz zakona št. 17, člena torej, ki je dopuščal v določenih primerih lov na ptice. V posebnem poročilu je kmetijski minister podčrtal dejstvo, da je sploh nemogoče natančno določiti, kdaj bi bil lov na ptice možen, predvsem pa je poudaril, da padejo v past vedno tudi koristni ptiči in da je zelo malo verjetno, da bi slednje lovci nato izpustili. Sploh je bila Italija zaradi lova na ptice stalna tarča napadov drugih evropskih držav, predvsem severnih in gre ta ukrep, kot je izjavil minister Natali, vzeti kot italijanski prispevek k vsesplošnim naporom v letu varstva narave, ki gre zdaj h kraju. USTANOVILI SO KRAŠKO ZADRUŽNO MLEKARNO V ponedeljek zvečer so v Prosvetnem domu na Opčinah živinorejci iz tržaške pokrajine v prisotnosti predstavnikov kmetijskega nadzorništva in notarja ustanovili Kraško zadružno mlekarno, številni živinorejci so najprej potrdili od pripravljalnega odbora predlagani upravni svet zadruge, nadzor- ODBOJKA ČELANA - BOR 0:3 (10:15, 9:15, 3:15) Po dolgi in utrudljivi vožnji so se Borovci srečali z že tradicionalnim nasprotnikom Celano iz Bergama. Vsi smo upali v zmago naših predstavnikov, nihče pa si 'rti pričakovali, da bodo Tržačani s tako lahkoto odpravili gostitelje. Borova obramba je končno začela dobro delovati, napad pa se je začel 'posluževati poleg ostro tolčenih, tudi dobro in premišljeno pleisiralnih žog. Prvi set se je odvijal z rahlo premočjo Veljakove ekipe. Drugi set pa so domačini silovito začeli 'in povedli s 7:1. Prav tedaj pa se je izkazala zirelost plavih, Iti so se zbrali iln dovolili nasprotniku, da je zbral do konca 'niza le še dve točki. Zadnji del igre je bil le še formalnost, saj demoralizirana Čelana ni nudila več nika-kega Odpora. Sedaj smo torej na pragu 'tekme, na kateri bo Bor postavil na kocko vse 'svdje uipe. Sobotno srečanje s Petrarco bo izredno važno in Borovci se resno pripravljajo. Prvič 'bomo letos Videli v pOlju Klavdija Veljaka, ki se je končno odločil, da se vrne v svojo ekipo. Prepričani smo, da nas naši fantje ne bOdo razočarali; naloga vse slovenske športne publike pa 'je, da jih v sOboto polnoštevilno bodri. KEAS - MEEANO 3:0 (15:11, 15:11, 1'5:9) Okrnjena ekipa zgon iškega Krasa Ij e v soboto odpravila Merano. Številni navijači so od samega začetka bodrili svoje ljubljence, igralci pa so dokazali, da so premagali malodušje in da je bil dogodek v Padovi le izjema. Prepričani smo, da 'je ta zmaga predvsem moraino dvignila Kraševce, 'ki spet z zaupanjem gledajo na nadaljevanje prvenstva. Prvi set je potekal v znamenju enakovredne borbe do Stanja 11:11, nakar so zgoniški fantje z učinkovito igro nad krilili goste in jih puistili pri ena‘j'stioi. V drugem setu so rdeči takoj povedli in ohranili vodstvo do konca. Tretji niz pa je bil verna slika prvega. Merano je že vodil z 9:6, Kras pa se je tedaj prebudil in ni več dovolil nasprotniku ,da bi Osvojil še kalko točko. ni svet in razsodišče. Za tem je upravni svet, ki ga sestavlja devet članov, iz svoje srede izvolil predsednika zadruge Alfonza Guština s Cola, podpredsednika Josipa Miliča iz Zagradca 'in tajnika Stanislava Grudna iz Mav-hirnj. Prisotni živinorejci so nato prediskuti-rali ustanovno listimo in statut, s katerimi jih je seznanil notar Poilucci v italijanščini in v slovenščini dr. Vremec s Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva. Po dveurnem obravnavanju so izvoljeni organi nove zadruge potrdili ustanovno .listino in statut im s tem uradno ustanovili zadrugo. S tem je bil storjen prvi korak k dejanski uresničitvi več kot potrebne zadružne mlekarne, od katere si živinorejci in strokovnjaki mnogo obetajo im pričakujejo, da bo bistveno pripomogla k preporodu živinoreje v tržaški pokrajini. Nedvomno je novo u-stanoVljena Kraška zadružna mlekarna dokaz tudi nove samozavesti naših kmetovalcev in njihovega zaupanja v to gospodarsko dejavnost. Prav zato gre vsem živinorejcem, ki so podprti pobudo in tudi pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu, ki je ves čas vsestransko podpiral zamisel, iskrena zahvala naše javnosti. Novo ustanovljeni zadrugi želi mnogo uspeha in naj'širše uveljavitve tudi naš list. KOŠARKA BOR - TREVISO 57:43 (30:26) Bor je osvojil sVOjo tretjo zmago proti zadnjemu na lestvici, ki pa nikakor ne zasluži tega mesta. Treviso se je predstavil kot solidno moštvo, z dObrimii posamezniki, ki odlično mečejo na koš. Po začetnih metih je kaizalo, da bodo tržaški fantje imeli lahko delo. Gostje pa so si takoj opomogli 'in se nevairno približali domačinom. Tako se je prVi del igre končal le z rahlo prednostjo Bora. V drugem deflu, potem ko je nasprotnikov trener skušal zaustaviti' plave z obrambo na moža, so plavi z lahkoto nižali koš za košem, tekmecem pa so onemogočili skoro vsak me't. Borovci so 'tako zmagali s 14 točkami prednosti in se spet vrnili v zgornjo polovico tega zanimivega iln enakovrednega prvenstva. NAMIZNI TENIS SOKOL - CSI FRIULI 5:1 Ekipa Sokola je končno sama na vrhu lestvice prvenstva C lige. V nedeljo je po napeti igri Odpravila neposrednega tekmeca iz Vidma, ki je dotlej bil še nepremagan. Domačini so živčno pričakovali to srečanje, saj so se še dobro spominjali lanskega pekočega poraza s 6:3. Skoro vsa srečam/ja so bila napete, in enakovredna Začel je mladi Fabjan, ki je po več kot polurni igri s težavo odpravil prvega nasprotnika z 2:1. Tudi drugo srečanje je Fabjan osvojil z istim izidom. Najbolj dramatična je bila tekma med Cat tOnarjem 'iln Archidiaconom G., ki je najboljši igralec CSI. Končala se 'je po dolgi borbi z izidom 2:1 v korist Furlana, potem, ko si je Nabrežinec zapravili zmago v prvem nizu. Že v drugem srečanju pa si je Cattonair opomogel in prepričljivo premagal Archidiaoona N. z 2:0 (1'3, 5). Edino Ukmair je Obakrat z gotovostjo zmagal. V zadnji tekmi z Archidiaconom G. pa ga je sodnik opomnil zaradi živčnega nešportnega izpada. Prav bi bilo, da bi se ta sicer odličen igralec bolje Obvladal in se vseskozi zavedal, da za zeleno mizo predstavlja predvsem svoje domače društvo, ki poleg pozitivnih nastopov, pričakuje od svojih atletov tudi in predvsem športno vedenje. ketna TEDENSKI PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 20. decembra, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Haydn: An-daints con variaizioni v f mdlu. Igra E)emšair; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše: Z. Tavčar: »Dvojčka Gad im Modras«; 11.35 Rin garaja za naše malčke; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nafbožnia glasba; 12.15 Vera i'n naš čas; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba Iz vsega sveta; 15.30 »ZeinO Cosini«. Drama v dveh delih. Igraljo dlani Slovenskega gledališča v Trstu, režira Babič; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Lahka glasba; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Filmska glasba; 20.00 šport; 20.30 Naši kraji in ljudj6 v slovenski umetnosti, prilpr. Reharjeva; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 21. decembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šotle (za srednje šole) 12.00 Kitarist Powell; 12.20 Kalanova: »Pomenek s poslušalkami«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time, 17.35 Obletnica meseca; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole (za srednje šole); 18.50 Deželni skladatelji; 19.20 »Odvetnik za vsakogar«; 19.25 Zbor »G. Peresson« iz Piano d’Artta; 19.45 Revija glaslbil; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Glasbene razglednice; 21.00 Kulturni odmevi; 21.20 Romantične melodije; 21.35 Slovenski solisti. Ba-sistt Jože Stabej, pri klavirju Dekleva. Samospe vi Beethovna in Rahmaninova ter Ljudske pesmi; 22.05 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 22. decembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glašba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Na elektronske orgle igra Čarnimi; 12.10 Bednarik »Pratika«; 13.30 GlaSba po željah; 17.20 Za milaide poslušavce: Pldšče za vas — Novice te sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Pogovori z Robertom Hiavatyjem; 19.25 Otroški zbor tržaške Glasbene Matice, vodi Žerjalova; 19.40 Glasbeni best-sellerji. 20.00 Šport; 20.30 Eulambio »Ma-damigella Figaro«, operna enodejanka; 21.35 Melodije v polmraku; 22.05 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 23. decembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šoli); 12.10 Liki iz naše preteklosti. 13.30 Glaisba po željah; 17.20 Za mlade poslušav-;e: Ansambli na Raldiu Trtst; 17.35 Slovarček sodobne znanosti; 17.55 Jevnikar »Slovenščina za Slovence«; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol); 18.50 Koncertisti na se dežele. Pianist Gherbitz; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz ansambli; 19.40 '»Gor im dol po sred’ vasi«, prilpr. Grudnova; 20.00 Šport; 20.3C Simf. koncert; V odmoru (21.10) Za vašo knjižno polico; 21.50 Ansambel Golden Grass; 22.Ot Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 24. decembra, oh: 7.00 Koledar; 7.3C Jutranja glaisba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Oblici 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušav ce: Disc-time; 17.35 Kako in zakaj; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Recital violi nista Markoviča, pri klavirju Pisani; 19.10 Pisani balončki. Pripravlja Simonitijeva; 19.30 Izbrali smo za vais; 20.00 Šport; 20.30 Božični koncert Zveze cerkvenih pevskih zborov v Trstu vodi Harej; 21.00 Mahnič »Eno je Dete rojeno«. Božična radijska igra. Radijski oder, režira avtor; 22.15 Pred jaslicami, album mdtivov; 24.00 - 01.00 Prenost polnočnice te župne cerkve v Bazovici. ♦ PETEK, 25. decembra, ob: 8.00 Koledar; 8.30 »Tam stoji pa hlevček...«; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Torroba-. Somatina v a duru za kitaro; 10.00 Nalbrežinska godbaL, 10.15 V prazničnem tonu; 11.15 M. Susič »Borutov božič«. Mladinska igra; 11.35 Bach: Koncert v a molu za violino in godalni ork. Godalni orkester tržaške Glasbene matice vodi Kjuder. Solist Bravni1-čar; 11.55 Poje Mahalia Jackson; 12.15 Slaven ski ljudski motivi v Bevllacquov