LETO-YE AE XXIV. UrtdaUkl ta 2. Leeaial* Ava SLOVENSKE vik« federa muigar svari . ___rt _ _______ prma Romuntzmom PrtKifa presstroj kapitaiisUČ- digit i teto ljud Izjavlja, da šah «Iva ln Je sti Mehike Mezke aty. — (FP) — Me-hiška delavska federacij a (Crom) ae ne strinja z dogovorom, ki je sklenjen med mehiško ln meri-šlco vlado in se tičeodplačevan ja mehiškega narodnega dolga. Uradniki federadje pravijo, da ima dogovor «se znake tajae di plomacije in radi toga bodovp-dlli boj proti ratifikaciji. Fede- Ä C^iÄ ^ poatajobBtu MoaraattsC porabi denarni aklad, ki je po do-' govoru namenjen sa plačevanje obresti, sa gradnjo ceat in razvoj poljedelstva, kar bo dvignilo B^ahiko na stopnjo, da bo lahko izplačevala svoje obveznosti. Crom urgira predsednika Ru-bia, naj objavi besedilo dogovora v javnosti, da se ljudstvo seznani z njim. Izjavlja, da federacija ne bo nasprotovala izplačevanju dolga, ki je bil napravljen pred revolucijo in potonejo, toda ne strinja ae z načinom izplačevanja kot določa dogovor. Mehiška vlada naj ¡vplačuje dolg pravim upnikom ne pa mali aku» pini ameriških bankirjev, ki ao si prisvojili pravice, da zastopajo vse upnike. Da je prftlo do tega dogovora, je pripiaovati mahinacijam ameriškega trgovinskega tajnika La» monta, ki je zastopal, ko ao aa vršila pogajanja, interese ameriških bankirjev. Informacija, ki jih je Mfhtiku delavska federacije prejela od ljudi, ki so čitall besedilo dogovora, so prepričale uradnike Crotna, da dogovor mg JhMr -it*. 1! čast IMHBKf VUgM U JB varen neodvlanoati Mehike. Slavka k izgredi v Dva abtts la 16 ranjenih v bitki »cd komunisti la psHdJs 5. jan.—V Porurju je bruhnila stavka komunističnih rudarjev In takoj so sledili izgredi in spopadi s policijo s mnogimi trt vami. Včeraj je 9000 stavkarjev navalilo na policijsko osvoboditi dva komunistična agitatorja. ki sta bila aretirana. Bitka js trajala eno uro in eden atavkar jo bil ubit ia 12 ranjenih. Napad je bil končno odbit. V drugem spopsdu pri Dort-mundu, kjer so stavkarji napadli etaVkokaze, je bil eden rudar ustreljen in trije ranjeni. Posivu aa Štrajk se je odzvalo 32,000 rudarjev, ko so lastniki rovov napovedali znižanje mezde. Vseh rudarjev Je okrog 280,000, toda rasdsljsni so po organizacijah in frakdjah. Naj-več jih Je v socialistični uniji, potem v katoliški in najmanj v komunstftčnl, toda zadnji ao naj-bojevitejši. Žagnali so se v štrajk, ns da bi Čakali na sklepa drugih. Slavki oMaftMaih Mav- Prebivalstvo proteatlra preti po-Hciji, ki prepoveduje plketlra nje New Haven. Conn. — (PP) — Policija je te dni aretirala dvanajst stavkarjev, med njimi dve ionski, ker ao organizirali pohod po mestnih ulicah, da tako protestirajo proti Lesnow Bros., i je znižala mezde za 20%, kar dalo povod stavki. June Croll, ga ni za tor ica Needle Trades orkers Industrial unije, levi-rke organizacije, js bila <*-jena na dva meseca zapora, stavkarji pa ao bili opreti. Ta oblačilna firma je znana ena najbolj izkoriščevalnih tem okraju. Povprečna lagda znižanjem je bila za molke na teden, ieoaka pa ao pršile od devet do dvanajst do-irjev. Radi atavke Je priaa-tih petsto delavcev In delavk. ius zveznega uradnika, ki je ipel v New Haven takoj redi stavke, da posreduje, družbo ln stavkarji, «a je falovll, ker Je uprava kompa-^ odklonila pogajanja. Policija aa ja postavila odloč. na stran oblačilne firme in /eduje piketiranje. Med rivalcl, ki almpatizlrajo a ivkarjl, je radi tega nastalo ije ter eo naslovili na po-isko upravo protest proti ivanju policije v aktivnosti ivksrjev. Avstrijski fašisti Dunaj, S. Jan.—Ameriški film luove povesti "NIČ novo-na zapadai fronti," ki Je bil lan v NtnčUi. je tudi v ijl naletel aa fašistično o-■ Včeraj se začeli prodnim na Dunaju is takoj ri dan so fašisti metali amrde-bombe v gledališču In delali ival zunaj pred teatrom. Poje zaenkrat ledsšfls fsši-demonstracijo. Vaiia zadava pni vrbav- aha eafHHem _ "Yellow dog" pogodbe ogrožajo sstjsko tkanje v P Philadelphia, Pa. — (FP} — Delavske organizacije se posvetujejo o načrtih, da prids zadeva "yellow dog" pogodbe pri Kracmer Hosiery Co. prod zvez-no vrhovno sedižče, da aa tako protektira delavske pravloe. Voditelji državne delavske federacije, uradniki rudarske unije ln zastopniki nogavičarake federadje ao ae ta dni aažll a predsednikom Ameriške delavske federadje Oraenom, da se pogovore o nadaljni taktiki v bo-Ju sa odpravo "yellow dog" pogodb. Green je obljubil, da bo o tem vpraianju »spravljal eksekutivnl odbor federadje na koaferend. Ako bo državno vrhovno sodišče vzdržale "yellow dog" pogodbo, potem bo to pomenilo, da delavske «arijo nimajo pravice nagovarjati delavca, ki ao pod-plaali tako pogodbo, naj pristopijo v unijo. PeMjaaJe kra^isitaizH v HaH Lahe Cttyja Salt Lake City, Utah. — Zupanov komite) za pobijanje brez-poaelnoeti je predložil načrt, da as par slo delavcev uposli pri ^mestnih ddih. Delali M dva dni ~ v tednu, aa kar bi prejemali I7J0. Proti temu načrtu je natopila Centralah, delavska unija, ki pravi v svojem glasilu "Utah Labor Nsws", da na U način ne bo brespoeslnost kmalu odpravljena ter priporoča u-vedbo krajšega delovnika v vseh Indnstrijah kot edino možno re-meduro v situaciji. nUMJI gresije s stavke New York. —- Po poročilu, ki ga je prajd dnevnik New York gim la Romunije, Js sklspatl, da as profeeorji in očltelji, člani u-čltdjdke federacije, pripravljajo aa štrajk, har je bila odbiU nji» bova zahteva za zvišanje plač. Federadje trdi. da Je zečetae plača učftdja samo 917 aa me ase. dočim nad poročnik v armadi prejeme IM aa smssc. Ns kraljevo posdbno priporočilo so bile armadnha častnikom svišsne plsče. učitelje In profesorje ps ss Je Ignoriralo. New Ysvk. — (FP) — "Kapi-tnliaem, ki Jo povaroČII, da na milijone ljudi trpi pomanjkanje v najbogatejši deželi sveta. Je na preizkušnji, ki bo odločila njegovo ueodo", je dejal reverent Harry Emerson Foedkk, pastor Ro-ckefdlerjeve cerkve v New Yor-ku. "Kapitalnem ima še priliko, da aa reformira in pomaga pri .gradnji boljše ekonomske družbe. Ce aamudi to priliko, bo zapisan poginu. Komuniaem vstaja ia obeta poatati ogromna sila in to v času, ko kapitaliatične drta-ve drže druga drugo aa krilo v silnem boju za poeeet svetovnih trgov. "Preklinjanje komunizma ne bo prinaalo nobenega rtouitata. Končna odločitev med dvema na totea^rao točko: ill je kapitalizem zmožen opustiti avoj individualisem, ki ss laraša v lovu aa profit! in oodelovati pri načrtih, da pridejo induetrijo pod javno kontrolo. Ako Je tega zmožen, tedaj bo praživd krizo, v kateri ae sedaj nahaja; če ne, bodo naši otrod morali sprejeti nekakšno formo komunistične družbe." * PEKOVSKI DELAVCI ZA- STAVKALI . | Odprti aa ovejo pakaraa In anl> šah cene kraha Chicago. - (VP) - »topet-deset članov Hebrew Bakers''U-nlon ja taatavkalo, kar ao Jim delodajdd zagrozili z PODPORNE JEDNOTE Din Urok, ft. Januarja (January 6), 1081. Is —Hon lioa, Act of Oct. I. ISH, salkortMŠ on Jsas U.TtTT Ott** st PabheetUMi Usank An gMOvsU Subscription »«.00 Teartf ŠTEV.—NUMBER 4 Waahtegten. D. C. - (FP) -Z vesnl zakladniki department je te dni iadal poročilo, ki prašiče» valno dokazuje, da se narodno bogastvo jconaylrira v rokah SUtiattuTkJk da je v Zdru-šenih dijavdh 61Xoseb, od katerih je imela vsaka več kož milijon dolarjev letnih dohodkov. gatdadnižkcga de-> posebno raavaae-kl ki jo da laka orga-tudi nov ar-noat, kajti .prav lahko ae agodi, da ho aščda maaa študirati d-«tem, ki dovoljuje tako ogromne dohodke ln bo prižla do aaključ-ka, da mora btt| nekaj narobe. Merle Thorpe, uradnik ofldd-nega gladla Ameriške trgovske zbornice, Je v aklbeh radi agiU-dje v prid vladnemu laetništvu ln obratovanju InžttitriJ, ki dobiva čedalje več pristašev med brezposelnimi. Zato ae poahižuja radia, da rohni tfptI ljudem, ki propagirajo idola, katera ao ne- nizacijo varna privatn njegovih govo tistih, ki sočali več na vsak način stoječi alatcm, vseh strani. ■MHMKJ sli, talili lastništvu. Ia odseva bojaaen ohranili ob-Iva sunke od Brezposelnih ne marajo v armado Voterea! svetovne vojne oblagajo saatavljalnlce ln Jim Js jo kolajne rili svojo pekarno na strani mesta ter prodajajo kruh po inlžanih cenah Lastniki židovskih pekarn so organldrad v Hebresr Mastsr Bakera asociaciji in ao aa žs dalj Časa pripravljdi na anižanje pAaČ svojim delavcem. Ko ao atavknrjl otvorfli avojo pekarno, ao aačeli prodajati hld> kruha po tri oente in a tem pridlill last- centov «a hleb, aa katerega ao prej računali deeet centov, ko ao viddi. da ao U(4Je pričali oblagati pekarno uniJakih delavcev. Oivanisirani pekovski delavci Izjavljajo, da bodo vodili konkurenčni boj toliko časa, da prisilijo lastnika pekarn na kolena. V predložil rosdsdjs, da m fond as nskup hMske la pršato velaje j» Chlaago. - (FP) - Medtem ko industrijski magnati v Chtea gu pobijajo agitacijo aa socialno zavarovanje brezposelnih In pritiskajo na zaposlene ddaves aa prispevka, je alderman John To-man predložil v mestni Sbornid rssducljo, ki predvideva, da m ataa vlada prevaame skrb za o-troke brezposelnih delavcev. Rssdudjs uključuje zahtevo naj mesto oblači In hrani otroke ter ustanovi fond, is katerega ss bo plačevala voanina aa otroke na cestni Jn nadulični šdesnk Toman je dejd, da na stotine o-trak as more pohajati šol ker nimajo toplih obisk, kar so njihovi starši brez dela Druga rssdudjs, ki Jo Je pred-ložil Toman. zshtevs preiskavo glede živilskih cen v svifco redukcij v sorazmerju s zniža vas jI maad. ki so jih uvedli delods-jstri. Odide rit vs rodsrjev hssleion. Ps. — Lshigh Csd Co. je sspris več premogovnikov v tem dtatriktu la js vslsd tega Isgubilo delo večje število rudarjev Kompasi je dMJdbaje, da bo malo mi ln indu- znanja, da Jo ba sistema, ki dovoljuje, da mals skupina ljudi kontrolira narodno bogastvo, dočim mora na milijona delavskih In farmskih družin ti veti v revščini in pomanjkanju. Ban Frandaco, Cal. — (FP) — Kadar aa je v prejšnjih letih pojavila panika, je človek, ki nI mogel dobiti dela, lahko vstopil v armado. Tsga sedaj ni več. V dvanajstem distriktu, ki sa raateaa od San Francisca do Sacramenta ln od Presna do Rena, sprejmejo v armado samo deset novlnoev na teden, da nadomestijo one, ki dodužijo svojo dobo. Breapoednoat je močno udarila veterane, ki ao aa uddažili vojne aa demokracijo in odpravo vojn. Veterani zastavljajo svoje kolajne, ki so jih prejeli v priznanja aadug aa hrabroet-ne čine. Neki vojni veteran, U je bil odlikovan a tremi kolajnami v svetovni vojni, aa Je onesvestil, ko Je stal v vrstah breg-posdnih pred Javno kuhinjo v Oaklandu. Odvadil ao ga v bol-nflnioo, kjer ao adravnlki ugotovili, da ja omagal vdad stradanja. Več dni nI imel v uatlh tople hrane, brez dela ja bil več meeeeev ln brez vsakega denarja., Zdravniki nimajo veliko u-panja, da bi ga ohranili pri življenju in tako bo najbrž mord umreti na podadloah stradanja v tej nabogateJŠI deželi na svetu. Časopisje, ki Je dolgo časa letno stoti-1 ignoriralo sltuadjo, prinaša ae-in kateri bi daj veati o trpljenju braapoaal-nlh ln apelira aa pomoč. Toda prlapevkl počasi prihajajo In to večinoma od aapoelenlh da-' lavoev, ki jim ddodajetd odtr-gujejo prispevka od njihove Detroit leze v čedalje večjo revščino Izsiraiaal farmarji aa-pa4N maslo aa ja{u Peteto farmarjev naskočilo Bng ia laHle^alo živil Eagiand, Ark.—Vač kot 500 farmarltv ia okolloa ja v soboto Invaoiralo trgovski del Kng-landa, mesteca a 2000 prebivalci. Zahtevali so živeža ln aagroalll, da ga a dlo vzamejo trgovoem, Farmarji, katerim je auža zadnje poletje uničila vaa pridelke, ao lajavlll, da nimajo kaj Jesti In da d bodo sami pomagali, ker Jim drživa noše. Mestne oblasti ao brž aranžirala breaplačno razdelitev Živil. Vsaka farmarska družina ja dobila |2.7t vrednosti grooerijake-ga blaga. Farmarji ao aa potolaži», toda lajavlll ao. da ae vrnejo v večjem številu, ako na dobe lA^osIriie pomoil m I i iMilut' ka. "Ml nismo berači," Ja rekd e-dsn Izmed voditeljev. "Pripravljeni smo ddatl aa 60 eentov na dan. Dajte nam dda in Imeli bosts mir prsd nami." OfvUaa vaiaavkikaiki vivnss wwpww w aretiranih Chlaaga — Pdjaka katoliška ssrkev Marije Magdalene v Bo. Chleagu > zadnjo aoboto In nedeljo nudila brezplačen cirkus., Mod faren! Je izbruhnila revoU ta. Id Ja mavlla vso southčika-ško polidjo na noga ln naredila preoe^ nadškofu In kardinal« Mundddnu. Okrog 16M faranov Je Obkdilo cerkev in fa-rovž, ko ia Jsveddi, da je bil njihov šopnlfc Edward K Kowa-leodd odstavljen in da pride drugI fajmošter na njegovo mesto. Btari »upnik je bil odatav-ljen radi tega, ker Je avojega kaplana pretepel. Tako ga ja na-mahal, da is mord iti kaplan v bdntfnleo. Nato ja bil župnik Kowalewaki poavan prod škofijsko sodUčs, spoznan krivim In odstavljen. Pdjaki pa ao vanj tako zaverovani, da ne marajo drugega dušnega pastirja. Ko Js v soboto nadškof Mundeldn poslal tri duhovne, da vzamejo ključe od cerkve in farovža, je množi-ea faranov odrinila policaje in pognala duhovne v beg. Neka šeaska Js csio enega udarila po obraza. Zupolk Kowalewskl je nato sam zapustil farovž in aa prsadll k svojemu sorodniku čez cesto, fsrsni pa so vsdi kiju* Če. Okrog 200 policajev je bilo ns licu mesu ln v kravdih Js bilo dssst aioškii aretiranih. V neddjo ae Je revdta nadaljevala. dokler nI prišd pdjaki Peter Bsas, ki zna aačin pa neti Poljaka. Ta je pregovoril rebeie, ds so mu ji« je Jafara pastirja In pastir Kowsiewsk1 Js Naw York. — (FP) —. Senator Robert Wagner ia državo New Vork je lajavil, da bo predložil predlogo, da zveana vlada apro-priira vsoto $100,l baakl Dsaarnlčar zaprl» čikaške banka aroUran r Chleago, — Lawrenoe Avenue Natlond banka, 8221 aveM ki J» aadnJI p vrata, potem, k» Je banka J, C. MaDoy, povedal policiji radburijfvo povest, kako ao bandltja oropali banko na novega Ista dan In nJega a silo odpeljali v Milwaukee, kjer ao ga japustili, j# bila rja oropana, to. da vpraftnje Ja, kdo Ja bil ropar. Malloyeva povest Je naredila zelo slab vtis na policijo, tako slab, da ao Malloya zaprli. Pre-lakfva Ja odkrila, da Je banka oropana aa okrog 912,000; tudi varnostna skrinjico so bile a silo odprte ln raane dragocenosti pobrane ia njih. Denarnlčar Mal-loy bo moral dati drugačno po-jasnllo, 'Znano ja, da Ja denarnlčar MaUoy nasprotoval adružltvl banke fc nekim drugim denarnim aavodom in aum leti nanj, da je on uprizoril rop in krah. Zadnjo nedeljo popoldne Ja o-krog tisoč raakačenlh vlagata-IJev navalilo na banko In policija jih Ja morala s sik» raagnatl, M.MUN avtov v Ameriki New Yeik.—Na temelju sU-tlstlčnlh podatkov Je bilo ob koncu Ida 1M0 26,661,MM motornih vozil v Združenih državah, to ja 160,168 vaš kot v prejšnjem Idu. Napfredek torej nI bil vdlk. Vsled ekonomske kriee aa ja na tisoče ljudi Izne-bilo avtov. Med omenjenimi vodil je uključenlh nekaj čez tri milijone trukov. Davki saoatajajo la gajna Je prašna. Bvikclje brss-posdnih aa nadaljujajo Detroit, Mick. — (FP) — Več kot 26,000 družin v Detroitu aa preživlja a podporo, ki Jo praje-msjo od blagoatanjakih organizacij in vsak teden aa priglaal nadaljnih petsto družin pri dobrodelnih agencijah aa podporo. Depresija v tem meatu že aa vsema oblike katastrofe. Podpora, ki Jo dajejo blagoe-tanjake organizacije, znaša približno osem doisrjev na teden aa vsako družino. To pa zadostuje komaj aa živila. V novembru jo maatnl blagostanjski department izdal 9160,000 aa atanarino družinam, katerim ao hižni poaeatni-kl aagrodll a evlkdjaml. Kljub temu ao evikoljc breoposelnih na dnevnem rodu. Hižni posestniki so tudi priaa-detl. Ako vitejo braapoaelna družine na eeeto, stoji poalopje prazno, V večini allčajfli Ja napravljen kompromla. Posestnik jo aadovdjen, če prejme le dd stanarine, da more plačevati davka. David ao raaen problem. Detroit a Okolico aa Ja aelo hitro raavijd ln rastel. Zgrajene ao bila oeate, tlaklrane ulice — vaa to v pričakovanju, da bo proeperl* teta, ki aa Je pričala manjšati ša L 1906, ostala. Proaperitete ni ln tako Je prišlo, da domovi propadajo, ker ni dovdj denarja plačevanja davkov. Ui mpogo ljudi New York.—Dsvetnsjst Js umrlo za dkohdnlm aaetrup- ¡ I jen j em mad božičnimi prazniki; okrog 40 drugih leži v bol-j nlšnksh. Omaha, Nsb^-V zadnjih petih dneh js deset oseb umrlo ss | zsstrupljsnjem z dkohdom v I Omahl. i wr Plymouth. AagliJa. 1. Jan. — TU ae je radirils govorica, da Je Izbruhnila vstaja med psn»oršča-ki podmornice "Ixids" in ds js bilo 42 opornikov srotlrsnlh la zaprtih v barake aa obrsšju. O-field ns preiskavs ja v loku. terja žrtve New York. — Ameriška aaocJ. acije za delavsko posUvodaJstvo kl ja v prošlih par mesecih pro učevsls dtuadjo v večjih ameri ških industrijskih mestih, poroča, da Je sedanja industrijska depreelja večja kot je bila 1.1214 In 1991 ln je zahtevala večje šla-vilo žrtev, ki ss očitujejo v sa momorih. Zanimanje sa brsopo •eine Ja sicer večje kot v prejšnjih krizah, toda vse remedu ro. ki ao bMe doslej predlagane aa omejitev brssposelnostl, so ss izkazale za neučinkovite. Memphis. Tenn - Mestni ro za delavsko statistiko 1 dal objavil poročilo, ki da je v tam mostu delavcev breapoaelnlh. poslopja prihajajo v roka trgov» cev a aemljači. Dva največja ho-tda v Detroitu sta prešla v roba državnemu upravitelju. . «V predmestjih ao bilo anižans jAače učltdjakamu osobju la o-troci pohajajo šola le pd dneva. To je nov način varčevanja, da bodo mogla predmeatja plačati obresti na bondna ladaje. To van» če vanj o more biti le aačasno ln jo aavlaotvanje bankrota, toda preprečiti ga ne bo mogoče. Komunistična stranka svetuje brsapoadnlm, naj na plačujejo stanarina in naj aa borijo proti evlkcljam. Trgovci, adravnlki in drugi profesionalci lajavljnjo hišnim possatnlkom, da na bodo plačdl stanarina, dokler ao raa-mero ne Obrnejo na bolje. Ako ne prihaja atanarlna, na morejo biti plačani davki. Kadar oblasti m morajo taterjati davkov, pomeni to bankrot mest la občin. Bankrotirana mosta In občine pa ne morejo plačevati o-brcstl niti gtavnJee na njihove Obveznosti. Tako aa suče zločsstl krog, ki ga ja udvarila deprad-ja In breapoaelnoat. Agltaolji iapaaifcap kaadldat namerava 8 eka- Chleago. — Policijski komisar Alcoek poroča, da Js bil Informiran, da nsmerava nekdo med županskimi kandidati v Chicagu porušiti svojo hišo a bombo, preluknjati svoj avto a kroglami la strojnice lo počrnKl svoje oko v politične nsmene, da <*>rne po» zomost nase, oslroma pripečsti krivdo l>ombs drugemu kandidatu, Alcock ni hotel povedati, kdo je ta kandidat. Ali Je mor-da sedanji župan Blg BIH, ki so tepe s tremi drugimi republikanskimi kandidati ta ponovno no-mlnacijoT Cessans! števet sddsvljsal Wsahington, D. C. — Ko so la vršili svojo nslogo in ugotovili psdec mmd v rasnih smeriškO» Industrijah, js avssni censusiH odalovil dva tisoč ustužbsn-Vlsds Ima adaj podatka In ne imtrdNije. salo je od-ualužbense. Pridružijo aa i, ki raste ad PROSVETA TOREK. 6. JANUARJA PROSVETA THE ENLIGRTKNMKNT «UMLO Ol UmWA SIOVBMSKB NABODMS rooeoa-MB JB0MOTB «I aaJ nlllSii kr t m «¿rufet* «Ha~ ll«vedal tnah-ntveno kontrolo prebivalstva z reguliranjem naraščaja. "Otroci se bodo rodili «smo po potrebi.** In bodočs družina bo baslrala na medsebojni ljubezni in ničemer drugimi Druge vloge družina ne bo igrals. Izvajanja profesorja Ogburna so bils pu-blicirana v dnevnem časopisju vse dežele in dane« jih komentirajo na dolgo in široko. To je dobro, ker zbuja razmižljanje. Vsi taki pogledi v bodočnoRt dajejo mialltl. fte eno dobro «tran imajo: mehčajo predsodke. Ko so pred sto in več leti "utopleti" napovedali odpravo črne «užno«ti v Ameriki In enakopravnost plemen. «o « tem zbudili zanimanje za aboliclonl-zem: gibanje za osvoboditev zamorcev. Par tisoč let nazaj je veliki grški filozof zapizal, da bodo sužnji vedno na svetu, ksjti brez njih je civilizacija nemogoča! Ml«el na brezsušenj-•ki sv<* mu je bils največja utopija. Tako pravijo tudi dane« — ps še kski modrljsnlt — ds bo«ta meidni delavec In kmet vedno na svetu, ker brez njiju Je civlllzscljs nemogoč*. Višja tola Je ali right. če je v pravih rokah. Vnakdo bi jo moral oM«knvatl —> in enkrat jo tudi bo (ali je to tudi utopija?) — In škoda le, ker je dane« mnogim zaprta. 8 tem pa še ni rečeno, da Je v«# znanje samo v Šolah. Kdor ima priložnost in veeelje do učenja, ae lahko okoristi i njim tudi zunaj regularnih šol. Vvaka dobra knjiga je šola; v«aho dobro predavanje je šola in dobro opazovanje vsakdanjih dogodkov je Aola. 1'rakaa Je najboljAa šo-la tudi za profenorje, ki str Šolani t Profeeor Ogburn nI govoril It svoje šole — govoril Je is življenja 1 Glasovi iz naselbin Zanimlvs beležke Is krajev Novoletna napoved Farreil-Sharoa, l'a.—8taro leto je minulo in atopili smo v novo. Kakor običajno, stiskanja rok med prijatelji In znanci ni bilo konca ne kraja. Ali vse ta-man, srečno ki veselo novo leto ta delavca še ni prišlo in ga še tudi ni pričakovati. Večina ljudi časti novo leto le zato, ker je pričetek novega leta. Pošiljajo ei voščila kot običajno z. željo, da bi bilo vse srečno in veselo v novem letu. A mnogo se jih prevari, kajti tisti, ki producirajo, nimajo veliko sreče, več pa je imajo naši gospodje, ki se redijo na naših gflbah. Da, dragi sobratje, novo leto je prišlo. 8 tem novim letom bodo pa tudi prišli novi dnevi v našem življenju, ko bomo znova Ječali pod težo bede. Zopet se bomo spominjali teh strašnih dni, ko trka beda na naša vrata. 8ila in trpljenje je vedno straš-nejše, ________ Res, dragi prijatelji, žalostna ao pota življenja. Kdaj prav za prav bo prišlo srečno in veselo novo leto za nas delavce? Kje neki tiči to srečno in veselo novo leto? Zakaj se ne pojavi In ne pride na površje? - Kakor navadno, tako sem si tudi to leto naročil Blaznikovo pratiko, ki kaže vsaki dan spre membe. Namreč jasno, oblačno, dež, sneg, vroče, toča in mrzlo. Nikjer pa nisem zapazil v pra tiki, da bo ta in ta dan apremem-ba, da bodo prišli boljil ¿sel za delavske sloje. Kajti pratikarji ne vedo ničesar prerokovati o tem važnem predmetu. V mo Jih mislih sem pa vendar prišel do taključka, da pri delavcih in bednih Ljudeh bo vedno oblačno, ineg, mraz in dež—Jack Jert. Barbertonaka «politika" In igra Barberton, Ohio. — Minilo Jo poletje, prišla je jesen in za njo mrzla tirna. Minili so pikniki, veselic ps kot kaže, bo letoe telo malo, ker si društva ne upajo, da bi uspela z istimi. Minile so seje Slovenskega državljanakegu kluba, kjer ae je tolfko ponavljalo, da smo neprlstratudcl (demo- de dobro se spominjam, ko Je pred nekoliko leti ndedo priporočal nekaj socialističnega, pa Je drugI p4anil na sredo dvorane, se tolkel po svojih nepristranskih prsih In ponavljal eno ta drugo, da «mo neprletranski. Med govorom mM je večina zmagono-sno kimala, nakar je aledilo gro-movito politično ploskanje. Na letošnji eeji je pa ravno tista nepristranska osebnost priporočala, od prvega do zadnjega, vse kandidhte demokratake stranke. ■Leta 1«t» je bil na zadnji seji štru, mi ni znano. Pri županu je izposlovsl, da so bila na drugo sejo povsbljens tudi katoliška društva. Kajpak, saj s tem, da damo po 20 ali več dolarjev iz društvene blagajne za cerkev, tudi pomagamo siromakom ? Saj gospod molijo zanje? Bah! Da Je bilo samo jednotino društvo povabljeno na prvo aejo, tudi našemu fajmoštru ni bilo po volji. Rohnenja, ki bi bolj pristajalo svinskemu hlevu kot pa hiši božji, ni bilo premalo. Naj še omenim, da bo tukajšnje dramsko društvo Slovenia priredilo dne 24. j an. prvo sezonsko igro "Vdova Rošlinka". Bo nekaj izrednega in zelo smetnega za Barberton. Bo še bol j "pohuj-šljlva" kot Je bila "Poročna noč". Zato priporočam vsem tistim, ki so kritizirali našo zadnjo predstavo radi "pohujšanja", da naj nikar svojih mladih sinov in hčera ne jemljejo seboj na to predstavo. Vee ljubitelje veeelja in smeha pa že sedaj iskreno vsž>im, da ee te prireditve za gotovo u-drfeže.—Joseph Hiti. SAJ PRAVIM Piše Tone Podgoričan Cleveland, O.—Obstoječi kapitalistični družsžmi red industrijskih dežel se nahaja v procesu razkrajanja in se umika novi družbi, katere predhodnica Je Sovjetska Rusija. Tako pravi dr. Leslie A. White t mfchiganske državne univerze, ki dalje izjav-Ija, da Je bila ruska revolucija najpomembnejši dogodek v zgodovini naše debe ter da Ista ni pomenila le uresničenje sanj "ek-centričnih radikalcev", temveč j» bila naravna poaledlca stoletij kulturnega razvoja, prav tako kot so sesalci plod tisočletnega biološkega razvoja. Važnost in pomembnost ruske revolucije leži v dejstvu, da je organizirala nov družabni sistem. Dr. Lt- eno. Delavcem je tr«ž>a predvsem jamčiti pošten in pravičen delež od produciranih ddbrfn, kajti sramotno nizko plačano delo ni ni-kafc blagoslov za nje. Take garancije potrebujemo in pa jamstvo, da nam ne bo treba stradati, kadar ne bo dela! Ampak to garancijo si bomo morali pridobiti mi Mami, ker kapitalisti nam je ne bodo diali! • i Belgijski socialiati zahtevajo, da se prekliče tajna pogodba Francijo, a katero se Belgija zavezuje, da za slučaj vojne priskoči na pomoč Franciji, naj bi Že bila slednja napadena ali na-padalka. Dobra ideja, vredna posnemanja. Kajti take in podobne tajne pogodbe, ki jih sklepajo diplomati za kulisami, dajejo pogum miUtaristom raznih dežel, ki bi bili sicer mnogo ponižne j -ši. Bolje bi bik), če bi ee Sklenila mednarodna pogodba, ki bi obvezala vse države-Članice, da bodo skupno obrcale vaakega, ki bo začel rožljati z orožjem in kaliti mir. S tajnimi vojaškimi pogodbami pa v ogenj, da ne bomo zanamcem v še večji posmeh! e Poglavar črnosrajčnikov Mus-solini je zaupal svetu, da faiizem ni nevaren svetovnemu miru, ker ill duce in njegovi zvesti nika kor ne želijo vojake. Oboje jo verjetno. Fašizem ni tako nevaren Vakor bi rad bil in ima precej Škrbave zebe, ki se utegnejo vsak čas polomiti, povzročitev vojne pa bi pomenila za Musaoli-nijev fašizem prav toliko kakor samomor prenapetega sanjača, r

1emov današnje imperialiatlčno-kapitalf-stične družbe: nadprodukcijo in brezposelnost) mogoče zaključila dobo kapitalističnega družabnega sistema. Socialistična družfba bo prihodnja stopnja v razvoju človeštva. s Dr. LeaHe ima prav. Ruska revolucija je pomemben mejnik v zgodovini človeškega ragvojs. Sedanji kapitalistični družabni Seznam prispevkov _ Cleveland, 0. — Nsdsljni pri sile" tudi uvldevs, da se delovn? ***** y obrambni sklad klubo ve "Zarje". Prispevali so sledeči: Cleveland, a: Klub št. 4» JBZ 110.00. Po |6: Fr. in Mary Pen-ca, Fr. Potočin. Po $1.00: Anton Kovačič, Vincenc Ju rman in neimenovan. Skupaj 128.00. North Chicago: Društvo št. 119 SNPJ |8.00, nabrano med članicami $6.00, skupaj $9.00. Ogleaby, IB.: J>ruštvo št. 96 SNPJ $8.00. John stown, Ps.: Društvo 600 SNIPJ $ 5.00, društvo št. 82 SNPJ $6.00, Ana Krasna $2.00. Skupaj $12 Sheboygan, Win.: Klub št 286 J&l $6.00, John Spendal 60c. Skupaj $6.60. Aluron, a: Dru* tvo št. W6 SNPJ $7.22. Hen dersonvlle, Ps.: Društvo št. 848 SNPJ $1.60; po 26c: Jakob Boleh, Albin Karničnlk, Fr. Groe- tega kluba sprejet predlog, da te " "»oral umakniti vh^kSV^^ÏFîtJ^' ima leta 19&1 dva meseca pred primarnimi volitvami ta meet-nega župana vršiti eeja našega državljanakega kluba. Na tej seji ds ss Ima razpravljati, da-li ae prikloplmo tej ali oni stranki. Zapisnikar Je še parkrat vprašal ta datum, kedaj da ae Ima vrši ti. Predlog Je bil a pretežno večino «prejet, da ae vrši seja v gori omenjene svrhe meseca ma ja leta 1981. Radi previdnosti ps ta predlog ni šel v aapianik. Namesto tega Je bil leta 1930 na prvi seji sprejet predlog, da ae da predsedniku polna moč, da od sedaj naprej uatavl vsako ddbato v svrho strankarstva. Kako vse pravilno je to. Gotovi sodnik je demokrat, drugi so pot republikanec. Msatnl Župan demokrat, mestni oče (tovarniški bosa) pa republikanec. Kako bi se mogel človek predstaviti temu ali onemu kot tastop-ntk slovensko demokratskega, republikanskega ali socijallsttč-nega državljanskega kluba. Bilo bi dosti kredita na eni strani, na drugI pa nič. Kot predstavnik " nepristranskega" (demokrat-«kega) d rta vi ja nekega kluba pa ima človek kredit povsod. 2 i velo nep ris t ran« tvo! Vred nekoliko čaeom sta se tukaj vršili dve po mestnem županu sklicani seji v svrho od pomoči bednim In brespoaelnim. Ns prvo je bil povabljen od Slovencev «amo predsednik društva Triglav ANVJ. To Je našega ne-pristranskega cantopnlka tako raagadllo. da Je v eni aapi mahnil v farovž In nato do mestnega župana. Kaj je natrObll fajmo mu, tdrsvejšemu in prsvičnej šemu družabnemu redu, pa naj se ta imenuje socialistični, komunistični ali kakoritoli; ime aa* mo je postranskega pomena. Kapital iaem bo kmalu stvar preteklosti. Stroji so ga rodili, stroji ga bodo pdkopali. Delavstvo polagoma, a gotovo uvldeva, da se mu godi stražna krivica In dan^, ko bo proletariat popolnoma spregledal ter temeljito obračunaj s svojimi zatiralci in Izkoriščevalci bo nedvomno In mogoče prav kmalu napočil. Dd>a, v kateri živimo, ko milijoni delavcev blodi po cestah. Išče dela, ki ga nI, strada ob polnih skladiščih živil, je slsŠMi Obuto in oblečeno, medtem ko so skladišča prena-trpana t obleko in dbutvijo, ta doba, ki Je priča najbolj nečlo-veškevnu izmozgavanju "krone stvarstva" in pljuvanju na naj-elementarnejše pravice človeka mora prlneati preobrat, ki bo poetavil človeštvo eno stopnjo višje. Naravna poaledlca človeškega razvoja Je napredek, ki gre «icer počasi, a se ne da ustaviti in ki bo prej ali slej podrl trluto stavbo gnilega kapital!-stičnega družabnega sistema ter napravil prostor sa novega, ki bo moral biti «ezidan na temelju pravlčnoetl. ker sicer bi bH že ob rojstvu obsojen na pogin. • Govorniki na konferenci Ameriške asociacije ta delavsko sa-konodajo so prinesli na dan željo, da ae ustav! priključi dodatek, ki bi vsem državljanom garantiral pravico do dela- To ae aleer lepo «!Mi. ampak to ne sadoetaje vee- Po 16c: Alois Marušič, Anton Si-vovec. Skupaj $8.06. Warren, 0.: Društvo Jan Uua $2.00. Greha, Kana.: Društvo št. 206 SNPJ $1.00. Lawrence, Pa.: Društvo It. 246 SNPJ $8.00. May ntrf, O.: Nabrano na seji društvi št. 276 SNPJ $8.40. 8ygan, Pv Društvo št. 89 80PZ $2.66 Agvllar, Colo.: Društvo 881 SN PJ $2.00. Allqutppa, Ps. Društvo št. 1332 SNPJ $8.00. Thomas W Vs.: Nabrano na seji društva št 29 SNPJ HM, odšteto sa pošt nino 7c, prejeli $4<31. — Skupno $83.18. John Krebel, blagajnik Mllwankee, Wls. — V soboto * veder, dne 20. decembra, je emrtno ponesrečil rojak Stefan Soršak na domu 281 Greenbuah St. Na domu ao ee nahajali domači stari tnanci In prijatelji ter ee pogovarjali In tabavali Nekako ob deseti uri tvefer ae je pokojni Stefan podal v klet pogledati ogenj. Ker ga ni bilo takoj naaaj, ao ee prijatelji še podali domov, mialeči, da ae Je podal Že k počitku. Komaj pa pridejo nekaj korakov od hiše Jih v strahu pokliče naaaj m rs. Mary Soršak. pri katerih J« pokojnik Ae živel več let, da se Je Stefan ponesrečil na stopnicah. Ko pri-htjo naaaj, sojiašli ležati pokoj nika na tleh v kleti pri stopni-čah mrtvega s razbito lobanjo. Na lice mesta ao takoj poklicali pogrsbnlka Ermenea. ki je prišel s mestnim koroner jem ter dal odpsljstl truplo pokojnika takoj \ njegox pogrebni zavod. Pokojnik je bil član društva Združenje št. 104 SNPJ'na West Allien več let. Pogreb se je vnUl v sredo 24. decembra na Holy Cross pokopališče. Omenjeno društvo se je udeležilo pogreba v lepem številu. Pokojnik je bil doma na Spodnjem Štajerskem, kjer zapušča enega braža in dve sestri. V Ameriki se je nahajal 19 let. Poročevalec. Prenehanje obrata South View, Pa. — Delavske razmere ao pri nas prav skbe. Tukaj je samo en premogovnik po imenu Montour No. 7 in je last Pittsburgh Coal kompanije in še tega so zaprti. Dne 16. dec. so nam povedali, da naj pobere vsak svoje kosti in gre, odkoder je prišeL Lepo božično darilo smo prejeli, kajne?! Celo leto smo delali komaj po dva dni, včasih tri, in ko bi človek vsaj takrat kaj zaslužil, bi še bUo, ali kaj ko ne dpbiš vozičkov. Prizadetih je okrog 700 rudarjev. Sedaj imamo.dosti čaaa za či-tanje naprednih liatov in pod učne knjige, da se kaj naučimo. Vsaj toliko, kadar bodo zopet volitve, da bomo glasovali za del. kandidate in ne obratno. Ako ae ne bo vsak delavec toliko izobrazil, da bo samostojno mislil in odgovoril na vprašanje, zakaj imamo danes tako depresijo po celi Ameriki, tako dolgo ne bo za nas nič bolje.—Naročnik. Apd na Clkažane Chicago. — Federacija SNPJ v Chicagu je docdaj razposlala družinam, ki trpe pomanjkanje radi brezposelnosti, jeStvin v vrednosti nad $160, nekoliko več kot je dozdaj nabranega v to avrho. Novi slučaji, kjer je pomoč potrebna, se nam priglašajo dnev no. Od vseh rojakov, ki simpati-zirajo z brezposelnimi, pričakujemo, da se udeleže veselice soboto dne 10. januarja v jedno-t in i dvorani, W. 27. st. in So. Lawndale ave., katero priredi federacija izključno v prid brezposelnim. S tem se pomore, da bo mogoče to delo učinkovito nada Ijevati v času, ko je pomoč naj «potrebna. Pripravljalni odbor. Detet zapovedi za higijeno zob Iz Toleda Toledo, O. — Tukaj sta se poročila miss Mary Kert in mr. Roman Williams. Nevesta je hčer ka spoštovane slovenske druži ne, ženin pa je nemškega poko ljenja. Svatovall smo na svet večer in se izvrstno zabavali. Na harmoniko j« igral Leo Valen-č« in vse se je sukalo, da je bi lo veeelje. Imalo še štiri mlade slovenske cvetke in kdor je sit bečlarenja, naj se torej oglas pri nas. Obetajo nam, da bo sedaj za ček) nekoliko bolje obratovati. Koliko se bodo te obljube v res ničile, bo pokazala bodočnost. Matilda Valenčič. Obratno voščilo W. Aliquippa, Pa. — Ker radi nesreče, ki se mi je pripetila dne 19. dec., pri kateri • sem si zlomil levo roko, nisem mogel odgovoriti številnim prijateljem, ki so mi poslali sezonske pozdrave, iz rekam vsem »kupaj iskreno zahvalo in vam želim vee najbolje. Bartd Yeraat Se dela alabe * * Pontise, Mtch. — Tukaj ae dela zelo slabo, komaj po par dni v tednu po oaem ur na dan. Pa niso vsi tako srečni, ker dela jih samo nekaj. Med zadnjimi sem tudi jaa in naredim včasim tri ali štiri šihte na teden, včaaih pa tudi nič.-sloo Kootanjevlc. Imperial, Pa. — V moji prej šnji seriji o problemih perotni-narjev (odgovori na vprašanja) sem navedel napačen poštni naslov mojega novega bivališča. Mesto bi se moralo glasiti Imperial In ne Midway, Pa. Tekstilni tovarnarji greši je s selitvami Paterae«. N. J. — Atlantic Textile Co. je zagrozila, da bo preselita svoje tovarne v Južne države, če ne bodo organizirani delavci pristali na znižanje Rajži kdaj svojega telesa ne umij kot da ne bi umil ust In zob. Navadi otroke kakor hitro mogoče na pamet higijeno sob. Kar se v mladih letih zanemari, tega ne moreš pozneje nikdar več popraviti. 2e dobro konserviranje mlečnjakov je važno za poznejše stalne zobe. Ne uživaj preveč sladkarij in tudi ne samo mehke hrane. ' Ne pozabi nmiti si ust zlaati zvečer. Kdor si umiva usta samo zjutraj, ta jih prepusti ponoči uničujočemu delovanju gnilobnih bakterij. Skrbno mehanično čiščenje s pomočjo mehke ŠČetke in mehkega zobotrebca tvorijo podlago vse zobne higijene. Antiseptične zobne vode in dober zobni prašek niso neobhodno potrebni, a zelo dobri za izpopolnjenje zobne in ustne higijene. Niso pa priporočljiva ostra zobna sredstva, ki razjedajo sluznico, ali pa razvapnjujejo zobe. Daj pregledati tvoje zobe od dobrega zobozdravnika vsaj enkrat aH dvakrat na leto, da ob pravem času odkrije morebitna bolehava mesta in jih popravi, preden se preveč ne razširijo. Zobni kamen mora zobozdravnik od časa do časa iftehanično odpraviti. Bolni sobje in korenine, ki se z zdravljenjem ne dajo več ohraniti, se morajo odstraniti, pa naj to boli ali ne. Mati naj pred rojstvom otrok in v času dojenja uživa več hranilne eoli vsebujočih jedi kot sicer (zelenjavo, mleko, jajca itd.). Tudi otroci naj se zlasti v prvih letih hranijo na podoben način, da se zobje kolikor mogoče dobro razvijejo. Zelo važna je naravna prehrana otrok pri materinih prsih, da otroci ne dobijo rahitUe in rahitični^ g*. (Zdravje.) Na«Unekb¡rvc "Izabella" O priliki konjskih dirk v Lyonu, kjer je zmagal konj barve "izabela", poroča neki pariški list, kako je prišlo do tega, da je rumeno-siva barva dobila ta naziv. L. 1601 je nadvojvoda Albert oblegal mesto Ostenda, ki so ga ljuto branili nizozemski protestant j o. Pobožna soproga nadvojvodova Izabda, hči Filipa II. ae je v gorečnosti za dobro stvar zaobljubila, da toliko časa ne sleče srajce, dokler ne bo zavzeto krivovereko gnezdo. Visoka gospa je mislila, da bo trajalo obleganje le nekoliko dni, toda Albert ni mogel doseči nobenega uspeha in je« veliko muko osvojil mesto šele po triletnem obleganju. Ves ta čas gospa Izabela ni menjala srajce, ki je seveda od meseca do meseca Izgubljala svojo prvotno belo barvo in postajala rumCnkastosiva. Dvorjani to bili solidarni t nadvojvodinjo ter so nosili srajce iste barve; ker pa jih ni vétala obljuba, to srajce lahko menjali in si oblačili od tedna do tedna srajce temnejše barve, žrtev zaobljube pa je nosila svojo srajco tri leta. Blago je bilo dobro in je držali, ali od vrle gospe je zaudarjalo po potu, da tega duha ni mogla pregnati z nikako dišava Končno se je soprogu le posrečilo ukrotiti brezbožne protcetante in Izabela je jahko slekla srajco, ki je medtem dobila pravo pravcato laabelino barva Ta umazano bela' barva je ohranila ime po nadvojvodinjl, ki je tako požrtvovalno obogatila človeško govorico za nov izraz. Čudni pregovori in dogodki Župniki it vse dekanije so se tbrali. Opoldne gredo k skupnemu kosilu. Preden se usedejo k pojedini, stoji vsak ta svojim stolom s rokami, po vzdignjenimi k molitvi in s sklonjenimi glavami. . Nato da dekan znak, da se usedejo. Tedaj vpraša neki župnik tvo.iega soseda: "Povejte ml, do koliko štejete pri opoldanski molitvi r » "Jat štejem do petindvajset; nekateri štejejo sicer do petintrideset — toda to je po mojem mnenju hlinjena pobož-noet." 0 P "Imamo literaturo brez bravcev, literaturo poleg ljudstva, v taki meri, kakor to še nikdar nI bilo. Naša literatura Je Intimna zadeva llteratov, taložnikov, kritikov In le nekaj ljudi, ki nosijo očala," tako se izraža nemški literarni tednik o nemški literaturi. Slučajno velja to tudi ta slovensko. ("Svoboda-.) Stara metla dobro pometa. a C— je potoni. p O okurih bo »me in jo treba razpravljati. Slepa kuro ne najde srna. e Treba jo tuliti proti volkovom. ž velikimi goopodi te in je soboti je pri-letne. Ljudje delajo obleke. e t Kdor ee s malim sodo volji, velikega rrr- TOREK, 6. JANUARJA PROSVETA (Poreče vakki biro Presvete t Jagoslaviji.) PRVI SNEG NAD UUBUANO ko, kradli živila ter neznano kam izginjali. Posebno j« trpel pod te- Ljubljana, 16. doc. 1960. Včeraj čez dan je začelo snežiti ter je snežilo vso noč in Ae danes sneži. Rahli včerajšnji dež mi vlomi vinorodni Straini vrh in prijazna semlftka okolica. Ni ga bilo tedna, da ae ne bi dogodil nov vlom. Vlomi ao se pove- ae je v mrazu ttprevrge! v sneg,|*ini vršili ponoči, okradli ao si blatne ulice ao nekaj čaaa pile is danile vina, žganja, perila, je- topile snežinke, a kesneje se j« sneg vendarle prijel in pobelil vilice, strehe, vrtove itd. Zjutraj je bil pogled skozi okno pogled v belo pokrajino. Človek ae razveseli prvega snega kakor pomladi prvega zelenja. Nekam pravljični so videti vrtovi, božično na-strojenje se loti človeks spričo zasneženih dreves, telegrafske in telefonske žice se šibijo od teže snega in ko potem stopiš na cesto v žlindro in te zaskeli mraz in vlaga škod čevelj, se zadene* le v celo mrežo žic, ki so se potrgale ter visijo n* ulico. Z ne ba se utrinjajo cunje snega, na vogalu pa nalet iS na pometača, ki kida sneg s trotoarja, tišči roke v velike rokavice iz vrečevir ne, z brk pa mu vise ledene sve-čice. ). Na magistratu so se zjutraj že ¿glasili brezposelni s prošnjo, naj jih sprejmejo ss kidanje snega. Sneg je prišel, prišel je ž njim čas, ko bo tu pa tem kak dan vendarle najti zaslužka s kidanjem snega z ulic. In tem ljudem je prav, da je začelo snežiti. Z druge strani jim ps spet ni všeč. Bogve v kakih barakah stanujejo z družino, z ženami in otroki. Morda piska veter skozi špranje lesenih sten, mraz diha s tal, ki so navadna zemlja, preko katere ni položenih ndbenih dessk, o-trok joče tu, otrok joče tam, doma se jezijo, na sneg in mraz, o-četu pa jfe prav in gre na magistrat in cez četrt ure že kida sneg. Zvečer dobi plačan ta dan ter bo prinesel domov. Toda vsi ne dobijo lopat v roke, marsikdo od brezposelnih se vrne domov brez uspeha. Prefkasen je bil, cela armada brezposelnih je pravkar odhajala oborožena z lopatami, zanj ni bik) več lopste, nič več dela. Se so ljudje, ki so veseli snega. N. pr. oni meščani, ki preko tedna delajo v pisarnah, kupču-jejo in mešetarijo, v adboto pa odidejo v planine na smuk. Smučanje — to je zanje zima. Komaj je pred tednom padlo nekaj snežink, že so hiteli v trgovine z "artikli zimskega športa" nakupo-vat tiste čudežne dilce, ki se jim pravi smuči, sli pa samo nove palice ali rokavice ali šale — moda zahteva svoje — ali nove goj-zarlce. In zdaj pojdejo v planine. V soboto jih bo že cela armada teh zadovoljnih ljudi, ki se bo peljsls prod Gorenjski. Toda ti, ki hodijo v planine na smuk, ti ao hodili že zadnje tedne. Njim ta-le prvi sneg v Ljubljani ni nobeno razodetje, vse bolj je dobrodošel onim začetnikom, ki se bodo to zimo učili smučati in padati ob tla ns bližnjih IjdMjan-skih hribih, ns Golovcu, ns Rožniku. Tudi Tivoli je dober. Tsm kjer se mladina sanka, tsm se bodo apuščaH po položnem kratkem bregu ter ae učili držati ravnotežje na amučih. In h koncu zime pojdejo že lahko ksm ven, drugo leto pa bodo aploh hodili le v planine na Gorenjako in aram jih bo, da bi šli hladit evojo smučarsko šilo ksm v Tivoli sli ns Golovec. Tsm nsj bodo novi začetniki 1 Se drugi so veseli snega: prodajalci čevljev in galoš. To, ds je psdel današnji sneg na mokra. blatna tla, to je najboljša reklama za galoše. Ta žlindra po ulicah, kaj bi proti njej. Edino z galošami ae nekoliko Ubraniš mokrote. Na ceato pa moral, moral v pisarno, moral v trgovino, moraš y žlindro. In imaš mogoče luknjo v Čevljih, s galošami jih po-krijel. O — kar stopil bom v trgovino trr si kupil galole. Laže so bo prebiti po teh ulicah in cestah. BElvOKRAJINftKI STRAHOV A-LBC V ZAPORU Vlomilca Me—a rja ss v pijanem ntaaja aklealll ia odgnali v ss- stvin. Ljudstvo je bilo rsdi teh vlomov zbegano in kakorkoli so se trudili orožniki, vendar niso mogli najti nobenih sledov za storiki. Lahko pa je bila zidani-nica Še tako okovana in zaklenjena, vlomiki so vdrli vanjo in kmetje so se navadili, da so puščali zidanice kar odprte. Le za enega vlomilca so vedeli, za enega drznega tatu so vedeli ljudje in orožniki. Za Mausar-ja iz Rodin pri Črnomlju, ki je imel bržkone tudi ^magače. Zanj so vedeli, da je najhujši. Ujeti ga ni bilo mogoče, skrival se je in radi svojega drznega vedenja so se ga kmetje bali. Nihče izmed kmetov ni upal izdati Mausarja orožnikom, ker so se bsli maščevanja. In tako je Mausar brezskrbno prenočeval kar pri kmetih v hišah ali na skednjih in docela varen je bil pred oblastmi. Kmetom je vili strahu in bil je prepričan, da ga nihče ne bo izdal. Toda pijača ga je spravila le v roke oblastem. Mauear se je ne. kje napil, mogoče je okradel spet kako zidanico ter pijan zaspal na nekem hlevu v Rodinah. Nekdo ga je jsvil orožnikom v Črnomelj. Takoj sta se pripeljala dva orožnika in en policist z avtomobilom k nazna&enemu hlevu in so zalotili Mausarja, kako pijan trdno spi v hlevu. V krmo se je bil zaril in spal. Orožnika sta ga spečega uklenila in nemalo ae je začudil MaOadr, ko se je prebudil in zagledal pred aeboj uniforme. Toda udati se je moral, u-klenjen je bil. Dejal je, da ga ne bi dobili nikoli, če ae ne bi napil. Pijanost pa ga je izročila zaporu. Odpeljali so ga v Črnomelj, kjer je pri prvem zaslišanju dejal o-roinfkom: "Ujeli ste me, ker sem bil pijan. Sicer me ne bi. Cital sem, da 70% vlomilcev in banditov pride v roke orožnikom v pijanem stanju. Treznih ne bi ulovili toliko. Cital sem, ker čitam mnogo knjig in sem inteligenten. To mi kar lahko verjamete. Tudi večkrat sedim v boljših družbah. Zdaj pišem knjigo o svojih dogodivščinah. Obesili me ne bodo, ker nisem nikomur skrivil niti lasu. Pa bi jih bil lahko več pobil, pa mi tega ni pustila vest. Dušo imam dobro. Denarja nisem kradel, imel pa sem veselje do blaga, do jedi in pijače. Posebno fes sem užival, ko sem videl, da me zasledujejo, pa me ne morejo ujeti. Kar sem pokradel, sem rssdelil. Prepričani pa ste lahko, ds aem marsikateri vlom, ki ate ga naprtili drugim na pleča, izvršil jaz in nihče drugi. Sicer pa bom napisal knjigo, boste že brali." Mauear je ree dokaj izobražen, govori več jezikov, prebral je mnogo knjig. Imel je v Bell Krajini več deklet, a katerimi je sku-pno užival plen. Pred leti Je pobegnil iz novomeških zaporov ter se je Od takrat klatil po ho-stati, spal pa pri dekletih ali na hlevih kmetov, ki so ae ga bali. DrugsČs ps je lep dečko, zsdo-voljen in zdrsv ter se celemu svetu smeji v brk. Ko so gs fotografirali za čaaopiee, stoječega u-klenjenega med dvema orožnikoma, ae je v aparat prav prijazno nasmejal, kakor kak fant od fare. Večer arladih Uteratov — ki ga je priredil mladi Pen-khib 11. dec. zvečer v zeleni dvorani, je zelo uspel, kar so zabeležili s daljšimi poročili vsi časopisi. Dvorana je bila nabito polna In ne je a tem Izkazalo, da utegne spet nastopiti ožja vez med pisatelji In publiko. Nad obiskom ao bili val presenečeni. Po uvodnem pozdravu Je čital France Vodnik avoj eaej, potem Je čital peanlk Ocvirk nekaj avojim pesmi. Ludvik Mrzel Frigid Je čital nekaj evojlh črtic, kot zadnji ps Je na etopil Mile Klopčič ter prebral troje pesmi in odlomek Iz recita-Po belokrajinaklh zidanekih zi cijekega ¿bora "Noč". Večer Je danim h in hišah so ae zadnje ča- uapel in Je bilo rasveedjlvo dej-aa pogosto vršili vlomi, nesnsni.stvo, ds Je bU prvi nsetop mls tatovi iS Vlomilci so kradli ds literature !*>zltlven Pen-klubi ao mednarodno organi- A. Garden; zirsni klubi književnikov, pokre-ni I i so jih Angleži. Cilj Pen-klu ba je pravzaprav le, vsdrževati med literati posameznih narodov prijateljske vesi bres osira na smeri, v katere gredo literati, in vzdrževati tudi mednarodne vezi. V Ljubljani so ustanovili starejši literati Pen-klub, katerega predsednik je 2upančič, tajnik dr. Leben, podpredsednik dr. I-zidor Cankar, II. podpredsednik Finžgar. V Pen-klubu ao zbrani vsi starejši pisatelji vseh smeri, literati krog Ljubljanskega zvona in Doma in Sveta. Pod okriljem tega kluba so si mladi literati ustanovili svoj, docela avtonomni klub Mladi Pen, v katerega se je sbral lep del mladih alo venAfh pike v. Ne druži jih v ta klub svetovno prepričanje ne naša revijalna usmerjenost — marveč le poklic književnika. Toda ta Mladi Pen si je nadel tudi nalogo, da mlada slovenska literarna generacija nastopi javno in najde stikov z občinstvom, najde priznanje in zmago. In tako je priredil klub prvi literarni večer in je s nJim zmagal. Publika je večer navdušeno sprejela, stiki so bili storjeni in kskor koli so si vsi štirje recitatorji prvega večera raslični, je bil naatop vsa koga posebej sprejet "Da so se drug poleg drugega uveljsvili, je le dokaz njihove originalne zrelosti," tako je zapisal kritik ne kega ljubljanskega dnevnika. O.K. Kari© Kovačev ič pri kralju.— Po nastopu novega režima z dne 6. jsn lanskega leta js moral poiskati režim zaslombe tudi med Hrvati, ki pa so bili povečini ra-dičevci. Z njimi stikov dobiti ni bilo mogoče. Toda — kakor vedno — se je tudi med Hrvati našlo nekaj ljudi, ki so pozabili na ves radičevski program ter apre-jeM novi režim z izjavo, da bodo pomagali. Radič Stjepan in Pavle Radič in Basariček so bili v par lsmentu ustreljeni, pokopali so jih v Zagrebu in njihovi grobovi so Hrvatom, ki so ostali zvesti radičevaki misli, sveti. Na praznik vseh svetnikov so nanosili na grobove polno vencev in rož, a so preko noči izginili. Odnesli so jih, zaplenili . .. Karlo Kovačevič pa je bil poprej rsdičevec, zdaj dela za sedanji režim in za "novo miselnost". Nastopil je že na mnogih zborih in shodih, prav tako tudi na zadnjem kmečkem zboru v Zagrebu, kjer je v svojem govoru predvsem blatil radičevske In druge hrvatske emigrante in opokicionake. — Zdaj so je zgla-sil pri .kralju v avdijdneo, bil sprejet ter je predal v Imenu zbora udanostne izjave. Ob tej priliki je bil tudi odlikovan. S Karadjordjevo zvezdo IV. stopnje ... JugonJovanaki pamik ss potopil ns Donavi — Iz Nemške Avstrije poročajo, da ss Js v bližini Marbacha potopil jugoslovanski tovorni parni k "Dobro polje", last Jugoslovanake podunaj ske plovidbe. Pamik je vosil tri ve* like čolne, polne koruse. Zaradi megle je parnik izgubil amer ter je zavozil na čeri in ae tako poškodoval, da se je kmalu nato potopil. Na parniku je bilo natovor-jenih 86 vagonov koruze. Na pomoč ao prihiteli avstrijski par-nikl, ki ao bili v bližni ter rešili tovorne čolne ter posadko parni-ka. Do neereče je prišlo radi izredno goate megle, ki je vladsls ves dan cb Donavi. O nesreči ao obvestili beograjsko rečno pk>-vldbo, ki Je odposlala pomožne parnike, da dvignejo potopljeno ladjo. Neereča se je pripetila 11. decembra 1980. Dve kmetiji pogoreli. — V čr-nuški okolici je včeraj izbruhnil požar v Nad goric i v poslopju vdove Ivane Subelj. Ogenj se je takoj rasšlril tudi ns poelopje Jožefa Lovrlna. Pogoreli eta hiši o bsh posestnikov, vsi hlevi in vss gospodsrsks poslopja. Ogajegsn-cl te Črnuč so prihiteli gasit, toda pomagati niso mogli mnogo mnogo kljub vsemu naporu. Zaradi megle so sploh ljudje kasno opszili, da v bližini gori, na Jsll-ci pa sploh ni bilo videti nobenega ognja, dasi je bil plamen v* lik« asj je gorelo več poelopij prav kot bsklje. ftkods Je velika, pogoretcema Je • pogorelo vse: hiša, hlev, gospodamka poslopja, pridelek Itd. _ _^ Cvet s kmetov "fVpra. na tem atolu tukaj Je vae polno prahu.** "Kajpak da Js, gospa, asj nI le dolgo nihče as njem esdel." Dnevna poročila, ki prihajajo is Jugoslavije od opazovalcev ae» danjega režima, nieo najmanj razveaeljiva. Naobratno poka-zujejo, da gre rasvoj po pot vaeh diktatur in da bo Jugoala-vija v doglednl bodočnosti v vrati najbolj opreeivnih držav. To js rszvidno tudi Iz jugoelovan akih listov, ki prihajajo aem Iz starega kraja. Daai beležijo politične dogodke kot prisilni ali pa vneti organi vlade, iz njih vendar nI težko predvideti poeledi-ce, ki čsksjo deželo, sko ae kplo razvoja ne zaobrne, dokler je Še čae. I Ko je prišlo do preobrata pred dvema letoma. nI nam vzelo sape ob napovedi diktature. Nadaljevanje farae v beograjskem parlamentu in intrig političnih žrecev Širom delele bi bilo Ju goslaviji prineslo le Še večji kaos, ako ne kompletno anarhijo. Odločna potess s strani vla de je bils v interesu notrsnjegs miru potrebna, ravno tako s sts-Hftča narodnega hi splošnega gospodarskega razvoja. Ob napovedi diktature je kralj tudi zs» gotovil deželo fn zunanji svet, da bo diktatura "prosvltljens," le nekak uvod k novi, prerojeni demokraciji, ki se ima povrniti Čim se duhovi pomire. Vsaj ta ko smo v Ameriki razumeli njegovo proklamacijo. a Prvi čin vlade js bil poleg i meoovanja v#jib vladnih funk cionarjsv razpust vseh polltiČ nih strank. Po dveh letih novega režima se nam vidi, da je bi la to velika zmota, čeravno so bile meščanske politične stršnkt Jugoslavije balkanizirane do kosti. Omejitev demagošlva politikov in pa regulacija strank bi bila modrejša in sa deželo boljše poteza. Zs tem korgkom Je sle-dil udarec po delsvskth politične prosvetnih organizacijah. Vlada je paralizirala njih livljsnjs, a-retlrala večje število glaanikov delavake in demokratične misli Korak za korakom jetahtria vss ko gibanje resničnih demokra tičnih elementov. V tem odru ni danes nobene razlike med faši Atično Italijo in nacionalistično Jugoslsvijo. Reakcionarni režim Poljske, tirsnsks in krvava Hortijeva vlada na Ogrskem ki nekatere druge diktature v Evropi so glede politične svobode bolj libersine kot je ps dsnsr majka Jugoslsvija. e Od demokrstičnlh organizacij v deželi so ostale le strokovni unije In pa zadruge. Val "ujedl-njevanja" v znamenju superns-clonslizma, kt se v bistvu ne raz-likuje od fašizma, temveč le v taktiki, je sedaj pričel ogražatl tudi strokovne organizacije. Režimski elementi, namreč profe sionalni nacionalisti, ki so pred razpadom dvtfns monarhije kričali: "f Ivijo Cesar Franc Jožef t* in padali pred njegov prestol, se-dsj s pomočjo služboiekslcev ter ksrlcrlstov-ns iniciativo vlade nedvomno—gredo zs tem, ds a< strokovne unije "ponacfonalijo'.' To js, ds Jih vlsds razpuati kol je to storila s Sokolom ter jih preustroji v nacionalistične unl Je. (DrugI vzorec Iz fašistične Italije !)v - v.;' r r Strokovne organizacije eo v Jugoslaviji poleg zadrug (ki tudi pridejo na vrsto!) šs edise demokratične ustsnove. Vse dru go Je žs podleglo v procesu "uja. dinjevaaja." Ako ss režimu po-sreči, oziroma ako bo upal sto riti U drsni korak. IH bi ns-dvom no nsprsvil precej hrupa v delavskih In liberalnih*krogih iz ven Jugoalsvije, bodo "naclonal ns" unijs služIle v prvi vrsti re-iimovcem in podjetnikom. O tem nI dvoma. Sploh gre vae a-parat vlade za tem, da vpreže «lehernega državljana v svoj rs-žlmnkl vos. Ns primer med sad njimi edffcti iz Beograds Je u kas. da morajo vsi učitelji vsske zakotne vsal delovati sa rszvoj vladnega sokollzma, ki Je e po «Mtsvljenjem postal istoveten burbonekJm Šovinizmom Hi f\* v lino gardo. S RHtim generala Zlvfcovlča (se. daj le faktlčnl vladar Jugonla vije) ss tsdi slino sanlma sa "podanike" • m posebno še v Združenih državah ter Južni A-meriki. Ker med Jugoslovani v Južni Ameriki ni najti demokratičnih delavskih organizacij, I-maj o beograjski konzuli in profesionalni nacionalisti dokaj proste roke. Is njihovih časopisov je razvidno, da vodijo konzuli in njihovi ljudje vse javno Življe-nje tsmošnjih naseljencev. Res blagor "podanikom," za katera se vlada toliko zanima! e •Kaj pa njene aktivnoati med "podaniki" v Združenih državah? Dokaj so uspešne! V tej kratki dobi "ujedinjevanja" js režim Že tudi med smeriškimi Jugoslovani dosegel lepe uepihe. Ne sicer toliko med Slovenci— na kar konzuli še računajo, bo-gamil—več pa med Hrvati, Dalmatine! in Srbi. Med zadnjim! imajo vse pope na svoji strani, v svojih žepih in seveda tudi nacionalne elemente. Med Slovenci js sedaj v teku pa "oranje ledine/' Ustanavljajo "jugoalovan-ake klube," a pomočjo katerih relimovci prirejajo "jugoalaven-ake dneve," večere In večerln-ke, na katerih ae od pričetka "brati" trolmfeneki narod, pretakajo "rodoljubne" aolae radi vsllke "tijedinjevane" ginjeno-ati in končno pa isrekajo zvestobo vladarju—kar ssveds pomeni režimu, jugoalovannkemu fašizmu. Med najbolj navdušenimi "podanilklmi" voditelji je bivši aspirant za glavnega uredniks Proavete. s Zsksj se beograjska vlada toliko zanima sa "svoje podanike?" Zakaj ae pa Musaolini?! V interesu vsakega režima je, posebno ako pride v sedlo potom coup d'etat in js njegovo življenje odvisno od strahovlade, da pridobi lojalnost tudi svojih podanikov in bivših državljanov. V lastni deželi lahko Izdaja dekre-te urejajoč odnošaje In lojalnost državljanov. V tuji državi se mors pfilulltl ps druge tsktlke, taktike pledlranja, navduševa-nja, manlfeetaelj, e pomočjo katerih vzbudi in priklene nsee ■ontmentslnoet, katero vsakdo goji do rojstnegs krsjs. Tn jugoslovanski konzulati marljivo izrabljajo ta Človeške čuvstva med Izseljenci. e Drugs stran • odgovors ns zgornje vprašanje js bolj kon-kretns. Razvidna je Iz poziva lugoelovanekega konzula v New Yorku za vojaške nabore, ki se Imajo vršiti sa "podanike" (v pravem pomenu besede!) v New Yorku dne 25. Jan. 1931, Mogoče se tistim, ki o tem prvič sliši. |o, U novica sliši grotoekns. Yes, beograjski konzulst v New Yorku je pozvsl vse "podsnlke" od 21. do 26. leta ns vojsšks ns-bore ter izdal dolgo vrsto rogu-Isclj tikajoč ss "podanikov" in nsturslizirsnlh smeriških dr» Žavljanov do 98. leta v zvezi z vojaško službo. V luči povojnih razmer je cela stvar balkansko bedasta. Vendar je sedanji re-lim pripravljen ss osmešiti pred slvlllslranlm svetom s svojim "državnlštvom." Iskanja "podanikov" to stran Atlantika z* prisilno vojalko službo v tej db-bt je nsivnost in predrsnost, česar Js zmoten le kak oskogrudni fašistični režjm. A burbonci so burbonci. e Ne pišem tega kot eovrašnik nego kot prijatelj JugoelavlJe, ns prijstelj Jugoslavije kot je lanee, pač pa kakršna bi lahko In morala biti. Kmet, obrtnik In industrijalec v Jugoalavlji da-nee jsčljo pod težo devkov, ka-tare vlada trošt za gradnjo tedanjega vedno bolj tiranakege režima. Delavstvo radi slabih plač, Izkoriščanjs In oropsnjs civilnih svolKMiščin. Nacionalisti in rsžlmovcl pa kričijo svojo pesem, ki ta more narodu priseetl le agonije, trpljenje In propsef. e Ameriški Slovenci In drugi lugoelovsnl emo hrezmočnl, da bi vplivali izdatneje na tok raz-vojs v atari domovini. Nats dr tsvljsnska In dels veka doknost le, da ae brigamo za lastne razmere in zadeve dežele, v kateri ftlvimo, Vsaj v prvi vretl. Razmere v Jugoslaviji ao briga njenega IJudetva. Pri velljevsnju "ujedlnjevanja" pa lahko veem reži mak .m elementom odločno povemo: roke proč 66 našega V; Ardov: Življenje In otkr (SovJeUkn humoreeka) Od kraja do konca drame se je neumorno borila samosstsje-valna revoiucijska junakinja zoper buržujake oblasti, na čelu katerih je stal krvoločni, roparski kapitalist. Razredni boj je tHjčival samo med odmori. Zvonec je naznanjal zadnje dejanje, v katerem ee Je morala odločiti usoda po sovražnikih revolucije ujete junakinje. A predno se je dvignil zsstor, je nalepila nevidna roka onstran kulis na uprav-nikovo tablo sv«Žo objavo. Poleg nje se je takoj tbrala razburjena množica. Med njo se Je preril tudi krvoločni kapitalist v amo-kingu in cilindru, kakor je pač zahtevalo njegovo socialno stali Šče. "Zaptsnfk seje upravnega odbora" . . . Je na glas prečital kapitalist, "navzoči ... kot sa stopnikl uprave . ,; kot delavski upniki ... hm, hm ... Kje ps eem jss tu ?" •Tuksj ai, VsnjaM, je rekel po-lsg stoječi stsri delavec, ki ga J« napodil v predzadnjem dejanju kspitalist is svoje tovsrns in gs s tem obsodil ns smrt od lakote. "Glej: Terpentlnu 1. P. ee priz najo prejemki 16. skupine drŽav nih nameščencev." "Oha! Kaj se to pravi: 18. aku pine?! Koliko ps dobi potem ts vešča, Strekalova?" (fttrekalova je nastopala v vlogi revotucijake Junakinje.) ' "Ts pa dobi Izredno plačilo kot prva m(*fi.M 1 ' Kapital lat js še hotel glsano Is rasiti svoje ogorčenje radi take krivioe, s v tem trenutku Je sa kuilaami trikrat mežiknila luč, kar je pomenilo Začetek dejanja. Gltiboko rsrturjeni kapitalist je moral zatajiti avoj srd in pohite ti na oder. Zavesa ss js a Šuats-njem razgrnila ns levo in desno ter ae je sopet pričel napeti boj med dolom in kspitslom. V mrki ječi je ležsls na tleh uldenjens JunskinJs, srpčhs lastnica izrednih prejemkov, In al v dolgem ss mogovoru občinstvu tolmsčlla, ds more napočiti svetlejša bodo-čnoet. "Revolucijski vihar bo pomete! s Izkoriščevalci hi krvo-loki t* - Je končsls junakinja avoj govor. "A kaj Js to? Sllllm zopet korake mojih rabljev!" Toda njene besedo niso odgovarjale resnici, ker nI bilo al|!s-ti nobenih korakov. Zato Je lee-ketal v temi onstran kulla levo od nje kapitalistov cilinder, In se je allšalo rsrtiurjeno šepetanje: 'Kje ps Je prsvlcs, povej ml! Igrava oba prve vloge, In ona d<4>l izjemne oaebne, prejemke, jaz pa aamo 18, ukuplno!" Junakinja je zt^et Jako raslo-čno In glsano ponovila: "A Vaj je to? Slišim že korake. Slišim! Ali ete čuli? Ležim in elKMm ko-rake?" A še vednb nI hotelo biti nobenih korakov. Junakinja je malo pomislila in se Je duhovito rešila zadrege: "Ah, samo adelo se mi Je, da slišim koraks . . . tako aem postala izmučena v Ječi naših trinogov , , Potem se je zvrnila v znak na Jetnttko slamo in Je zanikala kakor mokra cunja pod vročim likalnlkom v smeri proti kulisam: "Cujte ito, sodrgat Kje eo koraki?" V razgovor zatopljeni kapitalist je dobil močan eunek In Je krfkor kroglja zletel na oder: "A tako ... hm ... dat torej tukaj ste vi, moja ujeta tlčica!" Js pri čel. Junakinja, ki Je bila vseels, ds ae Je končalo čakanja, mu Je poredno odgovorila: "Saj veste, ds me ne boets nikoli omsjsti, Pri-segam 1"__ življenja v naši novi domovini! Fašizem, pa naj bo MussolinlJe-ve, Zivkovlčsve sli druge vrete, Je ns J večji sovražnik IJudstvs In tlrsn slehernega ntroh*. In sko se nsj zanimamo za Jugoetavijo v Ameriki, ss zsnlmajmo v konstruktivnem smislu. Namesto, ds bi Izkazovali lojalnost režimu, opozorimo rajši merodajne kroge v Beogradu na kraljevo Obljubo o "presvitljeni diktaturi" in jih posvarimo, da poetoji rpa-na nevarnost za bodočnoet države, ako se ne prične t likvidacijo sedanjega režima. Prava konsolidacija In varnost drŽave ni v diktaturi, pač ps v zgradbi demokratičnih Institucij, v ns-prednl Izobrazbi ljudstva in dobrem narodnem goepodaretvu. In čim prej tš kralj tega lave, tembolj* bo zs držsvo in njen troimenaki narod. "lla-ha-ha!" je zagrohotal kapitalist, kakor mu Jfe bilo predpisano, in razen tega je ujetnkl še sam od sebe pokazal jezik, ker ni mogel pozabiti na izredne prejemke. * '"Naj pade prokletstvo na vaše glave! Vaši delavci stradajo, medtem ko dobivate vi in vali podrepniki pravljične prejemke!" Ta trditev je tako zelo nasprotovala resničnemu dejanskemu stanju, da je kapitalistu zastala sapa: "No, če še govorimo o prejemkih, potem bodite raji kar tiho !" je zarjovel. Revoiucijska junakinja je videla, da uhaja njen obiskovalec čez oje in ga je hotela povrniti v pravo strugo. Zato je ponovila: "Zopet kličem, naj pade prokletstvo na vale glave!" "Le kličite,briga me!" je rekel kapitalist, "saj tudi jaz marsikoga lahko pokličem- Državna kontrola, naprimer, kje ai?" "0, tvoji podkupljivi podrep-niki bodo navekomaj obmolknili kadar bo napočila ura maščevanja!" js sopet poskusila Junakinja umik v prave u predpisanega beaedlla. 'Tega pa ne boste dočakali! Noben od naa ne bo obmolknil. Saj veete, da nimamo sdaj carjevih časov! Ts lets so že mintls, kadar ata vi lahko a režiserji ljubimkali in sa to prejemali iared-ne doklsds!" Zdsj ae Je junakinja razjezila: "Podla duša r je rekla dokaj čuv. atveno. "Poatopačka, ničla!" Občinstvo je opazilo, da postaja boj ns odru lakren, In je izbruhnilo v bnsen grohot. "Le počakaj, ne mlell, da boš vedno lahko lenobo pasla!" je nadaljeval kapitalist, ko Je za trenutek nahsjalo ploekanje, "ti bomo šs stopili mslo ns prste!" Revoiucijska JunskinJs js rož-ljaje dvignila obe uklenjenl roki In kapitsliatu pokazala dve figi t "Ali ai videl? Tu Imaš! Meni lo ne boate koa! Sodrga!" "Kaj pa ate vi potem?" "Podleži P _ ________ "VI ate podil!" "2iv vl-Jo!" je vmoa vpilo ob-ČInatvo, Med tem Je iiAruhnHa onstran kulis prsvs »meda. Sepetsvoc ae js do pasu prikazal la avoje kolibe In Je obema umetnikoma na jflaa priporočsl, nsj se spomnlts vnemar puščenih zaključnih stavkov. A Igralca ata bila preval vneta as avobodno vstvarja-njst "No, bova Še vklela, kdo bo ns cilindru oatail" Js vpila JunskinJs, "tega ti ne bom nikoli po-aabila, ti, gad!" "JoJ, kako me Je atrah!" jo Je dražil kapitalist, "ns, le primi, u« grisnl me, če le moraš, pasja no-gs!" 1 "Zepsr! Nevoščljlvec!" V naglici pokllcsnl režiser js priletel, poslušsl in sklenil: "Vra-gs! Kdo bi ju sdsj ustavil?! U spustite revolucijo ns oder, ds bo konec tegs prizora!" Takoj je votlo zsgrmela pločevina, rdeča luč ae Je rasllls In a pretiranim |*rttetanjem je prilo-maetlla na oder množka Igral-sev, ss čelu katere Je korskst njen govornik, oni atsri delavec, ki ga Je bil v prehodnem dejsn-Ju kspitsllet odpustil. Množica Je po vojslko v pravilnih šesterostoplh rnavralila ns odru. Stsri delsvec Je junskinji spustil ns pleče roko In svečano re-k«4: "Revolucija Je zmagala, tovariš! Zdaj bomo lahko pravično razdelili naše dohodke, In od-klenkalo bo krivtčnoetl, ki Je vla-dala doslej I" 'Tako Je! Ura!" Je savpi( kapitalist In vrgel cilinder v zrak. RevoluciJeka junakinja se Je Jezno otreels stsrega delavca: "Belile stran s vašo umazano taco I Ssj Itsk sllllm vsle bedarije t" Nevoljno Je odvila okove, se zsdnjlč nasmehnila (rtjčlnstvu fn Izzivalno pdkoraksla pnič. Stsri delsvec, ksteremu so |isdli okpvl ns nogo, Je zaslkal od Ix4*člne In skočil v srak. Zastor se Je spustil. «Hronjok, Moskva.) Žcfsi KsMsr S. N. P. J. tsdl leten krasni, v Iran platno vessal legal ; knjižica sbsegs 114 at run I, sekaj šefa priporočljive vsgs sa vnskngs llnvefca. Na rnfcsh Jih Ha sme šs par sta. Ns-rnčlte Jih hitro, ker ||mI koledar Psšljlle sam aarnčiln la priložite Sšc v plnaio. Naslovite p lame aa Prauvetei 2SA7 H. Uaradals A vs. t hl^sga, IN. Čudno se je zdelo Mirku, zakaj ljudje prezirajo otroke, ki nimajo nikogar, da bi ekrbe! tanje. Vae je storil kar eo mu ukazali, molčal je, če eo ga suvali in pikali s nelepimi priimki l>oredni domači otroci in vendar so ga prezirali. Za vsako malenkost ao ee jezili nad njim in če se mu je včasih raztneaJo kaj krme, ko je krmil tivlno, mu je gospodar pripeljal zaušnico. Dokler je Živela »Ura mati, si vsaj tega niso upsll. Nekega dne je prcail gospodarja, da bi mu kupil psr vojaških čevljev, kl jih je ponujal naprodaj ruski volni ujetnik. Gospodar se je ujezil: "Seveds jih bom kupil, pa ne zate, begunski pohajač! Mar ti ne zadostuje, da te redimo zsstonj vso slmo, še oblačili in obuvali naj bi ter' Mirko, ki je bil sicer krotek deček ni mogel molče prenesti tega pikrega očitanje. Zadnje dase je ijpoznal, da se bo moral odslej sam po-staviti za svojo pravico, aH pa bodo krivični ljudje hodili po njem. «Ki res, da me redite zastonj," je nejevoljen odgovoril gospodarju. "Odkar sva prišla i babico k vam, sva vedno delala od sore do mraka, pa ste nama sa vse delo dajali samo hrano In stanovanje in več tudi nisva vprašala." < Gospodar je bil presenečen. Prvič se je Zgodilo, da mu je mali pastir Mirko ugovarjal in zato ga je to le še bolj ujcsilo. "Kajpe, delala sta," se je rogal Mirku, «kdo vaju je pa naučil delati T Ce bi blM znali kdaj delati, bi ne bili prišli na beraško pshco; poznam več beguncev, kl jim nI treba delati nadlege drugim ljudem, ker so si s pridnim delom prihranili denarja, sa slabe čase. Kje pa so vaši prihranki, kam ste jih dejali, vi pridni ljudje?" Mirko je bil jesen kot še nikdar v svojem življenju. Najraje bi bil udaril hudobnega gospodarja v obraz. Tudi bi mu bil rad povedal, da so postali berači, ker so tako hotele nenssitne pijavke, kl so se debelele od vojnih dobičkov. Predobro Je vedel, da se tudi njegov gospodar bogati s vojno. Bil Je podšupan v občini ki ker Je bil premožen poocetnik, je njegova beseda mnogo veljala pri višjih oblasteh. Četudi je bil krepak In šele srsdnjo starosti, vendar mu nI bilo treba iti k vojakom. Ljudje so govorili, da so ga pustili doma, ker Je saal ms-zati — in pa ker ae je izkasal, da bo koristen vojak, četudi ne gre na fronto. Vaak, rasen nekaj njegovih nJemu enakih prletašcv, ae ga je izogibal; znano je bilo, da pred njim nI varno govoriti kar bi kdo hotel Vse to je Mirko vedel ln tudi mu nI bilo neznano, da dobiva zaaj podporo od države, kar se mu je poetavil za varuha, dokler se ne najde kak bllŠJI dečkov sorodnik. V to Je privolila stara mati, ko sta prišla k njemu stanovat, da bo s tem Mirko preekrbljen vssj toliko časa. dokler ne mine vojna. Bala se Je vedno, da bo tudi ona zapustila Mirka dolgo prej kot bo konec vojne. Pred smrtjo je proeila gospodarja, naj skrbi sa Mirka, dokler ss ns nsjds njegov stric, kl so nedvomno potrudi, ds dsčks dobi k sebi I* uredi vse potrebno glede malega poseotvs. In obljubil jI Je, ds bo deček pri nJem s vsem preskrbljen kot bi bU njegov. Mirko Je stol ob postelji In slišal gospodarjevo Obljubo, . Zsto ga Js šs bolj Jssllo In bdelo gospo-dsrjevo rogsnje in eklenll je. ds gs se bo nikdar več vprašal, da mu naj kaj kupi, potrpol Im> kskor bo mogel do pomlsdl, potem ps pojde v štrsn, msgsri beraftit. Slabše so mu ne bo godilo. V raztrgane čevlje si je tlačil slamo, da ga ni zebio v noge, nedeljske čevlje, Id tudi niso bili več celi, je pa hranil, da ne bo popolnoma boo, ko pojde proč. Zima se mu je zdela dolga, trikrat tako dolga kakor v njegovem rojstnem kraju. Ko pa so slednjič vendar nastopili topli dnevi, se vsssno ni mogel odločiti, kam naj gre, če uide . is že neprijetne službe. Blizu ne bi mogel ostati, kar bi gs gospodar kmalu nsšel, daleč v tuje kreje si ps nI upal ssm. Čakal je v nsdl, ds se mu ponudi primerna prilika. VI. In res se mu je ponudila. Pravijo, da se vČasUi tudi nesrečnim poemejc solnce. Tudi Mirku se je zdelo kot bi se mu po mnogih temnih dneh nsenkrst nasmejalo soln-co, ko so jo lepega nedeljskega popoldne se-saanil z mladim beguncem Petrom, ki je slušil psi nekem kmetu v bližnji vasi. Peter je Mirku povedal, ds bo pustil službo, ker mu nič ne plačajo, pa mora kljub temu težko delati. Rekel Je, ds bo šol po svetu sli pa v kako veliko mesto; vandrati je bil navajen. Odkar Je bil vočjidei vandral, Is prsd slmo ss mslsgs hlapca pri sedanjem svo* begunec, je vočjidel jo udinjal za malegi jem gospodarju. * — i *fi. Mirko ga je' vprašal, če morda tudi on nima nič svojcev, ker se tako sam potika po svetu. Peter mu je povedal, da Že več let nima etsršev. SlužIti je moral sa pastirja, ko Je bil še prav majhen šolar. Njegov edini brat je tudi živel pri tujih ljudeh, baš pred vojno pa Je šel po svetu. Pošiljal mu je vedno lepe razglednice iz velikih mest, dokler ni bil poklican k vojakom; potem pa nI več slišal o nJem. Mogoče Je padel v vojni. Mirko je s sočutjem poslušal Petra, potem pa mu je orisal svdjo žalostno usodo, v katero ga je pahnila strašna vojna; prosil je Petrs, naj ga vzame s seboj, kadar pojde stran. Peter je bil ves sradčščcn, da bo Imel tovariša. Mirko se mu Je takoj priljubil In zdelo ae mu je, kot da ata rodna brata. Tskoj sta ssisisskupno doleti načrte, kdsj In kako bosts neopsženo pustlls vssk svojo službo. Določils ata dan odhoda in ae dogovo- »ds ss snfdsta pri msli kapelici pod vae jo, je si ušli Pstsr. In slesr se morata sniti, ko bo šo tsma, da Ju ns bo nihče videl. Tleti dan js bil Mirko ves rssburjen. Ves dan Js rasmišljal, kako ee bo neopašen izmuznil iz hiše. Po večerji, ko se je družina nagovarjala v Izbi, se je ukradel veo hi skrivaj vzel sVqjo borno obleko, Jo naglo povesal v velik robec in ae opreano ter brslh korakov podal prdtl kapelici. Peter ga Je že čakal. Tudi on je nosil majhno culico na palici čez ramo. Hitro sta žla na cesto In sta hodila tako dolgo, da sta bila že vsa upehana In so ju pekle bose noge. Nekje v bližini ceste ste u-gledsls velik kosolec ln ste sklsnlls, ds tu prebijete ostali dol noči. Tako ste tudi storila. Ko so začeli peti petelini, zta Jo mshnlls počssi nsprsj po cesti. Med potjo sta se domenile, ds bosts odslej vedno brste, povsod, koder bosta hodils. Vsskemu, kdor bi ju ksj izprsševal, morata reči, ds ste brsta begunka, brez staršev ter ds greste k svojim sorodnikom. Kje so ti sorodniki. bosts šs sproti ugsnils. ' 1 COeUe geftoftUlš.) PROSVETA Hodil je ns ispsshod v park za palačo, dobro jo jedel in pH (ssj ni šlo ns njegov nsčun), s včasi si js ogisdsi tpdi to aH o-no napol posabljsno teorijo šs-Samo nečesa ni rssumsl. Zakaj Jo moral biti za to šahovsko partijo podkovan v strojni tehniki. * 1 Css štiri dni eo gs predstavil mršsvems pritlikavcu, ki je imel čudovito opičjo čelo. Mark nI dobro razumel, ksko ee piše. zdelo se mu je ps, ds je slišal priimek Rawisch. . Naslednji dan ste začeta igrati. V sakmčku, kjer Je ležala na otomanl lepa Meda, Je stala v kotu šahovska mizica s dvema naslanjačema, ceremonij elno prej al je vsak lepe Mode. mišica z Sshista sta ae poklonila, a počno roko dobil črne &aki£ral I rweth je1 U* Vfedykas partija Sam Zadnji mesec Je živel Mark lrweth selo dobro. Poučeval Js ljubki in drsžestni goskl glaaovir na farmi starega Davkisons. Življenje Je bHo preveč udobno in enolilno. Zato Je Irweth dve noči po tem, ko Je dobil vlaok meneč nI honorar, zapustil farmo, ujrl je prvi tovorni vlak ln jutro ga je našlo daleč na vzhodu. Izstopil Je na manjši postaji In krenil psš ob progi. Na lz-prihodu je bilo lepše nogo med vožnjo v vlaku. Daleč tem na obzorju je viselo veliko mesto, ki je moglo pomeniti novo pu. »tolovžčino. Kar Je zagledal na nasipu novine. Očivldno jih je vrgel nekdo med vožnjo skoei okno. 27. marca. Bile so torej od i*tega dne Mark lnreth je legel v travo in začel čiteti. Tega lu-knuaa si ni dovolil, da bi preči-tal «amo nekaj beeed. Zato Je trajalo dokaj dolgo, p red no je pročltal novine