OPERA SNG V LJUBLJANI PREMIERA DNE 1. OKTOBRA 1959 Dirigent: Demetrij Zebre iežiser: Hinko Leskovšek Scenograf: Maks Kavčič Costumograf: Alenka Bartl-Serševa 'lese naštudirala: Majna Sevnikova fodja zbora: Jože Hanc Corepetttor: Dana Hubadova spicient: Milan Dietz idelava kostumov: iledališke rojačnice >od vodstvom Eli Rističeve in Staneta Tancka >drski mojster: Celestin Sancin :azs vetij ava: Anton Drčar .asulje: Janez Mirtič Emilija Sancinov» LEOS JANAČEK IZ MRTVEGA DOMA OPERA V TREH DEJANJIH PO ROMANU FJODORJA DOSTOJEVSKEGA »ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA« PREVEDLA MITJA ŠARABON IN HINKO LESKOVŠEK PRVA UPRIZORITEV V JUGOSLAVIJI Aleksander Petrovič Gorjančikov Zdravko Kovač Aljeja, mlad Tatar.................Gašper Dermota ■Filka Morozov, v taborišču podi imenom Luka Kuzmič . . Janez Lipušček Poveljnik taborišča...................Ladko Korošec Skuratov..............................Miro Brajnik Šiškov................................Samo Smerkolj Sapkin ..............................Drago Čuden Stari kaznjenec.......................Ljubo Kobal Debeli kaznjenec......................Simeon Car Suhi kaznjenec........................Jože Gašperšič Cekunov...............................Anton Prus Cerevin...............................Slavko Štrukelj Pijani kaznjenec......................Tone Gašperšdč Kuhar.................................Ivo Anilovar Kovač.................................Mirko Černigoj Duhoven...............................Vladimir Dolničar Pocestnica ....................Maruša Pattkova Stražar...............................Franc Puhar Zbor kaznjencev Osebe v prvi pantomimi: Don Juan..............................Friderik Lupša Kedril................................Slavko Štrukelj Elvira ...............................Jaka Hafner Vitez.................................Roman Anžur Čevljarjeva žena......................Radlvoj Krulanovlč Popova žena...........................Ivo Anžlovar Hudiči Osebe v drugi pantomimi: Mlinar................................Roman Anžur Mlinarica . *.........................Stane Polik Debeli sosed..........................Arnold Arčon Pisar.................................Jaka Hafner Don Juan, preoblečen v Brahmina Friderik Lupša GLEDALIŠKI LIST OPERE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDAL ISCA LJUBLJANA SEZONA 1959/60 — ŠTEV. 1 LEOS JANAČEK IZ MRTVEGA DOMA UPRIZORJENO V POČASTITEV S TIRIDESETLETNICE KPJ Skladatelj opere »Iz mrtvega doma« — Leofi Janaček (1854—1928) Iz mrtvega doma JANAČEK O SEBI IN O SVOJEM USTVARJANJU. Trdim, da je čisti ton nepomemben, dokler ni ujet v življenju, v krvi in življenjskem toku. Igrača je, ki je ni treba posebno ceniti... Akord je zame živo bitje... Vem, da se ml skrči srce, ko ga napišem; da stoka, trepeče, udari, zmelje, se razblini v meglo in se strdi v granit... Melodije človeške govorice so izraz celotnega občutja posameznega organizma in vseh obdobij duhovne dejavnosti, iz katere izhajajo. Pokažejo nam nervoznega in premišljenega človeka, zaspanega in čilega, trudnega in bistrega. Kažejo nam otroka in starca, jutro in večer, luč in temo, žair sonca in mraz, osamljenost in družabnost Umetnost dramatične kompozicije je v tem, da komponiramo melodijo govorice, za katero se kot pričarano iznenada pojavi človeško bitje v določenem življenjskem' obdobju ... Govorna melodija? V glasbi, ki jo slišimo iz instrumentov, iz literature — je zame malo resnice. Veste, da sem vedno imel čuden občutek, če me je kdo ogovoril, ker mogoče nisem razumel njegovih besed, slišal sem pa melodijo govorice. Takoj sem jo razumel: vedel sem kako čuti, ali laže, ali je razburjen. In če me je kdo ogovoril — četudi je bil le konvencionalen razgovor — sem občutil, sem slišal, da ta človek n. pr. notranje joka. V zvokih, v naraščanju in upadanju tona govorice človeka in slehernega živega bitja sem odkril najglobljo resnico. 3 DRAMATIK LEOS JANAČEK (Odlomki iz dela Jaroslava Vogla o Janačku) Janaček ni dramatik le v svojih opernih delih, marveč v svojem celotnem ustvarjanju — v svojih zborovskih skladbah, v svojih simfoničnih pesnitev, da, celo v komorni glasbi (da omenimo samo 1. kvartet po Tolstojevi »Kreutzerjevi sonati« ali pa v ciklu pesmi »Dnevnik izginulega«-). Redki so bili komponisti, ki bi imeli za dramatično koncepcijo svoje snovi boljše pogoje kot Janaček. Po zunanjem videzu prevladuje v celotnem delu neka prav izredna moč predstave, neka elementarna potreba po sceneriji in tesna povezava te scenerije z vsebino. Kot primer lahko postavimo »Hradčanske pesmi« in balado »Marička Magdonova«, v katerih Janaček vedno iznova podrčtava prizorišče dogajanja. Ni slučaj, da je dobil Janaček za svoje ustvarjanje večkrat pobudo tudi iz slikarskih del. (Kantata »Oče naš« je ustvarjena po ciklu slik poljskega slikarja Josefa Krzesz-Mecine.) Za izredno razvit dramatični čut govore pri Janačku tudi notranji predpogoji. Če bi tolmačili, da je drama kriza in konflikt, potem je bila Janačkova vedno valujoča natura sama po sebi živa analogija drame. Malo je poklicanih, da bi postali tolmači vseh jasnih in temnih prepadov človeškega srca in nikomur ne pripada Terencov rek bolj kot njemu: Homo sum, nil humani a me alienum puto — sem človek in nič človeškega mi ni tuje. S svojo dvojno naravo, ki lahko kot Laca v njegovi »Jenufi« težko rani, a v naslednjem trenutku ranjeno z ljubeznijo zaceli, s svojo utelešeno zagrizeno kljubovalnostjo, a tudi odpuščajočo prizanesljivostjo in ponižnostjo je pravi Slovan. Ista polama nasprotja razodevajo tudi osebe v njegovih stvaritvah. Čutnost in strast, ki jo izžareva njegova Emilija Marty (V »Zadevi Makropulos«), na drugi strani pa neizprosna etična zakonitost, ki jo izpolnjuje na sebi nesrečna Katja Kabanova. Vse to živo izpričuje, da nihče ni doživel strasti tako dobesedno in v obojnem smislu besede p a s s i o kot Janaček : Bila je zanj (passio) usodno hrepenenje in trpljenje,^ vihrajoči plamen, ki požira samega sebe, a se v svojem lastnem žaru očiščuje. Prav zato, ker je Janaček vse to v veliki mjeri sam doživel, je lahko tudi pri drugih proniknil v notranjost in to je bil tudi vzrok, da nikoli ni mogel ostati brezbrižen. Iz njegovih čudovitih barbarskih moških zborov se v krikih »Smemo živeti? ...« izvija njegova elementarna težnja po opredelitvi za ali proti ter pretopljena v vesoljnem človeškem strahu in upanju trka na vrata vesolja. In povsod — kakšna strastna želja spoprijeti se z vsemi doživljaji, z vsemi idejami in dogodki, ki nas obdajajo, ter sodelovati v vsaki borbi — posebno pa tam, kjer gre za borbo slabotnejšega proti moč- 4 nejšemu, v borbi vseh izobčenih za prostor na soncu in slednjič v borbi s krivdo obložene človeške nature za očiščenje in spravo. Ta težnja je večkrat tako močna, da se ne more izživeti v enem edinem delu, četudi celovečernem, temveč se izliva tudi v dela drugačnega karakterja, da bi v njih ustvarilo neko dopolnitev ali pa nasprotje k prejšnjim delom. Tako je Janaček med prvo svetovno vojno v svoji operi »Izleti gospoda Broučka na mesec in v XV. stoletje« bičal in osmešil nizkotnost mišljenja in malomeščansko bojazljivost, pozneje pa je poleg tega sramotnega odra sezidal spomenik praelementamosti slovanske sile. (V simfonični pesnitvi »Taras Buljba.«) Tako je tudi »Katji Kabanovi«, temu strastnemu zagovoru grešnice brez greha proti resničnemu krivcu, sledilo komorno delo podobne vsebine v formi kvarteta po Tolstojevi »Kreutzerjevi sonati.« In tudi Elina Makropulos (iz opere »Zadeva Makropulos«) po- Prizor iz 6. slike naše uprizoritve »Evgenija Onjegina« (Zdravko Kovač — Gremin, Samo Smerkolj — Onjegin) daja roko kaznjencem iz »Mrtvega doma«, kajti vsem je skupna neka nepremagljiva volja do življenja. Janaček piše: »Veste, duševno življenje človeka je nekaj strahotnega.« Brez ozira na kronološka prepletanja se v Janačkovem ustvarjanju v soglasju s tremi osnovnimi motivi njegovega ustvarjanja jasno odražajo tri periode. (Seveda moramo izločiti neko fazo priprave, kjer je Janaček, s tem da je že močno vezan na tradicijo, nekakšen prostovoljno uklenjeni Prometej). Prva etnografska perioda pričenja že z Janačkovimi prvimi zborovskimi skladbami in doseže svoj višek v »Jenufi«. Rojen v tistem skritem kotičku Moravske, ki je v svoji samobitnosti ostal še nedotaknjen, je bil Janaček iz rodu kantorjev iz vsega začetka izvoljeni odkritelj Moravske ter postal njen reprezentant v istem 5 smislu, kot je bil za češko deželo Bedrih Smetana. (Poučno je pri tem to, da je Janaček brez obzira na svoje poreklo prav tako kot Dvofak ali Smetana šele preko internacionalne umetne glasbe našel pot k narodni glasbi, pozneje pa je ravno zaradi poudarka nacionalnosti v svojem ustvarjanju postal internacionalen.) Tako se ta etnografska perioda rasteza do zrele dobe, v kateri je ustvaril neminljiva dela, kot so »Taras Bulja» in »Glagolska maša«. Druga perioda, ki jo brez obotavljanja označujem z revolucionarno (revolucionarna v trojnem smislu - v socialnem, v nacionalnem in v etičnem smislu) se ne izraža v revolucionarnih klicih, a je kljub temu revolucionarno dinamična. Janaček nastopa v tej dobi kot tožilec. (Ne smemo pozabiti, da smo v tem času avstro-ogrske mjonarhije). Njegova obtožba je uperjena zoper oblast, ki je dopustila nasilno smrt mladega češkega delavca, ki je manifestiral za nacionalno kulturo (demonstracije za ustanovitev nove češke univerze v Brnu), njegova obtožba je izrečena v imenu žrtev socialnega in nacionalnega zatiranja na Moravskem. Njegova obtožba se obrača prav tako proti nasilju družine, ki je pognala v smrt Katjo Kabanovo in še ob koncu svojega življenja v »Mrtvem domu« objokuje izgubljeno iskrico plemenitega v srcih tistih, ki jih teži težka krivda. Plamteče bakle te periode ustvarjanja so brez dvoma moški zbori po pesmih revolucionarnega pesnika Petra Bezruča. Ker gre v osnovi vedno le za »boj za boljšo človeško ureditev«, spadajo poleg zborov »Marička Makdonova«, »Kantor Hanfar« in »Sedemdeset-tisoč« še dela kot »Večni evangelij« in »Balada o Blaniku«. Tretja intimno biografska perioda (večji del je avtobiografska) se pripravlja že v toku prejšnjih period, v času Janačkovega dozorevanja. To se ne kaže samo v celi vrsti etnografskih del-vključno »Jenufe« — temveč posebno v delih kot je kantata »Amarus« in v nekem smislu tudi v operi »Usoda«, ki je bila prvič izvedena šele v lanskem letu. V Janačkovem življenju je nastopila neka doba, ki je vnesla v njegovo delo tisto ljubeznivo vedrino in obenem resigniranost, ki jo srečamiD že v »Zadevi Makropulos«, še bolj pa v delih »Lisička zvitorepka«, v »Simfonietti«, v »Glagolski maši« in tudi v drugem kvartetu. Prvi povod je bil brez dvorna v tem, da je češki narod v dobi prve republike dobil zaželeno samostojnost in neodvisnost, bistveno pa je na Janačka vplivalo tudi vsestransko javno priznanje njegovega ustvarjanja in ne na zadnjem mestu tudi novo ljubavno razmerje, ki je delovalo na Janačka v smislu močne umetniške inspiracije. V celoti so izvori za njegovo inspiracijo zelo skromni: eden poglavitnih pa je narava in to — spet podobno kot pri Smetani — narava ki je vedno znova prebujala njegovo notranje poželenje, narava, ki jo je že tisočkrat raziskal in v kateri je vedno znova odkrival njeno lepoto in svežino. Realistična poteza v Janačkovem ustvarjanju se najizraziteje razodeva na ustvarjalnem področju,^ v katerem se najslikoviteje zrcali človeško bitje, namreč na področju odrskih stvaritev. Celotno dramatično ustvarjanje se cepi na dva po karakterju različna tipa, namreč na zapadnjaškega, sintetičnega, na tip klasičnega kova, kjer prevladuje ideja o enotnosti in celovitosti (prvotno je tudi Janaček prevzel Aristotelovo pravilo o enotnosti kraja in 6 časa) in kjer se situacije in karakterji razvijajo šele iz celote ter so obdelani le v toliko, kolikor to zadeva celoto. Drugi, vzhodni, analitični tip, katerega predstavnik je predvsem ruska produkcija starejšega datuma (predvsem roman) in ki se izživlja predvsem v bogastvu izraza in v posebnosti posameznih situacij in karakterjev, čeprav se ti včasih brez posebne vzročne zveze navidezno slučajno vrivajo v spektrum celotne slike. Ce lahko ugotovimo to tipološko raznolikost, potem skoraj ni dvoma, da pripada Smetana v pretežni meri prvemu tipu, dočim se Janaček nagiba k drugemu in je v tem najbližji Musorgskemu. Kot Muscrgski ustvarja tudi Janaček nena^-vadno izrazite in posebne človeške karakterje, toda nikoli v smislu nekega določenega dramaturškega načrta z naprej določeno kompozicijo zapletov in razpletov, v kateri se vsaka, še tako periferna malenkost zakonito uvršča v celoto. Janačkova slabost je bila ravno v pomanjkanju smisla, da bi vse dogajanje podredil enemu edinemu, dobro grajenemu dramaturškemu principu in tako dosegel neko zaključenost dogajanja. Janaček niti pri adaptaciji romanov ni stremel za temt da bi si izbral tisto delo, iz katerega bi lahko najlaže izluščil enovito dejanje, temveč je mnogokrat izbral ravno tista dela, ki so po svoji koncepciji bolj epska in v katerih se kronološko vrste posamezne ep:zode. Tako nas neumorni raziskovalec življenja popelje zdaj v nepredirne gozdove predzgodovinske dobe, takoj nato spet v današnjo moravsko provinco, popelje nas v mondeno kopališče, potem spet v svet fantazije na mesecu, od tam, k trgovcem ob Volgi in k živalim v gozdu, v svet odrskih kulis in v taborišče v Sibiriji. On prestavlja sen v resničnost, sodobnost v preteklost, prenaša človeški svet med živalskega, pri tem pa vedno znova odkriva skrite zaklade govornih melodij in iz teh neusahljivih vrelcev »sestavlja« svoje dramatično delo, nanizano kot v nekakšni skicirki. Njegovo gradivo so ljudje, njihova življenjska potenca ter izžarevanje njihovih karakterjev. In ravno ta življenjska pristnost njegovih oseb in s tem seveda tudi njihova sugestivna sila ter predvsem genialna moč glasbe preprečujejo vse nadaljnje ugovore. Toda Janaček nikoli ne ostane na pol Poti. Tako se do konca svojega življenja bori tudi za sintezo in v zvezi s tem za idejo v umetnini in vse to tudi izbojuje. Mislim, da lahko brez pretiravanja trdimo, da skoraj ni dramatika (v glasbi), čigar delo bi imelo toliko izrazne moči in bi nam Posredovalo toliko ognjevite neposrednosti in etične sile. Za vsebino Janačkovih del pa je najbolj dragoceno, da je ta vsebina kot pri Smetani izražena brez erotike, brez vsakih parol m tudi brez pridigarske poze. Kot je «-Prodana nevesta« v nekem smislu najbolj »češka« opera kljub temu, da v njej ni dosti govora ° »Cehih«, tako tudi Janaček nikoli ne uporablja besede »Ljudstvo« in vendarle govori to ljudstvo iz njega, kajti ljudstvo je v njegovem občutju. Prav v našem času, ko parole časa in dobe večkrat hudo obremenjujejo glasbeno vsebino in idejo, bi bilo primerno, da bi spomnili na umetnost Smetane in Janačka, ki sta resnično stala sredi življenja in vendar se je to življenje v njuni umetnosti odraslo na način, ki je najbolj neposreden — z umetniško prispodo-b o, kajti ona je najčistejši odraz umetnosti. 7 Sodobniki o Leošu Janačku PROTI NACIONALNEMU IN SOCIALNEMU NASILJU Češko ljudstvo je zahtevalo, da se ustanovi druga češka univerza s sedežem v Brnu. Toda brnski Nemci so pričeli borbo proti vsemu, kar je bilo češko. Na zborovanju Nemcev celotne bivše av-stroogrske monarhije dne 1. oktobra 1905 so razglasili sklep, da nikoli ne bodo dovolili ustanovitev druge češke univerze v Brnu. Na osnovi tega sklepa je prišlo do krvavih spopadov med češkim in nemškim taborom. Ko je proti demonstrantom nastopilo tudi vojaštvo, so se češki demonstranti podali pred poslopje »Besede« in prepevali nacionalne pesmi. Toda nemški vojaki so obkolili poslopje «Besede« in zajeli tudi dvajsetletnega češkega delavca Franti-ška Pavlika, ki se je kmalu zatem preboden od nemškega bajoneta zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico, a je med prevozom že izdihnil. Spopadi so trajali še nekaj mesecev in zahtevali tudi drugo žrtev, delavca Františka Rezela. Janaček je bil edini med bmskimi umetniki, ki je reagiral na te krvave dogodke in tako je nastal klavirski ciklus v treh delih z naslovom »1. X. 1905« s stavki: Slut-nja-Smrt-2alna koračnica. Od pričujoče kompozicije sta se ohranila samo prva dva dela, ki pričata o izredno močno razvitem socialnem čutu, ki ga zasledimo že v Janačkovih prvih delih in ki se prepleta skozi ves njegov opus preko veličastnih zborovskih skladb na tekste revolucionarnega pesnika Petra Bezruča pa do poslednjega dela opere »Iz mrtvega doma«. (Iz predgovora k njegovim klavirskim skladbami Napisal Bohumir Stédron.) Zanimivo je dejstvo, da je Janaček neposredno za bmsko nacionalno manifestacijo, v kateri je dal svoje življenje mladi patriot Pavlik, pričel komponirati pesmi na tekste Petra Bezruča. Prva skladba je bila »Kantor Hanfar«. Mor;da ga je pritegnila zgodba ubogega šolnika-saj mu je bil ta milieu posebno blizu, ker je bil sam kantorjev sin - Toda Janačka je pritegnila ta snov tudi zato, ker je v njej lahko dal duška svojemu ogorčenju nad oblastjo in ker je lahko pokazal svojo nepopustljivost in svojo zvestobo nacionalni ideji. Janaček, strastni patriot in zagovornik vseh tlačenih in ponižanih, je s "Kan tor jem Hanfarjem« pokazal vzor ponosnega upornika. V njegovi muzikalni obdelavi je zaživela vsa psihična atmosfera Bezručeve balade. Če govorimo pri Janačku o psihičnem, potem je to večinoma — kolektiv. To pomeni, da se skladatelj ne zadovoljuje samo z lastnim gledanjem, temveč se pred ustvaritvijo vpraša, kako bi čutilo ljudstvo. Iz tega občutka izvira tudi Janačkova kompozicijska značilnost, fla pogosto ponovi isto muzikalno frazo. Za Janačka pa to ni samo psihični odmev besede ali motiva, temveč nadaljevanje njego- 8 vega učinka in delovanja v kolektivu-to se pravi, celotno občutje in njegov odmev. V tem je del bistva Janačkove kompozicijske metode v zborih na Bezručeve tekste. Toda tudi v svojih operah ustvarja Janaček kolektivno dramo, ki je psihično vedno globoko utemeljena. Taka drama pa je v najpopolnejšem smislu njegovo odrsko delo »Iz mrtvega doma«. (Iz članka Bohumira Stédrona v Slezskem zborniku.) JANAČKOV PANSLAVIZEM Janaček je na poti v Rusijo obiskal takrat še neosvobojeno Poljsko, posebej pa Varšavo. Tu se je počutil kot na Moravskem in tudi tukaj ga je vsega prevzela narodna glasba. Seveda je iz podrobnega študija dobro poznal tu,di dela največjega poljskega skladatelja, Frederica Chopina. Ogreval se je za njegove melodije in harmonije ter občudoval njegovo mojstrstvo. Janaček je bil verjetno edini med brnskimi umetniki, ki je globlje spoznal celotno poljsko kulturo. O tem najzgovornejše pričajo Janačkove glasbene ilustracije slikarskega cikla »"Oče naš« poljskega slikarja Jožefa Krzesz-Mecine. Janačka so močne prevzele sočne barve tega uspelega cikla slik, obenem pa je v svojem delu protestiral proti idealističnemu pojmovanju »Očenaša«. Težišče njegove glasbene koncepcije tega dela je bilo namreč v ljudstvu, v človeku. Krščanstvo Vanda Gerlovič (Tatjana) in Samo Smerkolj (Onjegin) 9 je zanj sporeden pojav in prošnja za vsakdanji kruh je tako močna, da dobiva nehote močan socialni akcent. Človek ima pravico do kruha in to pravico odločno zahteva tudi Janaček! (Iz študija Bohumirja Stédrona: Janaček in Poljska.) V dobi iskanja in negotovosti pride do besede genialni, primitivni, stari Janaček. On ustvarja bolj iz inspiracije ter se v svojem delu vedno znova povrača k neki nenavadni preprostosti, posebno če ga primerjamo s starejšimi ali mlajšimi sodobniki. Imel je pogum povedati to, kar misli! In to vedno močno učinkuje, čeprav izgovorjeno ni vedno pravilno. Odvrgel je vse, kar imenujemo tradicijo. Ni se mnogo brigal za to, kar se dogaja v umetnosti po svetu, temveč je hodil svojo pot. Večkrat ni priznaval niti avtoritet, kot sta Beethoven ali Smetana. V tem in v poudarku na folklori razodeva iste poteze kot Stravinski. Nasprotno pa v gotovem času spet v veliki meri občuduje veriste (n. pr. Puccinija) ter je nekaj časa celo pod njihovim vplivom. Med našimi mojstri mu je bil edini vzor Antonin Dvorak, in to samo v muzikalni invenciji. V kompozicijski strukturi pa ima mnogo skupnega s Fibichom^ ne da bi mogli govoriti o kakršnemkoli vplivu. (Iz študije Otakara Jeremijaša o Janačku) V njegovih kompozicijah vedno bije močan življenjski utrip, v njih je neka nenehna nemirnost. Zaradi tega njegove kompozicije ne pomirjajo, temveč v dobesednem smislu vznemirjajo in prav zato mnogim ne ugajajo. Mnogokrat izzovejo mnogo nasprotnikov, toda nikoli nas ne puste hladne. Ludvik Kundera Janaček je bil umetnik najglobljega sočutja. Težko je pri njem odkriti vesele, optimistične zvoke. Skoraj povsodi srečamo neko privzdignjeno, očiščujočo katarzo. Skoraj vsi njegovi junaki so nesrečni ali trpeči ljudje, ki jih Janaček z mehko roko privija k sebi, jih boža in odrešuje. Prvi izraz te velike ljubezni in sočutja je med opernimi deli Jenufa, kateri slede nesrečna Marička Magdonova, Katja, in nešteto drugih nesrečnežev. Povsod slišimo zvoke velike človeške ljubezni do ponižanih in bednih. Ljubimo Janačka, ker je veliko trpel. Obožujemo ga zaradi njegove velike etične sile. Ponosno in brezkompromisno je hodil po svoji trnovi poti in dosegel svoj cilj. Janaček je velika osebnost, ki je s svojo nacionalno umetnostjo dosegla internacionalnost. (Iz študije češkega znanstvenika dr. Axmana) JANAČEK: IZ MRTVEGA DOMA Janaček je na svoji ustvarjalni poti nujno moral priti do Dostojevskega, ,do tistega pisatelja, v čigar delu je toliko dramatičnega impulza in toliko odkritega upora proti božjim in človeškim zakonom. Dela kot so »Bratje Karamazovi«, »Idiot« ali »Zločin in kazen« niso mogla ostati brez odmeva v Janačkovem ustvarjalnem življenju. V nekem oziru je prav presenetljivo, da se je Janaček odločil prav za »Zapiske iz mrtvega doma«. Toda v občečloveškem »Zapiskov« Dostojevskega je našel skladatelj tisti etični element, ki ga je gnal k temu, da se je brez obzira na dramatičnost ali nedramatičnost teksta z vso vnemo lotil komponiranja. Kajti ravno v tej operi se je lahko najbolj približal tistim, ki jih je najbolj ljubil: 10 najubožnejšim in trpečim. Prav v terr» nagnjenju je etična sila in veličina te opere in v tem svojstvu tudi poglavitna poteza Ja-načkove umetniške osebnosti. Na drugi strani je bila njegova ljubezen do ruskega jezika tako velika, da se ni mogel odločiti, da bi opero komponiral v češkem prevodu. Saj mu je že pri prvem čitanju originila jasno zaživela vizija njene scenske in glasbene forme. Tako je Janaček s Lenskl in Onjegin (Brajnik in Smerkolj) v 4. sliki Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin« to opero obenem ustvaril nov tip opere, to je tip kolektivistične opere. Iz nje se nenehno oglaša njen moto, ki je skupen obema, i Do-stojevskemu i Janačku: Sočutje z ubogim in tirpečim človeštvom. V tem sočutju je etos Janačkovega (tela in njegove neverjetne moralne sile. Opera: 1. dejanje: Jutro. Na dvorišču jetniškega taborišča v Sibiriji. Kaznjenci prihajajo iz svojih brlogov na dvorišče, kjer jim dele hrano. Nekateri se umivajo, zajemajoč iz veder vodo, drugi pa zaspano postopajo po dvorišču in čakajo na razporeditev dela. V najoddaljenejšem kotu dvorišča pa se je zbrala gruča kaznjencev, ki dražijo v kletki zaprtega orla. Večina med njimi je tiha in nema, njihovi zaznamovani obrazi pa so mračni in neprijazni. V vrsti za hrano stoji tudi Luka Kuzmič, »tenak človek z nosom kot ptica roparica«, najnevarnejši med jetniki. V katorgo je prišel zato, ker je ubil nekega majorja. Za njim se v vrsti drenjajo .drugi kaznjenci, P^ed njimi dva človeka, ki z glasnim zmerjanjem in kričavostjo izstopata iz družbe ostalih resnih obrazov. Prvi, manjši je suhljat, 11 star Zid, ki biva v taborišču že mnoga leta. Ponarejal je bankovce, pa so ga poslali za nekaj let «na oddih.» Njegovo oderuštvo slo- vi po vsej katorgi, toda mož tudi tu uspeva s preprodajanjem žganja. Njegovo obnašanje je vsiljivo in njegova zadirčnost presega meje tistega dostojanstva, s katerim se ponaša večina jetnikov. Jetnik, v katerega se zaletava Židič, pa je mogočen Čerkez, ki se tako dolgo otresa strupenih zabavljic, dokler ga ne mine potrpežljivost in bradača kiratkomalo postavi iz vrste nazaj. Pričkanje pa prekinejo vzkliki jetnikov, ki so se zbrali pri vhodu, da bi si ogledali novega jetnika, ki so ga pravkar uklenjenega pripeljali v taborišče. Novi jetnik je Aleksander Petrovič Gorjančikov. Izgnan je bil v Sibirijo, ker je v navalu ljubosumja ubil svojo ženo. Njegovo belo lice in poteze obraza so razodevale nekaj kot obžalovanje ali kes, česar ne bi mogli opaziti na nobenem od ostalih obrazov. Jetniki spremljajo novodošlega s pikrimi zbadljivkami. Saj je bil jetnik Gorjančikov eden tistih, ki ga niso mogli prišteti medse. Bil je izobražen, plemenit človek, lepo oblečen, in že po zunanjosti ni sodil v raskavo okolico bradatih in napol obritih glav. V taborišče plane poveljnik. Jetniki so pripovedovali, da je bil do brezumnosti strog človek. Zaganjal se je v ljudi in vsi so se bali njegovega risjega pogleda, ki mu ni nič ostalo prikrito. Prične se običajno zasliševanje in Gorjančikov mora okusiti prve grenke kaplje katorške »prevzgoje«, ko mu trgajo s telesa obleko, ki jo bo že jutri za lep denar prodal komandant ali kateri njegovih pomočnikov. »Brez lastnine vsi so kaznjenci« vpije major, medtem ko Gorjanči-kovu nalagajo verige. »Da dobro se boš vedel« mu še dalje grozi komandant, ki mu novinčev inteligentni izraz ni po godu. Gorjančikov si želi olajšati svoj položaj in reče majorju, da je politični jetnik. S tem pa je le še bolj razsrdil poveljnika, ki ga veli takoj prebičati. Gorjančikova odpeljejo, kaznjenci pa se ponovno razkrope po dvorišču. Nikogar ni bilo, ki bi se zaradi tega razburil, saj so bil' podobnih nastopov vajeni. Edino mladi Tatar Aljeja sočustvujoče stopi za novodošlim, kot da bi hotel reči: »Vedi, da imaš tudi tukaj prijatelja.« Medtem ko se od daleč slišijo’ kriki bičanega Gorjančikova, se jetniki zbero okoli kletke, kjer imajo uklenjenega orla. Vsi mu na tihem zavidajo njegov živalski ponos in kljubovalnost, saj vidijo v njem simbol težko priborjene svobode. »Saj on je ptič, mi le ljudje smo« pravi najstarejši kaznjenec, ki^ je prišel v taborišče, ker je pripadal sekti razkolnikov, ki so zažgali pravoslavno cerkev. On je edini človek v ostrogu, ki ga vsi spoštujejo in cenijo, od jetnikov do komandanta: kajti velika je njegova ljubezen do trpečih in velika njegova vera in zaupanje v srečno vrnitev. Spet plane v taborišče komandant: »Bijte sodrgo leno«! »Na delo zdaj!« kriče vojaki in urejujejo vrsto tistih, ki gredo na delo izven taborišča. Kot daljni odmev pretrpelih muk zveni otožna pesem: »Nikdar te ne uzre oko, moj domači kraj, upanja ni več, ni ga več!« Pesem se oddaljuje in veter prinaša le še oddaljene pretrgane zvoke njene melodije. V taborišču so ostali tisti kaznjenci, ki opravljajo neko obrt. Na mizi, na enem koncu taborišča šiva Luka svojo spalno vrečo, v ozadju pa tiho kramljata otroški starček in njegov mladi prijatelj Aljeja. Tem se s poskočno pesmico pridruži vedno veseli in razposajeni jetnik Skuratov. Jetniki ga niso prav nič veseli, ker je človek brez dostojanstva. Skuratov pa si šteje v dolžnost razveseljevati svoje sotrpine, toda njegovo uslugo plačujejo z batinami in brcami: »Norec je«, vpijejo nanj, če po- 12 stane preglasen. Skuratov je res pravi Pavliha. Na veliko jezo vseh prisotnih razposajeno pripleše s skledo, ki bi jo moral zakrpati. To]da Skuratov ne uživa v delu, temveč uživa v počitku od presta-nih muk. »Ko so starši me ženili, poleg nisem bil« zareže njegova pesem v mrtvo tišino ostroga. Toda Luka nima dosti smisla za šale Skuiratova. Hitro ga prežene iz svoje bližine in Skuratov si mora poiskati drugo družbo. Ves ginjen pripoveduje: o bridkem slovesu, ko je odhajal iz ljubljene Moskve: »Zbogom, Moskva, hvala za srečo«! Potem je prišla katorga. Toda proč s temnimi mislimi in Skuratov zapleše vesel ples. »Lopov in pridanič« vpijejo nanj jetniki, toda Skuratov ne odneha. Cela gruča navali nanj in ga podre na tla. Zdaj lahko Luka Kuzmič pove zgodbo svojega življenja, ko je stal pred sodniki in so ga obsodili. »Major nas strašno je mučil« pripoveduje in temno gleda predse. V njem kot v strašnem snu vstajajo slike njegove preteklosti, kajti Luka je bil puntar, ki ni trpel oblasti nad seboj. »A navsezgodaj sem si od soseda nož sposodil« pravi, kajti v njem je dozorel sklep, da spravi nadležnega majorja s sveta. »Počasi se mu bližam: jaz car sem vaš in bog« vpije major, a Luka njemu »car je le eden, a vi ste le major po božji milosti« in tako je Luka ubil majorja. Neprijeten je spomin na ta dan, ko so ga vklenjenega peljali skozi množico, ki je vpila: »Kazen za morilca, crkne naj!« Ko so ga pripeljali pred rablja, so se muke šele začele: »Mislil sem, da umiram« pravi Luka, a stari kaznjenec se hu.domuš- Tatjana (Zlata Gašperšičeva) 13 no obregne obenj: »Pa si umrl?« Sedaj se šele Luka zbudi iz svojih sanj nazaj v resničnost. 2. dejanje: Kaznjenci so pri delu. Nekateri zlagajo opeko, drugi pa pripravljajo oder, kjer bo še drevi predstava, ki jo prirede kaznjenci na večer pred praznikom. Vsi so že nekam praznično razpoloženi in tudi delo ne teče, kot bi moralo. Samo tisti, ki pripravljajo oder in druge za igro potrebne rekvizite, so neverjetno globoko zaverovani v svoj posel in mrzlično pripravljajo vse potrebno. Prinesli in postavili so tudi že klopi za goste iz bližnjega mesta, ki bodo prisostvovali predstavi. Zlagajoč opeko se pogovarjata Gorjančikov in mladi Aljeja, ki je v Gorjančikovu našel drugega očeta in svojega učitelja. Mlada nepokvarjena natura je voljno sledila vsemu, kar se je bilo treba naučiti in z veseljem pristane Aljeja na to, da ga Gorjančikov nauči pisati. Kako pa je ta mladi fant zašel na ta strašni kraj? Zajeli so ga skupaj z njegovimi brati, ki so oplenili in ubili bogatega trgovca. Mladi Aljeja je bil v spremstvu bratov in so ga skupaj z njimi privlekli v ostrog. »Praznik, praznik« se naenkrat začuje po taborišču in vse oživi. Jetniki urno pospravijo orodje in se pripravijo na slovesnost. Od daleč se oglase zvonovi, na dvorišču pa se pojavi kuhar s celim pladnjem svežih štrukljev. V taborišče stopi v spremstvu straže poveljnik taborišča s popom, ki blagoslovi pripravljene jedi ter vošči kaznjencem srečne praznike. Tudi komandant je danes bolj nasmejan kot po navadi, nekateri jetniki pa so ugotovili, da ga ima celo nekoliko »pod kapo«. Kaznjenci se kot požrešne kavke spuste na slastne praznične darove, ki so jih prejeli od dobrih ljudi. Najbolj vesel je Skuratov, ki prešerno hodi med kaznjenci in išče .družbo, ki bi ji lahko zaupal svojo povest. »Sem so prignali me, ker semi se blazno zaljubil«, pripoveduje. Skuratov je namreč v nekem mestecu spoznal dekle, po imenu Luiza. Bila je Nemka, toda Skuratov je sklenil, da jo vzame za ženo in je brž zdirjal k popu, da se z njim dogovori. »Na lepem Luize ni bilo«, nadaljuje Skuratov. Čakal je, potem pa ji je napisal pismo z grožnjo, da jo bo odvedel. Luiza je res prišla in ga s solzami v očeh prosila, naj jo pusti, ker ji je oče poiskal drugega, bogatejšega ženina, ne pa preprostega vojaka, kot je bil on. Skuratov pa se je hotel prepričati o resničnosti njenih besedi in je skrivaj šel k Nemcu, ki je popravljal ure. Splazil se je pod okno in pogledal v sobo: »Vidim Nemca, ki že prileten je, z nosom grbastim, z očmi izbuljenimi!« Skuratova je pograbila jeza, toda premagal se je ter se vrnil v kasarno: »Legel sem in mislite si, bridko jokal sem«! Skuirato-v je vedel, da je vse zaman, a vendar mu je nekaj reklo naj se ne pusti ponižati. Odločil se je, da gre tja, za vsak primer pa je vzel s seboj še pištolo. »Vstopil sem,« pripoveduje, »ženin v lepem črnem fraku, zraven njega Luiza, vsa bleda.« »Kaj bi radi?« vzklikne Nemec! »Kaj bi hotel?: vpraša Skuratov. »Sprejmite me, ponudi mi vodke, če pridem v goste. Saj sem tvoj prijatelj!« Nemec mu odgovori: »Ne morem biti tvoj prijatelj; saj si navaden vojak!« »Strašilo ti, ali veš, da te lahko ubijem!« pravi Skuratov in je v prepiru ustrelil Nemca in zbežal. Skrival se je nekaj tednov, potem so ga pa izdali in obsodili na dosmrtno kàtorgo. »Norčava zgodba z žalostnim koncem« so si mislili jetniki in že se je pričelo praznično veselje. »Bel bi vran ne bil, tudi če bi kredo pil« poje Sapkin, jetnik s kozavim obrazom, ki se je hlapčevsko udinjal uglednejšim kaznjencem, da bi lahko laže prenašal svojo bolečino. 14 »►Zdaj bo teater, igra o Kedrilu!« se zasliši kaznjenca, ki je z ogromnim, s cunjami natlačenim trebuhom stopil pred zaveso in napovedal začetek predstave. Kaznjenci so posedli po klopeh in na tla okoli odra, na častnem mestu pa so sedeli komandant z nekaterimi gosti. Pričela je pantomimo o Don Juanu in njegovem služabniku Kedrilu. Prva pantomima: na oder plane Don Juan z golimi mečem in preži na hudiče, ki bi ga radi zvlekli v pekel. Toda to pot mu uspe uiti in hudiči navale na Kedrila, ki je v smrtnem strahu splezal na visoko ograjo, da bi se rešil. Najpogumnejši hudiči plezajo za njim, toda Kedril jih po vrsti zbrca na tla. Hudiči se umaknejo in Kedril steče v ozadje, da pripelje Juanovo ljubico Elviro, sam pa si bo spekel ukradenega piščanca. Juan se ves predaja omotočnemu ljubkovanju stare, koščene device in niti ne vidi, da se je pojavil grozoviti vitez, ki hoče Elviro rešiti iz kremljev predrznega zvodnika. Med obema rivaloma se razvije huda borba, toda vitez mora podleči, ker ga Kedril za hrbtom spotakne, Juan pa mu prebode srce. Elvira hitro pobegne, z druge strani pa se že bliža čevljarjeva žena, Cfdumo, grbasto ženšče, ki bi rada okusila ljubezensko slast. Juan se je ne mlore rešiti, ker se ga je starka kot vešča oklenila okoli vratu. Krizo reši Kedril, ki vrže nadležno starko med publiko, prvemu jetniku v naročje in požanje seveda obilo priznanja. Kaznjenci pa uživajo kot otroci ter nemirno, z živahnimi kretnjami spremljajo dogajanje. Celo komandant je vzhičen. Toda na odru se je pojavila že nova Juanova žrtev: debela popova žena. Vsa objokana pride pred Juana, ki jo takoj potolaži in z nežnim ljubkovanjem tudi osvoji. Zaverovana drug v drugega zaplešeta, toda s strani se že bližajo hudiči v belih haljah, ki so bolj podobni smrtim, kot pa hudičem. Vsi štirje planejo na Juana in ga odvlečejo. Zaman kliče gospod svojega služabnika. Kedril samo cinično pripomni: "Vragi žro gospoda!« ter krepko objame osamljeno popovko, ki že Vsa gori v strasti. Misli si, če ni gospoda, bo tudi služabnik dober in oba zaplešeta ples, ki ga pa zmoti najmanjši izmed hudičev. Debela popovka mu je namreč všeč in ker je mnenja, da ima kot aktivni peklenšček prednost pred drugimi, se skrivaj približa po-povki, da bi jo objel. Toda v njegovo smolo ga opazi Kedril in ga krepko nabunka in s tem je prva pantomima pri kraju. Kaznjenci so vzhičeni in po vsem taborišču odmeva splošen krohot. Jetniki premenjajo sceno, se preoblečejo in že prične druga pantomima. Pantomima o lepi mlinarici. Na oder stopi brhki kaznjenec v vlogi mlinarice. Njen robati mož odhaja z doma in ji zabičuje, da mu v njegovi odsotnosti ostane zvesta, še enkrat ji zagrozi z bičem in odide. Komaj je mlinar izginil, se že pojavi prvi ljubimec, debeli sosed, ki ji prinese v dar lepo ruto. Debeli možakar je nekam plah, toda mlinarica ga koketno vabi, da sede k njej in mu dovoli celo Poljub, a skozi ruto. Toda v tem trenutku se zasliši pri vratih trkanje. Mlinarica vsa preplašena teka po sobi in išče prostor, kamor bi skrila debeluharja. Najbolje bo, da ga skrije pod mizo, si misli. Med tem pred vrati že cepeta pisarček in čaka, da mu lepotica odpre vrata. Mlinarica mu veli vstopiti. Pisarček vstopi, se ceremonialno priklanja in ji podari šopek rož. Pisarček je hitro v strastnem objemu lepe mlinarice, toda vse sladkosti prekine trkanje. Mlinarica je spet v zagati in pisarčka ročno potisne v skrinjo. Ko odpre vrata, vstopi brahmin z dolgo brado. Mlinarica se prvi hip Prestraši, toda ko neznanec sname brado spozna svojega ljubega 15 Juana, mu pade okoli vrtu ter se zaziba z njim v ljubavnem plesu. Ples prekine grozeče trkanje. Mlinarica hitro skrije ljubimca v Žakelj, sama pa sede na skrinjo, v kateri čepi preplašeni pisarček. Medtem je mož razbil vrata in vstopil v sobo. Smola je hotela, da je pisarček ravno v tem trenutku privzdignil pokrov skrinje, da bi zajel malo zraka. Mlinar ga vidi, ga kot piščanca potegne iz skrinje in z brcami odpremi skozi vrata. Občo razburjenost pa je hotel izkoristiti debeli sosed in se prične z mizo vred premikati proti vratom. Mlinar ga opazi in ga pošteno premikasti. Tedaj vstane v Žaklju skriti Juan in izreče grozno kletev. Mlinar se tako prestraši, da ga zadene kap, Juan in mlinarica pa zaplešeta veseli ples. Veliko je navdušenje kaznjencev, še večji pa ponos igralcev, ki so prišli na oder, da se pokažejo publiki. Kuhar, še vedno oblečen v popovko, postreže kaznjencem s štruklji. Najbolj med vsemi pa je vzhičen mladi Aljeja, ki je prvič v življenju videl gledališko predstavo. Komandant z gosti je odšel in kaznjenci se razkrope po dvorišču, Aljeja in Gorjančikov sta si priskrbela mizo in se še dolgo pomenkujeta o predstavi. Na drugem koncu pa so se vsedli skupaj Šapkin in Skuiratov, pridružil pa se jima je še stari kaznjenec. Le debeli Čerkez se drži nekam pri strani in besno pogleduje proti mizi, kjer sedi »-gospoda«, v mislih ima namreč Gorjančikova in Aljejo. V sebe je spravil že dokaj debelih požirkov žganja, ki mu ga je ponujal neločljivi Zidek. V drugem kotu taborišča pa je pijani kaznjenec našel pocestnico in se ji vdinja za nekoliko rubljev. Tedaj Čerkez pristopi izzivajoče h Gorjančikovu ter surovo vpraša, kje dobi »gospoda« denar za pitje. Ker ne dobi zadovoljivega odgovora, vpije nad njimi: »Glejte jo, gospodo pitano, kako se naliva«, obenem pa udari mladega Tatara tako močno po obrazu, da se nezavesten zgrudi. Jetniki planejo pokoncu, v taborišču nastane panika, dokler ne pokličejo straže, ki odpelje suroveža, Gorjančikov pa poklekne k Al je ji, da bi mu pomagal. 3. dejanje — 1. slika. Noč v bolniški sobi taborišča. Na pogradih leže kaznjenci v bolniških haljah, čisto v ospredju pa umira Filka Mozorov, v taborišču znan pod imenom Luka Kuzmič. Jetika ga je tako izsesala, da sta ga le še kost in koža. Zraven njega leži v vročici Aljeja, ob njem pa Gorjančikov. Mladi Tatar v vročici pripoveduje, kako se je že naučil brati iz svetega pisma. Čekunov mu postreže s čajem, toda Luka, ki je ta trenutek odprl oči, ga ozmerja s hlapcem, ker streže gospodom. Kljub hudemu naporu izliva žolč na tiste, ki jih sovraži. Bolj zadaj na gornjem pogradu pa leži Šapkin, ki so ga pred nekaj dnevi prebičali, ker so našli pri njem prepovedano žganje. Ves zbit od bolečine pripoveduje svojo zgodbo, kako ga je neki major v preiskovalnem zaporu vlekel za ušesa samo zato, ker je bil podoben nekomu, ki mu je ukradel denar. Kaznjenci so ogorčeni nad majorjevim postopkom in kriče vse vprek: »Kaj je znorel?« Sapkinovo telo pa se ob spominu na bolečine še bolj zvije, saj so bile te bolečine hujše od šib. Kaznjenci kmalu utihnejo in zaspijo. V sobi je tema, le stari kaznjenec je na svojem pogradu prižgal svečo ter prične čitati iz biblije. Tišino trgajo kriki umirajočega Luke, ki se zvija na svojem pogradu. Vsi spe, edini ki še bedi, je kaznjenec Šiškov, ki šepeta svojemu sosedu. Ce-revinu, veselemu fantu, svojo zgodbo. Cerevin je sprva nejevoljen, ker mu Šiškov ne pusti spati, toda Šiškov je čuden in nevaren človek, bolje, da ga posluša. Šiškov pripoveduje, kako je bilo z Akulko, ki je postala njegova žena, a jo je omrežil lopovski Filka 16 Moirozov, ki je imel z Akulkinim očetom še neporavnane račune zaradi trgovine. Akuljkin oče je Filko sicer izplačal kot treba, toda Filka ga je zasmehoval in mu očital, da mu je hotel obesiti na vrat Akulko. Pravi mu: »Zdaj je nočem več. Saj sem z njo spal!« Stari se je tresel od jeze, a Filka je zapil ves svoj denar in sramotil Akulko, kjer je le mogel. Tudi mene je pridobil, pripoveduje Šiškov in oba sva jo žalila: »To smo štimani in ošabni! Kdo ti plačuje?« sem ji govoril. Cerevin posluša zgodbo in zdi se mu zanimiva. Šiškov mu pravi, kako ga je mati pregovarjala, naj vzame Akulko za ženo, Filka pa mu je grozil, da ga bo ubil, z njegovo ženo pa bo spal, kadar bo hotel. »-Do svatbe sem krepko pil« pripoveduje Šiškov in potem se je zgodilo: »Potlej naju v izbo so peljali, in tiho šli so. Ona pa vsa bleda, vsa brez krvi na licih in z lasmi kot lan, z očmi kot noč... in čisto nema, prelepa! In pripravil sem si korobač skrivaj...!« — »To noč spoznal sem, da bila je čista, nedotaknjena!« Šiškov je bil prepaden. Pokleknil je ob njenem, ležišču in prosil odpuščanja. Naslednji dan tekam po cestah, nadaljuje, in tulim: »Dajte mi Filko Morozova!« Toda njegovi paj- Sprejem pri knezu Greminu iz 6. slike »Onjegina«. (Režiser Hinko Leskovšek, dirigent Bogo Leskovic). daši so ga zgrabili in mu dokazali, da so ga oženili pijanega. In Šiškov je stekel domov in do krvi pretepel Akulko. Zgodilo pa se je, pripoveduje Šiškov, da je moral Filka v vojsko, in ko so ga peljali skozi vas, je srečal Akulko in jo prosil odpuščanja, ker jo je okle-vetal. Šiškov pripoveduje, kako je Akulka vsa bleda stala pred njim ter mu naposled rekla: »Odpusti še ti, dobri dečko moj, jaz nisem huda nate!« Šiškov je Akulko peljal v sobo in priznala mu je, da kljub temu ljubi Filko: »Ljubim ga bolj kot vse na svetu!« nui je govorila. Šiškov je bil ves iz sebe. Drugega dne jo je odpeljal na polje in ji rekel: »Akulka, to je konec tvoj! Spravi se z 17 bogom!« »In izdrl sem nož, upognil ji glavo in ji grlo prerezal.« Šiškov je končal svojo pripoved, v tem je na sosednji postelji izdihnil Luka. Šiškov gre k pokojnemu in spozna v njem svojega nasprotnika Filko Morozova. Besen plane nanj, toda kaznjenci ga zadržijo. Stari kaznjenec, ki je mrtvemu zatisnil oči, pa mu je rekel: »Tudi njega je mati rodila!« Kaznjenci s silo odvlečejo Siškova, Gomjančikov pa mora po višjem ukazu oditi iz bolnice. 2. slika. Zjutraj so se na dvorišču zbrali kaznjenci v napetem pričakovanju, kaj se bo zgodilo s Gorjančikovim. Na dvorišče stopi major in se postavi pred Gorjančikova: »Gorjančikov, dal sem te bičati po nedolžnem, to obžalujem zdaj!« Nekoliko vinjen se opoteka proti njemu, da bi ga objel. Kaznjenci se vprašujejo, ali se je morda v tej zveri zganilo človeško srce. »Jaz, poveljnik te prosim, da odpustiš mi! Veš kaj je to? Pred mano črv si, manjši od črva!« Kaznjenci so spogledajo, Gorjančikov gleda v daljo, blizu njega pa stoji Aljeja in se trese od razburjenja. »Svoboden si!« mu pravi poveljnik »mati zate prosila je!« Aljeja plane Petroviču okoli vratu ter se ga oklene kot otrok: »Ti si oče moj!« Kaznjenci pa se v splošnem nemiru zbirajo okoli orla, ki je okreval in ga spustijo iz kletke. In orel zleti pod nebo. »Orel, kralj gore« vzklikajo kaznjenci in mu zavidajo njegovo prostost. »O prostost, o svoboda!« se vije pod nebo pesem nesrečnikov. Aljeja pa še vedno ves v solzah objema Gorjančikova: »Kdaj bom poplačal vso dobroto?« Orel je zletel že visoko pod nebo in nenehno ga spremljajo oči tistih, ki jih še vedno teže verige. Toda tudi v njih je iskrica upanja: »O svoboda, novo življenje, vstajenje od mrtvih ... kako krasna minuta!« 18 Delo Opere v sezoni 1958 - 1959 Redni študij v sezoni 1958/59 se je v Operi začel 1. septembra 1958, prva predstava pa je bila Verdijeva »Aida« 1. X. 1958. Sezona se je zaključila 4. VII. 1959. Ljubljanska Opera je imela v sezoni 1958/59 199 opernih in baletnih predstav. Od tega je bilo 172 opernih predstav in 27 baletnih. Obiskovalcev vseh opernih in baletnih predstav je bilo 114.944. V pretekli sezoni je Opera uprizorila 22 različnih predstav, od tega 15 oper in 7 baletov. Prvič je bil pri nas uprizorjen Sergeja Prokofjeva balet »Pepelka« (Premiera 11. III. 1959. Ostale nove uprizoritve (4) z značajem premier pa so bile: Gaetano Donizetti: “•Don Pasquale: (2. X. 1958), Pietro Mascagni: »Cavalleria rasticiana« in Ruggiero Leoncavallo: «-Glumači« (30. 11. 1958), Giacomo Puccini: »La Bohème« (20. XII. 1958), P. I. Čajkovski: »Evgenij Onje-gin« (31. I. 1959). PREGLED ANSAMBLA Direktor: Do 1. XII. 1958 dr. Danilo Svara; od 1. XII. 1958 Demetrij Zebre. Tajnik: Draga Fišer. Dirigenti: Ciril Cvetko, Samo Hubad, Bogo Leskovic, Rado Simoniti, dr. Danilo Svara. Režiserja: Ciril Debevec, Hinko Leskovšek. Sef baleta in koreograf: Pia Mlakar. Baletni mojster: Slavko Eržen. Tehnični šef: Marjan Pliberšek. Zborovodja: Jože Hanc. Lektor: Mitja Šarabon. Korepetitorji: Boris Borštnik, Zdenka Car, Dana Hubad, Milena Trost. Arhivar: Franc Dujec. Administrator: Anka Višner. Inspicicnta: Milan Dietz, Igor Hribar. Sepetalca: Branislav Demšar, Bogo Švajger. SOLISTI Soprani: Elza Barbičeva, Vilma Bukovčeva, Zlata Gašperšičeva, Vanda Gerlovičeva, Sonja Hočevarjeva, Hilda Hölzlova, Manja Mlejnikova, Maruša Patikova, Milica Polarnarjeva, Nada Vidmarjeva. 19 PREGLED REPERTOARJA Opera D al um uprizoritve > s tf) Kompan isit Naslov dela Aivior prevoda pre- miera nova uiprdz. pono- vitev 1. G. Rossini Sovfll(jis(ki brivec N. Štritof 21. XI. 2. G. Verdi Aida S. Samec 1. X. 3. G. Donizetti Don Pasquale N. Štritof 2. X. 4. J. Offenbach Hoffmamnove «pripovedke N. Štritof 8. X. 5. M. Kogoj Črne maislke (L. Andre- 11. X. 6. G. Puccini Madame Butterfly jev N. Štritof 18. X. 7. P. Mascagni R. Leonca vallo Cavalleria rusticana Glumači S. Samec 30. X. 8. G. Verdi T nubadttr S. Samec N. Štritof 1. XI. 9. B. Smetana Prodana nevesta N. Štritof 14. XI. 10. G. Verdi Traviata N. Štritof 16. XI. 11. G. Puccini Boheme N. Štritof 20. XII. 12. 'P. Cajkovisfki Evgenij Onijegin N. Štritof 31. I. 13. J. Massone t Manon N. Štritof 2i. m. 14. C. Gounod Faust N. Štritof 19. IV. 15. G. Verdi Pie« v maskah S. Samec 30. V. Balet 16. S. Hristič Ohridska legenda 25. X. 17. M. Kozina B. Adamič T riiptihon Na«e ljubljeno mesto 7. XII. 18. F. Chopin M. Kozina Silfide Triptih on 10. XII. 19. Ro^si niJR espigli i B. Adamič Fantastična prodajalna Naše ljubljeno mesto 25. XII 20. S. Prokolljev Pepel k a 11. III. 21. P. Čajkovski Labod(je jezero 30. V. v SEZONI 1958—1959 Opera Dirigent Režiser Scenagiraf ► a il S e, *fi ' Obisk Opomba Sva ra C. Debevec E. Frana 4 2.593 Švara C. Deibevoc V. Rijavec 20 12.332 C. Cvetko H. Leskovšek M. Kavčič 22 10.541 Leskovic C. Debevec M. Kavčič 14 7.650 S. Hubad H. Leskovšek M. Kavčič 11 4.848 Simoniti C. Debevec E. Franz 9 5.018 Loskovlic C. Debevec E. Franz 16 9.560 S- Hubad C. Debevec V. Molka 9 6.093 Simoniti C. Debevec B. Kobe 12 7.908 Simoniti C. Debevec E. Franz 7 5.716 Simoniti V. Habumek C. Poipovič 20 11.718 Leskovic H. Leskovšek M. Kavčič 14 7.592 S* Hubad H. Leskovšek V. Rijavec 6 3.437 Leskovic C. Debevec E. Frana 2 1.440 Simoniti C. Ddbevec E. Franz 6 2.893 172 99.339 Balet Švara P. P. Mlakar V. Zedriraski 5 + 1 2.886 580 Leskovic P. P. Mlakar J. SavinšeGc 2 866 £■ Cvetko a' Leskovic M. P. Sevinikova P. Ml alkar M. Butina 1 700 £• Cvetko • Leskovic M. Joras P. P. Mlakar V. Molka J. Savinšek 1 263 C* Cvetlko P. P. Mlakar D. Ristič 15 8.447 Svara M. Jovanovič M. Pliberšek 3 1.863 SKUPAJ 27 199 15.605 114.944 21 Alti in mezzosoprani: Božena Glavakova, Elza Karlovčeva, Bogdana Stritarjeva, Vanda Ziherlova. Tenorji: Miro Brajnik, Drago Čuden, Gašper Dermota, Ljubo Kobal, Janez Lipušček, Attilio Planinšek, Slavko Štrukelj. Baritoni: Ivo Anžlovar, Simeon Car, Vladimir Dolničar, Vekoslav Janko, Franc Langus, Marcel Ostaševski, Anton Prus, Samo Smerkolj. Basi: Ladko Korošec, Zdravko Kovač, Friderik Lupša, Danilo Merlak. BALET Sclisti: Slavko Eržen, Jaka Hafner, Metod Jeras, Vera Marinc, Stane Polik, Tatjana Remškar, Majna Sevnik, Breda Šmid. Baletni zbcr: Roman Anžur, Milica Buh, Vlastimir Dedovič, Mercedes Dobršek, Bogomira Gabrijelčič, Gabrijela Grad, Marija Grad, Milana Horvat, Ksenija Hribar, Tita Ivkovič, Stanko Leben, Ivica Knavs, Ljudmila Mavrič, Nataša Neubauer, Marjanca Petan, Marko Pogačar. Nada Polik, Štefanija Sitar, Marija Skaza, Vesna Vider, Vida Volpi, Magdalena Vrhovec, Krulanovič Radivoj, Rus Jelka, Žnidaršič Marjeta. OPERNI ZBOR Soprani: Frančiška Babšek, Erna Cankar, Mfcrija Gazvoda, Ema Hafner, Silva Intihar, Olga Kolar, Marija Kovačič, Boža Kristan, Majda Leskovšek, Magda Medvešček, Antonija Narat, Marija Slabe, Josipina Švajger, Justina Tomšič, Slava Ulčar. Alti: Marija Gorjanc, Marica Hočevar, Marija Juvančič, Antonija Marincelj, Marija Muraus, Elza Müller, Tončka Pibernik, Rada Povše, Leopoldina Rupnik, Slavica Skrjanc, Antonija Grobler, Hel-vina Žagar. Tenorji: Andrej Berce, Marjan Cankar, Anton Gašperšič, Jože Gašperšič, Rado Garibaldi, Ladislav Jakša, Ivan Lesjak, Franc Orehek, Danilo Penik, Miloš Skrbinšek, Srečko Smerekar, Ivan Skof, Josip Stular. Basi: Alojz Ambrožič, Arnold Arčon, Marjan Breznik, Vladimir Ciglič, Bogomir Černigoj, Leopold Černigoj, Gabrijel Grmek, Alojz Milič, Pavel Oblak, Julij Pleško, Jože Povše, Franc Puhar, Ljudomil Škabar, Dušan Šprajcer, Stanko Zakrajšek, Anton Zupančič, Janez Žnidaršič. Člani opernega orkestra Violine: Kajetan Burger (koncertni mojster), Albert Jermol, Mirko Korošec, Janez Kumer, Vinko Novšak, Ivan Trost, Josip Zupančič. Viole: Srečko Dražil, Franc Palm. Violončeli: Ernest Krulc, Adolf Ravnihar, Cenda Šedlbauer. Kontrabasi: Svetozar Benčič, Pavel Godina, Jože Mlakar. Flavte: Slavko Lackovič, Jože Zunič. Oboe: Branko Flego, Egon Gottwald. Klarineti: Miljutin Ravbar, Janez Vidrih, Sergej Volpi. Fagot: Ivan Lesar. Rcgovi: Ivan Hafner, Janez Košak, Viktor Pokorn, Jože Zupančič. Trobente: Zoran Ažman, Avgust Grintal, Otmar Herman. 22 Pozavne: Srečko Čulap, Anton Sancin, Silvester Tamše. Tuba: Vladimir 2ivkovič. Harfa: Ana Dubravska. Tolkala: Karel Beden, Miha Pogačnik. SUBSTITUTI OPERNEGA ORKESTRA Violine: Taras Poljanec, Ladislav Marin, Francka Rijec, Franc Ravnik, Rihard Lozej, Simon Borzatta, Milan Stibilj, Zdravko Go-renšek, Ivan Bienelli. Viole: Jurij Gregorc, Stanislav Mihelič, Darijan Božič, Pavel Ivanov, Valter Giorgini. Violončeli: Ivan Poljanšek, Stefan Praprotnik, Hilda Lobe, Gorazd Grafenauer. Kontrabasi: Ivan Kovič, Jože Jovan. Flavte: Boris Campa. Oboa: Franjo Bregar. Fagot: Alojzij Medved (kontrafagot). Tolkala: Jože Jarc. TEHNIČNO OSEBJE Odrski mojster: Celestin Sancin. Šef razsvetljave: Marjan Ban. Električarji: Vinko Dvorak, Roman Heybal. Prizor v Tatjanini spalnici (Tatjana — Gerlovičeva, Filipjevna — Ročnikova) 23 Šefa-lasuljarja: Janez Mirtič in Emilija Sancinova. Frizerji: Anton Žejen, Tončka Uderruan, Erna Novak. Šefa garderobe: Ivan Stanič, Učak Mara. Garderober*.: Anica Klabjan, Ivanka Kos, Jože Kreč, Adolf Lapanja, Mirko Šušteršič. Rekviziterja: Jernej Logar, Alojz Logar Tapetnik: Lado Volk. Odrski delavci: Ciril Klemenčič, Andrej Zajec, Milan Filipič, Franc Horvat, Milan Justin, Alojz Knific, Franc Kroflič, Ladislav Perša, Slavko Ravnikar, Anton Sribar, Ivan Zupančič. Gospodar hiše in kurjač: Albin Lončarič. Telefonisti: Angel Brišček, Ignac Vrhovnik, Dagobert Urbas. Kurir: Jože Sekirnik. Snažilke: Ivanka Cankar, Julija Čadež, Anica Dvorak, Vera Filipič, Jožica Justin, Ana Lončarič. V SEZONI 1958/1959 SO DIRIGIRALI: Samo Hubad 26 predstav: (Črne maske 11, Ohridska legenda 2, Trubadur 7, Manon 6). Danilo Švara 27 predstav (Seviljski brivec) 3, Aida 18, Ohridska legenda 3, Labodje jezero 3). Rado Simoniti 56 predstav (Aida 2, Madame Butterfly 9, Seviljski brivec 1, Prodana nevesta 11, Traviata 7, Boheme 20, Ples v maskah 6). Ciril Cvetko 46 predstav (Don Pasquale 22, Trubadur 2, Trip-tihon 2, Hoffmannove pripovedke 3, Silfide 1, Fantastična prodajalna 1, Pepelka 15). Bogo Leskovic: 41 predstav (Hoffmannove pripovedke 9, Cavalleria rusticana in Glumači 15, Triptihon 1, Naše ljubljeno mesto 1, Evgenij Onjegin 14, Faust 1). Demetrij Zebre: 3 predstave (Faust 1, Prodana nevesta 1, Cava-leria rusticana in Glumači 1). Bojan Adamič 2 predstavi (Naše ljubljeno mesto). Anton Fajdiga 2 predstavi (Hoffmannove pripovedke). NOVE UPRIZORITVE SO REŽIRALI: Ciril Debevec 1 premiera (Cavalleria rusticana in Glumači). Režiral kot gost v Mariborski Operi opero: »-Šola za žene«. Hinko Leskovšek 3 premiere (Don Pasquale, La Bohème, Evgenij Onjegin). Režiral k. g. v Berlinski državni Operi »Hovanščino«. Pia Mlakar 1 premiera (Pepelka). NOVE UPRIZORITVE SO INSCENIRALI : Maks Kavčič 2 premieri (Don Pasquale, Evgenij Onjegin). Ing. arh. Ernest Franz 1 premiera (Cavalleria - Glumači). Dušan Ristič 1 premiera (Pepelka). OSNUTKE KOSTUMOV ZA NOVE UPRIZORITVE SO ZASNOVALI: Alenka Bartl-Serševa: za 2 premieri (La Boheme, Evgenij Onjegin). Mija Jarčeva za 2 premieri (Cavalleria-Glumači, Don Pasquale). Dušan Ristič za 1 premiero (Pepelka). 24 V LJUBLJANSKI OPERI SO GOSTOVALI SOLISTI: Josip Gcstič 10 predstav (Trubadur 2, Aida 1, Madame Butterfly l, Ples v maskah 6). Valerija Heybal 1 predstava (Madame Butterfly). Zinaida Pally 1 predstava (Aida). Rudolf Franci 3 predstave (Faust 1, Bohème 1, Trubadur 1). Icnel Tudoran 1 predstava (Bohème). Ondina Otta 1 predstava (Traviata). Ksenija Vidali 1 predstava (Madame Butterfly). Scena iz 6. slike naše uprizoritve »Onjegina« (Scenograf Maks Kavčič) Baderna Sokolovič 4 predstave (Aida). Veronika Mlakar 2 predstavi (Ohridska legenda). Dušan Kukovec 1 predstava (Aida). Kim Borg 1 predstava: (Faust). Adalberta Thuma 2 predstavi (Aida). Oskar Zornik 2 predstavi (Aida 1, Bohème 1). Dana Ročnik 25 predstav (Evgenij Onjegin 14, Trubadur 4, Faust 1, Ples v maskah 6). Marija Bitenc 2 predstavi (Hoffmannove pripovedke). LJUBLJANSKA OPERA JE GOSTOVALA: 21. IX. 1958 v Kostanjevici (Seviljski brivec). 3. V. 1959 v Litiji (Madame Butterfly). 21. XII. 1958 v Litiji (Prodana nevesta). 11. V. 1959 v Trbovljah (Seviljski brivec). 25 OPERA JE SODELOVALA PRI PREDSTAVAH «-LJUBLJANSKEGA FESTIVALA« IN PRI »PRIMORSKIH PRIREDITVAH«: 28. VI. 1959 v Kopru (Labodje jezero). 29. VI. 1959 v Izoli (Madame Butterfly). 3. VII. 1959 v Križankah (Ohridska legenda). PREGLED ZASEDB IN NASTOPOV OPERNIH SOLISTOV V SEZONI 1958/59: Soprani: Elza Barbičeva 19 nastopov: Kate Pinkerton (Madame Buter-fly) 8, Esmeralda (Prodana nevesta) 4, Anina (Traviata) 7. Vilma Bukovčeva 30 nastopov: Aida 6, Madame Butterfly 5, Antonija (Hoffmannove pripovedke) 4, Mimi (Bohème) 4, Marinka (Prodana nevesta) 4, Tatjana (Evgenij Onjegin) 2, Manon 3, Margareta (Faust) 2. Zlata Gašperšičeva 41 nastopov: Svečenica (Aida) 9, Marinka (Prodana nevesta) 3, Eleonora (Črne maske) 9, Mimi (Bohème) 10, Tatjana (Evgenij Onjegin) 2, Javotte (Manon) 6, Siebel (Faust) 2. Vanda Gerlovičeva 39 nastopov: Giulietta (Hoffmannove pri-vedke) 7, Donna Francesca (Orne maske) 5, Eleonora (Cme maske) terfly 2, Santuzza (Cavalleria rusticana) 7, Tatjana (Evgenij Onjegin) 10, Amelia (Ples v maskah) 2. Nada Vidmarjeva 39 nastopov: Norina (Don Pasquale) 6, Antonija (Hoffmannove pripovedke) 10, Nedda (Glumači) 9, Violetta (Traviata) 6, Mimi (Boheme) 5, Manon 3. Sonja Hočevarjeva 42 nastopov: Rozina (Seviljski brivec) 3, Norina (Don Pasquale) 11, Olimpija (Hoffmannove pripovedke) 9, Esrmeralda (Prodana nevesta) 2, Musetta (Bohème) 7, Poussette (Manon) 6, Oskar (Ples v maskah) 4. Hilda Hölzlova 31 nastopov: Aida 9, Leonora (Trubadur) 9, Santuzza (Cavalleria rusticana) 9, Amelia (Ples v maskah) 4, Manja Mlejnikova 37 nastopov: Giulietta (Hoffmannove pripovedke) 7, Donna Francesca (Crne moške) 5, Eleonora (Cme moške) 2, Lola (Cavalleria rusticana) 8, Nedda (Glumači) 7, Musetta (Bohème) 8. Maruša Patikova 24 nastopov: Norina (Don Pasqule) 5, Olimpija (Hoffmannove pripovedke) 5, Rozina (Sevijski brivec) 1, Musetta (Boheme) 5, Esmeralda (Prodana nevesta) 6, Oskar (Ples v maskah) 2. Milica Polajnerjeva 28 nastopov: Svečenica (Aida) 11, Kmetica (Crne maske) 11, Mimi (Bohème) 1, Marinka (Prodana nevesta) 5. Mezzosoprani in alti: Božena Glavakova 75 nastopov: Berta (Seviljski brivec) 3, Nikolaj (Hoffmannove pripovedke) 14, Rdeča maska (Crne maske) 11, Suzuki (Madame Butterfly) 7, Lola (Cavaleria rusticana) 8, Ljudmila (Prodana nevesta) 12, Amneris (Aida) 6, Olga (Evgenij Onjegin) 14. Elza Karlovčcva 30 nastopov: Glas matere (Hoffmannove pripovedke) 9, Azucena (Trubadur) 4, Hata (Prodana nevesta) 6, Lucia (Cavalleria risticana) 1, Azucena (Trubadur) 1. Bogdana Stritarjeva 13 nastopov: Amneris (Aida) 7, Glas matere (Hoffmannove pripovedke) 3, Berta (Seviljski brivec) 1, Lucia (Cvalleria rusticana) 1, Azucena (Trubadur) 1. 26 Vanda Ziherlova 58 nastopov: Emilija (Črne maske) 11, Lucia (Cavalleria rusticana) 12, Ines (Trubadur) 7, Suzuki (Madame Butterfly) 2, Flora (Traviata) 7, Larina (Evgenij Onjegin) 7, Rosette (Manon) 6, Hata (Prodana nevesta) 6. Tenorji: Miroslav Brajnik 42 nastopov: Hoffmann (Hoffmannove pripovedke) 14, Romualdo (Crne maske) 3, Turiddu (Cavalleria rusticana) 13, Pinkerton (Madame Butterfly) 3, Alfred (Traviata) 2, Lenski (Evgenij Onjegin) 5, Janko (Prodana nevesta) 2. Drago Čuden 9 nastopov: Pinkerton (Madame Butterfly) 2, Bajazzo (Glumači) 3, Janko (Prodana nevesta) 2, Alfred (Traviata) 1, Faust 1. Gašper Dermota 44 nastopov: Romualdo (Crne maske) 8, Beppo (Glumači) 6, Natanael (Hoffmannove pripovedke) 3, Janko (Prodana nevesta) 8, Alfred (Traviata) 4, Ernesto (Don Pasquale) 6, Lenski (Evgenij Onjegin) 9. Ljubo Kobal 59 nastopov: Cochenille, Pitichinaccio, Franz (Hoffmannove pripovedke) 14, Ecco (Orne maske) 11, Vašek (Prodana navesta) 12, Triquet (Evgenij Onjegin) 14, Guillot (Manonj 5, Goro (Madame Butterfly) 3. Janez Lipušček 38 nastopov: Almaviva (Seviljski brivec) 4, Ernesto (Don Pasquale) 16, Rudolf (Bohème) 11, De Grieux (Manon) 6> Pinkerton (Madame Butterfly) 1. Onj«gin (Smerkolj) in Tatjana (Gerlovičeva) v 7. sliki rt A i >r K* WT-/ 27 Attilio Planinšek 39 nastopov: Radames (Aida) 18, Turiddu (Cavalleria rusticana) 3, Canio (Glumači) 13, Manrico (Trubadur) 5. Slavko Štrukelj 99 nastopov: Fiorello (Seviljski brivec) 4, sel (Aida) 20, Spalanzani (Hoffmannove pripovedke) 14, Kmet (Črne maske) 11, Goro (Madame Butterfly) 5, Silvio (Glumači) 5, Ruiz (Trubadur) 9, Cirkuški direktor (Prodana nevesta) 12, Oče (Ohridska legenda) 5, Caston (Traviata) 7, Guilllot (Manon) 1, Sodnik (Ples v maskah) 6. Baritoni: Ivo Anžlovar 85 predstav: Poveljnik straže (Seviljski brivec) 4, Notar (Don Pasquale) 22, Luther (Hoffmannove pripovedke) 14, Pajek (Črne maske) 11, Bončo (Madamie Butterfly) 1, Veliki vezir (Ohridska legenda) 5, Baron (Traviata) 7, Alcindor (Bohème) 20, Ruski trgovec (Fantastična prodajalka) 1. Simeon Car 44 predstav: Amonasro (Aida) 17, Drugi služabnik (Črne maske) 11, Alfio (Cavalleria rusticana) 16. Vladimir Dolničar 85 predstav: Hermann (Hoffmannove pripovedke) 14, Prvi služabnik (Črne maske) 11, Yamadori (Madame Butterfly) 9, Miha (Prodana nevesta) 9, Marki (Traviata) 7, Schaunard (Bohème) 13, Stotnik (Evgenij Onjegin) 14, Wagner (Faust) 2, Silvano (Ples v maskah) 6. Vekoslav Janko 47 predstav: Malatesta (Don Pasquale) 12, Sharpless (Madame Butterfly) 2, Krušina (Prqdana nevesta) 12, Benoit (Bohème) 19, Lescaut (Manon) 2. Franc Langus 40 predstav: Figaro (Seviljski brivec) 4, Drugi Lorenzo (Črne maske) 8, Tonio (Glumači) 10, Grof Luna (Trubadur) 3, Marceli (Bohème) 6, Germont (Traviata) 2, Lescaut (Manon) 4, Miha (Prodana nevesta) 3. Marcel Ostaševski 54 predstav: Malatesta (Don Pasquale) 10, Silvio (Glumači) 11, Grof Luna (Trubadur) 6, Germont (Traviata) 3, Drugi Lorenzo (Črne maske) 3, Marcel (Bohème) 8, Evgenij Onjegin 4, Sharpless (Madame Butterfly) 5, Valentin (Faust) 1, Renato (Ples v maskah) 3. Anton Prus 85 predstav: Schlemihl (Hoffmannove pripovedke 14, Silvio (Glumači) 16, Kmlet (Črne maske) 11, Poveljnik harema (Ohridska legenda) 5, Indijanec (Prodana nevesta) 9, Schaunard (Boheme) 7, Zarecki (Evgenij Onjegin) 14, Bretigny (Manon) 6, Cigan (Trubadur) 1, Služabnik (Ples v maskah) 2. Samo Smerkolj 43 predstav: Lorenzo (Črne mjaske) 11, Sharpless (Madame Butterfly) 2, Germont (Traviata) 2, Tonio (Glumači) 6, Marcel (Bohème) 6, Evgenij Onjegin 10, Amonasro (Aida) 2, Valentin (Faust) 1, Renato (Ples v maskah) 3. Basi : Ladko Korošec 64 predstav: Bartolo (Seviljski brivec) 4, Don Pasquale 22, Crespel (Hoffmannove pripovedke) 7, Cristoforo (Črne maske) 11, Doktor (Traviata) 2, Collin (Bohème) 4, Benoit (Bohème) 1, Kecal (Prodana nevesta) 8, Gremin (Evgenij Onjegin) 5. Zdravko Kovač 47 predstav: Komisar (Madame Butterfly) 6, Coppelius, Dapertutto, Mirakel (Hoffmanove pripovedke) 9, Kralj (Aida) 13, Collin (Bohème) 10, Gremin (Evgenij Onjegin) 4, Tom (Ples v maskah) 5. Friderik Lupša 59 predstav: Basilio (Seviljski brivec) 4, Kralj (Aida) 7, Crespel (Hoffmannove pripovedke) 7, Petruccio (Cme maske) 11, Komisar (Madame Butterfly) 3, Bončo (Madame Butterfly) 2, Ferrando (Trubadur) 9, Kecal (Prodana nevesta) 3, Doktor (Traviata) 3, Collin (Bohème) 4, Gremin (Evgenij Onjegin) 3, Grof de Grieux (Manon) 2, Sam (Ples v maskah) 1. Danilo Merlak 48 predstav: Ramfis (Aida) 20, Coppelius, Dappertutto, Mirakel (Hoffmannove pripovedke) 5, Bončo (Madame Butterfly) 6, Gremin (Evgenij Onjegin) 2, Collin (Boheme) 2, Kecal (Prodana nevesta) 1, Grof de Grieux (Manon) 4, Doktor (Traviata) 2, Mefisto (Faust)) 1, Sam (Ples v maskah) 5. dr. Fran Vatovec: MARGLVALIJE OB VII. LJUBLJANSKEM FESTIVALU Prireditve VII. Ljubljanskega festivala so mimo. Vsaj 14.000 ljubiteljev umetnosti se je zbralo v naših Križankah, med njimi 560 inozemcev. Največ je bilo Francozov. Težko bi bilo na splošno odrekati letošnjim festivalnim prireditvam kvalitetno izvedbo. Program na občutek »-prima vista« nemara ni tako zazvenel, da bi ob njem Postali pozorni. Težišče je bilo v samonikli, izvirni izvedbi nekaterih del: kako v določenih primerih zasnovati predstavo na prostem. Trije takšni primeri so stopili v ospredje ob letošnjem VII. Ljubljanskem festivalu: Šulekova glasbena drama »Koriolan« v izvedbi zagrebškega opernega gledališča; nadalje Držič — Ruplov «■Boter Andraž« v izvedbi ljubljanskega dramskega gledališča in v zasnovi režiserja F. Jamnika; končno posodobnjeni Goethejev “■Faust« v izvedbi Eksperimentalnega gledališča pri zavodu »Ljubljanski festival« ter po zamisli režiserke Balbine Battelino-Bara-novičeve. Koriolan. Tisto rdeče poslopje v ozadju. Ko bi ga ne bilo. Tak je bil stalni refren ob razglabljanjih in pogovorih. Toda kaj naj Pride tja za odriščem? Konference so se vrstile. Mi v Zagreb, Zagrebčani v Ljubljano. Nobene konference brez sklepov. Ko smo prišli skupaj: Jovo na novo. V pogodbi z vodstvom zagrebške Opere je bilo med drugim zapisano, naj bo predstava na prostem v možnem sozvočju z okoljem križanskega gledališča. Prav ob tem vprašanju so se kresala mnenja. Kdo ima prav? Vsekakor je moralo prodreti spoznanje, da ni mogoče prenašati odra na oder. Edino možen realni izhod bi bila nakazana scenerija. Toda tudi ta stvar ni tako preprosta. Kakšna bi morala biti ta nakazana scenerija, da bi sodila v ta okvir in da bi bila prepričljiva? V teh stvareh se je v letnem gledališču pokazal mojstra Pino Mlakar. Tudi preprosta scenografova zamisel ob Papandopulovi »Žetvi« nam je ugajala. Seveda so bila uprizoritvena vprašanja ob Koriolanu težja. Dogodki sami pa so ustvarili položaj, da je ostalo nespremenjeno. Tudi rdeča bajta v ozadju. V pozoriščnem središču je zraslo široko stopnišče kot izhodiščno jedro za gibanje Rimljank in Rimljanov. Smeri gibanja so omogočile estetsko oblikovanje dinamičnih, valujočih odrskih figur. Le v dveh, treh slikah si je režiser pomagal s simboličnimi odrskimi rekviziti, ki so povsem zadoščali. Splošna sodba ljudi, ki 29 so dojemali lepoto glasbe, kvaliteto solističnih dosežkov in estetiko množičnih premikov na odru pravi, da je bila to najboljša, najbolj prepričljiva rešitev. Boter Andraž. Pri takem botru, kakor smo ga videli v preddverju Križank, smo le malo pomislili na M. Držica. Tako pristno, sočno je zvenela goriška slovenščina v dr. M. Ruplovi priredbi. Tako samoniklo, revolucionarno je zasekala v tok dogajanja roka režiserja F. Jamnika. Da, bili so nekateri očitki in pomisleki: preveč koketiranja z željami občinstva. Tiste bakle, umetni ogenj v najrazličnejših oblikah, okoli sodčkov razporejeni stoli, brezplačne cigarete. Vabljive natakarice, ki natakajo vinsko kapljico, ne da bi predložile račun. Itd. Taka je pač bila režiserjeva zamisel. Zakaj naj bi mu odrekali pravico izvirne, presenetljive zasnove? Nobenih nepotrebnih posežkov v preddverno arhitekturo razen vodnjaka in obeh sijajno apliciranih stopnišč. In če je želel zabrisati tradicionalno ločnico med prizoriščem, in avditorijem, je mogel pomeniti prostorni podaljšek z »odra« v avditorij le ambient s sodčki ali gostilniškimi mizami ter s stoli okoli teh miz ali sodčkov. Vsekakor so bili sodčki privlačnejši. Za tem tiči tudi še drugo vprašanje: kako naj bi občinstvo sledilo zamotanemu Matekaževemu gibanju in kroženju po preddverju, če bi sedelo v točno začrtanih mejah šablonskega sedežnega reda? To bi šlo le s sedenjem na brivničnih vrtečih se stolih. Boter Andraž je vzbudil med ljubljanskim občinstvom festivalno »psihozo-«. To smo čutili zlasti ob tretji predstavi. Ob prvi ta ali oni še ni vedel, kaj se kuha v križanskem preddverju. Tudi hladno je bilo. Druga predstava je razgibala Ljubljano. Lahko bi bilo še več predstav. Spričo znatnih investicij pa ne kaže izčrpati določenega dela kar v enkratnem festivalnem okviru. Prodoren uspeh te predstave, ki je pritegnila v Križanke nove obiskovalce, narekuje, da ustrežemo našemu festivalnemu občinstvu z uvrstitvijo več predstav »Botra Andraža« tudi v festivalni program 1. 1960. K temu nas izpodbuja sijajna rešitev kompleksa vprašanj, k zajema včasih dokaj zamotano problematiko uprizoritev na prostem. Končno še Goethejev »Faust«. Režiserka Balbina Battelino-Baranovičeva ga je posodobnila. Tvegan eksperiment. Tudi Platonov Sokrat je bil tvegan in Faulknerjev »Requiem za vlačugo« prav tako. Uspešno eksperimentiranje se ni ustvarilo pred »Faustom«. Seveda so bila ooazna še nekatera neskladja med tradicionalnim, klasičnim likom, Goethejevega »Fausta« in med tisto podobo, ki si jo je začrtala v svoji zasnovi režiserka. Njena stvaritev je od časa do časa zdrknila na stari tir. Na splošno pa pomeni to Fausto-vo posodobnenje revolucionarni uprizoritveni prijem, ki je bil pozitiven in uspešen. Pri tem se režiserka ni dokaknila arhitektonskega okolja, če izvzamemo neogibno odrsko težišče v preddvemem središču, tako da so krožili nosilci posameznih vlog med občinstvom. Tudi pri »Faustu« smo postregli s psihozo. Njeno značilno znamenje: iz hišnikove spalnice morajo v preddverje poslednji stoli. Modernizirani »Faust« bo nadaljeval svojo odrsko pot v sezoni 1959-1960 v Viteški dvorani. Seveda si je tudi letos ob letošnjem festivalu utrlo pot vprašanje našega festivalnega programa. Pigmejsko ljubki panteljakec je počastil festivalne organizatorje z anonimnim dopisom,: to ni ljubljanski, ampak srbohrvatski festival. Lokalistično sirotle. S pro- 30 gramsko smerjo se povezujejo tri gledanja. Po prvem naj bi se ljubljanski festivali razrasli v vrhunsko kvalitetno, slovensko kulturno manifestacijo, naše lepe Križanke pa naj bi postale kot njihova osnovna lokacija narodna akropola. Drugo gledanje: ljubljanski festivali naj bi se razvili v mednarodno kulturno turistično atrakcijo po sledovih drugih mednarodno slovečih festivalnih mest. Ta festivalna ideologija mora ljubko spati, dokler se ne izboljšajo hotelski in nastavitveni pogoji, ki so bistvenega pomena za realizacijo takšne festivalne zasnove. Še zmerom imamo manj ležišč kakor 1. 1938. Tretje gledanje: ljubljanska festivalna zamisel naj se razprostre čez vso Jugoslavijo. Zajame naj v svojo kulturno gravitacijo vsaj še nekatere druge ljudske republike. Res so bili v okviru ljubljanskih festivalov angažirani odlični umetniški in folklorni ansambli iz naših najizrazitejših jugoslovanskih kulturnih žarišč. Beograd: Opera, Operni balet, Kolo, Branko Krsmanovič. Zagreb: Opera, Operni balet, Filharmonija, Janigro, Pomykalo, Lado. Skoplje: Tanac. Razen tega so sodelovali na ljubljanskih festivalih prireditvah najznamenitejši solisti iz različnih ljudskih republik. Nova avtomobilska transverzala odpira tudi tukaj nove možnosti, ki bi utegnile okrepiti veljavo ljubljanskih festivalov v jugoslovanskem kulturnem okviru. 31 proizvaja vse vrste litografane embalaže — kot embalažo za prehran-beno industrijo, gospodinjsko embalažo, bonboniere za čokolado, ka-kao in bonbone ter razne vrste litografiranih in po-nikljanih pladnjev. Razen tega proizvajamo električne aparate za gospodinjstva kot n. pr. električne peči. Izdelujemo tudi pribor za avtomobile in kolesa, in sicer avtomobilske žaromete, velike in male, zadnje svetilke, stop-sveti&e, »račne zgoščevalke za avtomobile in kolesa ter zvonce za kolesa. Izdelujemo tudi pločevinaste litagrafirane otroške igrače. TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE - LJUBLJANA Tovarna kleja LJUBLJANA ŠMARTINSKA 50 Telefoni: 30-368 in 30-611 Brzojav: »OSSA« Proizvaja: kostne in kožne kleje, želatino tehnično in prečiščeno, tehnične maščobe, gnojila in krmila Prijavite pravočasno svoje potrebe, ker vas med letom zaradi omejene proizvodnje ne bomo mogli upoštevati 32 IEV • LJUBLJANA INOOSTRIJA U ELEKTROZVEZE JUGOSLAVIJA PROJEKTIRAMO RAZVIJAMO DOBAVLJAMO kratkovalovne in uKirakratkovailovne sprejemno-oddajne aparature, aparature za usmerjene brezžične zveze, televizijske naprave, elefctronskie m ertine in kontroine instrumente, naprave za regulacijo in napajanje, sestavne dele za radio in elelotirotehniiko, VF keramiko, magneite, ferite, vse vrste avtomobilskih in miniaturnih žarnic, fotocelice, izolacijske in zaščitne mase ter metalizacijske in VF izolacijske lake. INDUSTRIJA ZA ELEKTROZVEZE Ljubljana — Jugoslavija 1 10 tableta (hud LJUBLJANA V 1 PROTI V BOLOVA | Odobr KZL ■■ 373/54 Dobite ( qa v vsaki, j lekc/rD» TRGOVSKO podjetje ÓvUcZ (BIVŠI URBANC) o Ljubljani pri Prešernovem spomeniku priporoča obiskovalcem gledališča spoje bogate zaloge svile in drugih tkanin! 33 Telekomunikacije <£ju&£jana KVALITETA OKUS•RENOME COMMERCE Zastopstvo inozemskih tvrdk LJUBLJANA, Dolničarjeva 1 tel. št. 20-761 22-241 20-762 20-763 20-764 Zastopamo renomira-ne inozemske firme, ki oskrbujejo našo kemično, tekstilno, papirno, gradbeno in druge industrije s surovinami, stroji in orodji ter naše kmetijstvo z umetnimi gnojili in rastlinskimi zaščitnimi sredstvu V naših lepo urejenih poslovalnicah TELEFON 27-18 vedno postrežemo z dobrim blagom po najugodnejših cenah! K O IL O IN II A IL IE Dostavljamo tudi na dom. ^ U B L J A N'A Sprejemamo telefonska naročila! ŠENTVID 20 34 | .-N. Novosti Državne založbe Slovenije WILLAM FAULKNER: Divje palme, pl. din 1.100,— THEODOR STORM: Novele, pl. « 1.200,- F. M. DOSTOJEVSKI: Idiot, pl. « 2.000,- JOSIP KULIŠER: Splošna gospodarska zgodovina I., II., pl. « 3.500.— AVGUST PIRJEVEC: Delo Franceta Prešerna pl. din 800 — ALEKSANDER VUCO: Mrtve javke, pl. « 1.100,- JUS KOZAK: Šentpeter, pl. « 1.250,— GUSTAV KRKLEC: Lirika, pl. « 850,- J. J. ROUSSEAU: Emil — o vzgoji, br. *< 1.400,— Naročila sprejema: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE . LJUBLJANA, Mestni trg 26 Čopova 3 Trg revolucije 19 CELJE, Trg V. kongresa 3 35 Vràim vsa generalna in ostala popravila vseh vret motornih vozili JAN JANEZ Telefon 20-283 Rudnik 15 TOVARNA BARV IN LAKOV M15 D V ODE SLOVENIJA JUGOSLAVIJA Izdeluje (irnežc, oljnate barve, podvodne barve, lake, emajle, steklarski kit, umetne smole, nltro-lake, špiritne lake, trdilo za obutev. KINO-FOTO DELAVNICA — PRECIZNA MEHANIKA LJUBLJANA GOSPOSVETSKA 8 TELEFON 31-712 IZDELUJE IN POPRAVLJA optične in neoiptične instrumente ia medicino, laboratorijske instrumente in stroje, kino-foto, mikrofone (kondenzatorske za študij), televizijske in antene UKV, izdeluje in popravlja vse nadomestne dele (izdeluje vsa strojna dela) 36 Lastnik in izdajatelj: Uprava Slovenskega narodnega gledalli*a v L ijani. Predstavnik: Smiljan Samec. Urednik: Mitja Šarabon. — Časopisnega podjetja »Delo«. — Vsi v Ljubljani. Oboescarno Vas, da je bil Gledališki list za Egkooo opero »Revizor“ natisnjen že o prejšnji sezoni, ko je bila uprizoritev zaradi bolezni d ansamblu preložena. Zato prosijo, da to upoštevate ! Gledališki list Opere