175. številka. Ljabljaaa, v petek 2. avgnsta 1901. XXXIV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po (toštl prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poBtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna*1 telefon št. 85. Voli'no gibanje. Pozor na volilne imenike ! Volitveni razpis deželnega predsedstva, glasom katerega se volitev poslancev iz kmetskih občin vrši dne 12 septembra, se je objavil po vseh občinah in sedaj se začne velevažno reklamacijsko postopanje. Opozarjamo vse somišljenike, naj skrbno pazijo, kdaj nabije županstvo na občinski tabli naznanilo, da so volilni imeniki skozi osem dni razgrnjeni na vpogled in jih prosimo, naj se z vso odločnostjo in pazljivostjo posvetijo rekla macijskemu dela Vsa pojasnila itd., kar jih klo želi, daje brezplačno „Izvrševalni cdbor narodno napredne stranke v Ljubljani". Terorizem. Pri zainjih državnozborskih volitvah se je pokazalo, kako strahujejo ljubljanski cerkveni krogi duhovščino. Med duhovniki je namreč še vedno mnogo tacih, ki se ne morejo navdušiti ne za dr. Šusteršiča, ne za Vencajza, ki vedo, da kdor seje veter, žanje vihar, in da politično ščuvanje ni primerno duhovniškemu poklicu, toda tudi ti ne mirujejo pri volitvah, tudi ti morajo iti v boj. Gorje tistemu duhovniku, ki se neče vtikati v volilni boj. Vodilni cerkveni krogi bi ga najraje zadavili. To je za časa zadnjih državnozborskih volitev poskusil marsikateri duhovnik. Ljubljanski cerkveni krogi so postavili vsakemu, tudi še tako miroljubnemu duhovnika, revolver na prsi: , ali v agitacijo — ali pa te uničimo". Z bičem so podili duhovnike v borbo za klerikalne kandidate, z najhujšim terorizmom, ki kar kriči po državnem pravdniku, so jih silili, da so morali ljudstvo ščuvati, da so morali sejati sovraštvo in razprtije. Kako se je delalo, to priča najbolje naslednji slučaj. Dne 16 decembra L 1., torej po volitvi iz pete kurije in pred volit-vijo iz kmetskih občin, je imel prej jako miroljubni župni upravitelj v Zagorja na Pivki pridigo, katera je v celi župniji obudila nepopisno senzacijo in tudi nepopisno ogorčenje, in katero so caSi somišljeniki koj tedaj vestno zabeležili. Skoro s solznimi očmi je zagorski duhovnik imel pridigo naslednje vsebine: „Dragi Zagorci! Še nikoli nisem stopil pred vas tako žalosten, kakor danes. Poznate me, da sem najbolj miren duhoven na Kranjskem. Tudi danes ne bi omenil na tem s vet t: m kraja volitev, a jaz sem k temu primoran, jaz moram to storiti, ker name pritiskajo moji predstojniki in mi groze, da — ako ne spolnim njihovega ukaza — bodem moral zapustiti Zagorje, in da potem tudi sploh moj obstanek ni gotov. Hočem vam prebrati pismo, katero so mi pisali moji predstojniki: Čudom zvedeli smo vest, ki je celo Kranjsko razburila, da je Zagorje edina vas na celem Kranjskem, ki je zaostala daleč, daleč zadej v veri. Čudili smo se, ko smo brali v časopisih o izida volitev z dne 12. t. m., da ni bil niti jeden glas oddan kandidata katoliške narodne stranke. — Najstrožejše ukazujemo Vam, da storite svojo dolžnost, in da rečete svojim žup-Ijanom, da naj dajo — ako hočejo rešiti svojo čast in čast vasi — vsi svoje glasove edino le kandidata katoliške narodne stranke. Če pa Vi tega ne storite, ni za-gototovljen več Vaš obstanek ne v Zagorju ne sploh v Škofiji. Po sledice, katere zadenejo Vas in župnijo, pripišite si sami sebi. (Sledijo podpisi višjih predstojnikov). To je pismo. Vi vidite, da vas jaz moram prositi in prosim vas tedaj, če hočete rešiti čast svojo in svoje vasi, volite torej v torek vsi le kandidate kato-narodne stranke. Tu se gre za — vero, in če hočete obdržati ta zaklad, ki ste ga podedovali po svoji stariših, dajte vsi le njemu glas. On, katerega osebno vsi poznate, je kmeta sin, in ve tedaj dobro, koliko mora trpeti kmet. Tudi za Zagorje ima že zasluge, kajti on je pridobil 800 gl podpore za šolo in lani o žleda je tadi skrbel za podporo. Trinajsto leto sem že tukaj in koliko tisočkrat sem se že spotil za vas, in kako bi zamogel iti potem s tega lepega Zagorja. Prosim vas tedaj, od dajte svoje glasove v torek e lino le kandidata katoliške narodne stranke. Ne bojte se nikogar, in če ne bi hoteli voliti tega, pa ostanite raji doma." Zagorje je bila jedina občina, kjer pri volitvi iz pete kurije dc. Šusteršič ni dobil nobenega glasa. Zagorcem se je njihov duhovnik tako smilil, da so nekateri izmej njih samo, da svojega duhovnika pred maščevalnostjo tistih, ki so mu pisali omenjeno pismo, glasovali za Žitnika. S takim nečuvenim terorizmom, s takim nasilstvom so ljubljanski cerkveni krogi pri zadnjih volitvah silili duhovščino v bcj. Ni čada, če so potem še tako mirni ljudje kakor borovniški SchifTcer, začeli razgrajati in agitirati. Brez dvoma bodo ljubljanski cerkveni krogi tudi pri letošnjih volitvah napeli iste strune Zopet bo zapela knezoSkofljska gajžla okrog duhovniških ušes, zopet se bo reklo: Če ne greš v boj, te uničimo. Ljubljanskega škofa in njegovih sveto valcev ne bomo svarili. S temi sploh ni mogoče govoriti, ti so nepristopni vsem argumentom. Obračamo se pa do duhovnikov samih, ki so le orodje ljubljanske Senklavške gospode, in jim svetujemo, naj resno pravda rijo, predno se dado zlorabljati. Premislijo naj, kaj je uspeh njihove agitacije; ali so se z njihovo agitacijo razmere ublažle, ali pa so se nasprotja poostrila; ali so klerikalne ..zmage" povzdignile ugled duhovščine in poglobile verstvo, ali pa je vsaka zmaga duhovščini nakopala novih Se hujših nasprotnikov in oSkodila versko mišljenje. Če objektivno presodijo, kake so bile razmere pred I. kat. shodom in kakšne so sedaj, bodo spoznali, da je vsaka duhovniška zmaga pri volitvah za duhovščino in za cerkev prava nesreča. Sicer pa naj duhovščina postopa, kakor ve in zna, saj bo sama nosila posledice svojega postopanja. Svojim somišljenikom samo svetujemo, naj se ne dajo strahovati in naj se ne dajo terorizirati. Duhovnik, ki se vrže v agitacijo, mora biti pripravljen na vse, in zato ni treba nanj imeti nobenih ob-zirov. Če pride duhovnik kot agitator v tvojo hišo, pokaži mu vrata, a če ne gre iz lepa, pahni ga po stopnicah, da bo vse žive dni pomnil, kdaj je svobodnega slovenskega gospodarja hotal prikleniti na farovško verigo. V I JuhIJttiki. 2 avgusta. Szilagvi. Madjari žalujejo. Nenadoma je umrl Dasider Szilagvi , bivši justični minister vlade Tiaze, Szapaivja in \Veckerleta in bivši predsednik ogrskega državnega zbora. Listi najrazličnejših strank soglašajo v sodbi, da je bil Szilagvi mož ve likega talenta, obsežne izobraženosti, nedosežen jurist, izboren politik in vzor govornika. Bil pa je tudi čist značaj, ki se ni dal z ničemur podkupiti ter je bil docela drugačen, kakor tisti politični pustolovci,, katerim je politika molzna krava. Szilagvi je najlepši tip madjarskega liberalca. Njegovo največje delo je civilni zakon, katerega je dosegel vzlic silnema hrupa evropske klerikalne vojske. Sijajni, krasni so bili govori, s katerimi je S«lagyi dosegel zmago v boju med državo in cerkvijo. Zato pa ga ni moža, katerega bi na Ogrskem sovražili klerikalci bolj kakor Szilagvija. Pokojnik je bil goreč Madjar ter najvestnejši branitelj ogrske ostave, kateri ni pustil odvzeti niti pičice. Zato je prav Szilagvi povzročil padec Banffvja, ki je na merjal obstiukcijo v budimpeštanskem parlamentu udušiti z izpremembo ustave. Szilagvi je bil najduhovitejši ogrski parlamentarec, govornik monumentalnoga patosa in sijajen polemik. Njegovo ime ostane nepozabno v cgrski zgodovini. Kriza v italijanskem kabinetu. V kabinetu Zanardellija je nastala kriza radi finančnega ministra \Vollem-borga, ki je hotel v davkih velike reforme in sicer tako, da bi odvzel velika bremena z ramen revežev in jih zavalil na ramena bogatincev. Odpraviti je hotel konsumni davek, radi katerega je ljudstvo najneza-dovoljnejSe. Konsumni davki pa so hkrata največji dohodki občin. \VolIenborg je hotel vpeljati mesto konsumnega davka zem-ljiSčni davek, kar bi zadelo naj premožnejše, ali tovaciSi v ministrstvu so ga pustili na Ob smrtni postelji. Sličica. Spisal J. K. Belčeva Liza je bila prignala živino s paše, privezala kravo k jaslom, tele pa zaprla v ograjenec. Zeblo jo je preko pleč in dihati ji ni dalo. .Mica odgrn*, odgrni postelj, pa čaja mi skuhaj iz bezgovega cvetja; tako sem slaba, kar zadušilo me bo.* „Menda vendar ne boste ležali o belem dnevu?" „Ej, rada bi bila po koncu, pa se ne da." .Seveda z dvainsedemdesetimi leti hodite bosi na pašo, ni čuda torej, če se prehladite v mrzli jutranji rosi." .Mica, le potrpi, saj ne bom dolgo'... .E, kaj bi to, boste že spet bolji." Liza je spila čaj, toda okrepiti je ni mogel. Oči je zatisnila in težko sopla. Okrog njene postelje pa so stali: najstareji petdesetletni sin Francelj, deset let mlajša, Se omožena hči Urša in tridesetletna M i ca; vsi dragi so bili razkropljeni po Širnem »vetu. „Po gospoda, po gospoda,* dihnila je bolnica. „Po zdravnika tudi," pristavila je mlajša hči. „Meni nič več ne pomaga, vse je zastonj." .Ni še ne — Francelj, naprezi, na-prezi in pripelji zdravnika, če ga imam tudi sama plačati, pa tudi gospod naj pridejo. * Molče je brat ubogal, napregel kobilo in zdirjal z dvoriSča. „Mati, kaj ko bi naredili testament? Čukec in Potokar sta doma, naprosila j a bom, da prideta semkaj." »Čakaj, najprej poravnam z Bogom, potem s svetom." .Iii, uu-u," zagnali sta se hčeri v jok. Kmalu potem so bili prišli z Bogom. Liza je bila zelo slaba, podelili so ji Se papežev blagoslov in vse je bilo v kraja. Tadi Francelj se je vrnil, toda sam, zdravnika ni dobil doma. „Pa naj prideta ona dva," Šepnila je starka, ko so se bili razSli ljudje. „Mati, to nro me nikar ne pozabite," oglasil s« je Francelj. „Mene tudi ne" „Mene tudi ne". . . prosili sta hčeri enoglasno. Liza pa je z zaprtimi očmi pritrjevala — pritrjevala od slabosti. Ko sta soseda priSIa, dvignila se je nekoliko in tiho velela: .Stopite ven." V veži se je Mica naslonila na steber, ki drži Sije, Francelj je sedel poleg nje na ognjišče in UrSa se je oprla na lestvo, ki je stala v kotu. ... »Torej Francelj dobi vse?" .Vse." .Kaj pa dragi?" .Mica pa naj ima iz hiše sto, n-I-, dve sto." ,In UrSa?« .1, Urša je že preskrbljena, tudi drogi nič ne dobe" Francelj je zapustil vesel svoj sedež ter izginil na piano, sestri pa sta planili v sobo. .Uh, uh, taka mati, ki zameta svojega otroka," jokala je UrSa .Enega oče-naSa ne zmolim za vas, če umrete." .Mati, mati, kaj ste storili? Ali niste meni obljubili sto in stokrat, da bo vso moje?" tarnala je Mica. .Tisto, kar je v skrinji, imejta vsaka pol. .Nočem še tistega, če ste že to požrli," zadrla se je Urša. „Pa imej ti, M:ca, in Franceljnu daj petdeset goldinarjev za zvonenje in druge stroške." .Kaj nima Francelj že dovolj?" .Saj praviš, da nočeš ničesar." .Le imejte, le imejte, bom vsaj lahko rekla, da nisem dobila ničesar po svoji materi." In zaloputnila je vrata ter odšla. Tudi soseda sta se odpravila, nikdar nista bila pri takem testamentu. „In zakaj jočeS, Mica?'. . . oglasi se bolnica; težko je govorila, sape ji je zmanjkovalo. .Ii i, zavrgli ste me." »Moj Bog, kaj mi je storiti?" .Vse bo moje, ste obljubljali, is sedaj?" ,Saj imaS doto .. ." .Prava reč, dve sto, grunt, grunt in hiSa. Ii-i." .Bom pa prenaredila, če že ni drugače .. ." .Kaj boste prenaredili ?■ zarohnel je Francelj, stopivSi v sobo. .Ali niste dali cedilo. Wollemborg odstopi, revni sloji v Italiji pa žalujejo! Vojna v Južni Afriki. Lord Kitchener je brzojavil, da operira general Walter Kitchener severno Mid-delborga proti Ben Viljoenu. 19. husarski polk je uplenil mal top, 18. hnsarski polk pa je uplenil 20 vozov in njel 32 Barov. V spodnji zbornici je prvi lord zaklada, Balfour predlagal, naj se da Robertau darilo 100 000 funtov šterlingov. Balfour je naglašal zlasti to, da je Robertsova zasluga, da mesta Kimberlev, Mafeking in Lady-smith niso padla. Nekateri govorniki so bili proti daru ter so grajali Robertsa, ker je dovolil požigati farme Burov. Končno pa je zbornica vendarle dovolila narodni dar 100000 f. St. Vojni minister Brodrick je imel v zbornici radi lista ,Daily Mail" veliko polemiko ter je hotel že demisionirati. Prepovedal je, kakor znano, temu listu pri-občevati liste izgub na bojišču. Trdil je, da dobiva list svoje podatke iz ministrstva, odkoder je bil nedavno spoden neki uradnik. Zbornica je dala Brodricku seveda popolno zadoSČenje. Dopisi. Iz Sostrega, 30. julija. V Sostru imamo za Božjo čast tako vnetega župnika, da smo se v resnici začeli bati, da nas s svojim neizprosnim izsiljevanjem denarja za cerkev in njene potrebe spravi s posestev. Njegovo prvo delo je bilo, ko se je naselil k nam, da se zida večja farna cerkev. Za to bi mu bili seveda hvaležni, ko bi se bilo delo izvršilo, kakor je obetal, namreč s samimi prostovoljnimi darovi. Ko nas je pridobil za novo cerkev, začel je takoj govo riti tudi o novih zvonovih, treba je bilo novih orgelj, novih altarjev, klopi itd. Stari zvonovi morali so se zavreči in naročili so se za visoko ceno novi, za katere se je zbiral denar po prostovoljnih darovih, kateri pa niso bili prostovoljni, kajti ako je navadna tovarniška delavka, ki zasluži v papirnici Vevški 60 kr. na dan, obljubila za zvonove 5 gld., se jo je gotovo toliko časa nagovarjalo in navijajo, da je dala še 10 gld. in tudi več. Koliko pa še gospo-darji-posestniki! Najprvo se je seveda po-vdarjalo, da se bode cerkev zidala s prostovoljnimi darovi, in da so isti bolj obilno pribajali, obljubil je župnik sam 2000 gld. Toda vse se nam tako zdi, da je ostalo samo pri obljubi. Pri zgradbi delalo se je vse bahato, seveda iz namena, da bi si župnik ovekovečil svoje ime. Zato začelo je primanjkovati denarja in zviti župnik dobil je dovoljenje, da sme pobirati — čuite in strmite — po 385% na vse direktne davke ter ob jedmm tirja še 5% zamudnih obresti za 3 leta nazaj. Tako se nahajajo posestniki, ki bodejo morali plačati do 1000 kron. Ni li to krivica, katera jezi uboga zadolžene posestnike, katerim žuga župnik s tožbo, ako ne plačajo v 14 dn*«h. Ljadje kolnejo, da je strah ter se jeze, na ti podlagi sloni toraj župna cerkev v Sostrera. Ni 11 to žalostno? Naši ljulja dajo radi, da, še preradi za cerkev kolikor morejo, toda k«u dar je mera -iclna, poteče tudi pofrpežlji- meni pravkar vsega, hišo in grunt ? Nihče ne bo hodil testamenta prenarejat, testament je narejen in mir besedij!" „Mati, ali slišite?' „Moj Bog! Ti moji otroci ..." ,,Seveda, vsak trenutek drugih mislij." „Požeruh stari, vse bi rad imel sam," zmerjala je Mica. ,.Ali si ti kdaj kaj trpela pri hiši?" „Več ko ti, nikoli nisi bil za nič, na-dušljivec lakomni!" — ,>Ježeš," viknila je Mesojedčeva Agata, ki je bila med tem vstopila, „vidva se pre pirata, mati pa umirajo; svečo — svečo!" »Bog ve, kje je?' „V škrinji." „Škrinja je moja, nihče se je ne sme dotakniti, sama jo bom ven vzela." „Uh, taki otroci," zgražala se je Agata, prižgala svečo ter jo potisnila starki v ledeno roko. „Sedaj pa molimo," priganjala je Agata. In molili so, pravzaprav molila je ona sama. Mrzla rosa je bila stopila bolnici na čelo. Obraz je nabrala v debele gube, v katerih se je zrcalila vsa njena duSna in telesna bolest, dvakrat se stresla in po njej je bilo ... ▼ost. Zato m pa čaje pogosto zabavljanje proti Sapnika in njegovim izmišljotinam. Župnik si lahko izmišljuje sa nase žulje, toda dobro naj zapise za ušesa, da na tak način najhitreje pesa vera med nami v vse, kar nam pridigujejo naSi nikdar siti Crni prijatelji. Pri sto va, 1. avgusta. Popje in pop-karji so se navadili, da se zlažejo kolikor-krat odprejo svoja usta, ne da bi občutili v sebi toliko srama, kot ga ima navaden pes. — Vedeli smo, da bodo Iažnjivo poročali o shodu, katerega je priredilo .Slov. kmečko društvo za Smarski okraj", dne 21. m. m. pri nas. Nismo pa mislili, da se v svoji jezici in nevoščljivosti spozabijo tako daleč, kakor je to storil zavrtani dopisun v duhovski suknji, ki je s pomočjo nam znanega farovSkega vohuna odložil v nesnažnem koritu mariborskih rudečkarjev — .Slov. Gosp." — svoje grde duševne odpadke slabo pokrite z odejo Sale. Storili bi tej umazani cunji in njenemu dopisunu preveliko Čast, ko bi ga hoteli zavračati v meje resnice. Predno pa pribijemo nekatera dejstva, pozivljemo tisto človeče, ki se je v laganju tako izvrstno izučilo, naj pride tudi na prihodnji društveni shod, zagotavljamo mu časten prostor in pa da mu ne bo nihče nič zalega storil, samo da se zaveže tudi za naprej tako nesramno lagati in s tem posredno za naše društvo delovati. Dopisunu se v možganih in očeh bleSči. Največjo zaslugo za shod pripisuje v svoji neverjetni budalosti g. nadučitelju Strmšeku. Učiteljev je videl več nego jih je res na shodu bilo, saj je opazil med njimi tudi zibškega nadučitelja, katerega v resnici tamkaj ni bilo. Temu se pa ne čudimo, Če pomislimo, da je od sv. Etne do Pristove tako daleč, da se človeka niti z daljnogledom ne more spoznati. Revše, ki je čepelo ob zborovanju v svoji „duhovski posodi" — farovžu, blebeče o nekem strahu, katerega so bojda imeli zborovalci, ne pove pa, koga naj bi se bili bali, ali tiste četvorice, katero je na shod komandi ral, da bi delala nemir, pa je pozabila, da ima jezik v ustih, ali pa tistih popov, ki so se opoldne preobjedli in potem ležali kot kače stegnjeni kuhaje jezo nad kmečkim shodom. A ker že govorimo o strahu, poživljamo dopiauna, ki zna tako lepo .Babno goro" opevati, naj vpraša kaplana Korošca, kaj je strah. Povedal mu bo, kako je vsled slabe vesti trepetal na vseh udih, ko sta se on in kmet Mlaker vozila pri belem dnevu s ponesrečenega klerikalnega shoda v Šmarju na Grobelno. Kmete imenuje .uboge pogorelcec. Para nesramna, kdaj pa je prišel kmet kot pogorekc k tebi beračit? Pogorelci ste vi, pa ne ker ste revni kot pogorelci, ampak ker ste pogoreli na časti, vesti in ljubezni do bližnjega tako hudo, da hodite kot resnični pogorelci vsako leto z žaklji, jerbasi in pntami za milodare prosjačit in kmeta odirat, čeprav imate toliko dohod kov, da bi si lahko vi in vaše kuharice vsako leto po dva kakor polovnjčk široka trebuha zredili. Torej spominjaj se prihodnjič 03me božje zapovedi! Ljudsko štetje v Ljubljani. ffJalje.) Ogromna večina ljubljanskega prebivalstva je bila in je ostala rimsko katoliške vere. Razmerje se v tej zadevi ni spremenilo prav nič. Leta 1890 je bilo v Ljubljani 30.162 rimskih katolikov, to je 98 9% vsega prebivalstva. Zdaj jih je pa 36 189 torej zopet 98 9%. Druge vere je bilo prej 338 ljudij, zdaj pa 388 ; največ evangeljcev, bodisi luterancev ali reforma-vancev; za njimi izraelitov, potem pravoslavnih. Prav neznatno Število ostalih ino-vercev. Za Ljubljano novi so armenski katoliki (1 vojak) in 8 brezvercev. Nazadovali so samo pravoslavni, njih Število se je skrčilo za 17. Uzroka nam je vsaj deloma iskati ▼ manjSi frekvenci tukajšnjih zasebnih vzgojališč (dr. Wa1dherr in Huth-Hauss). Glede izobraženosti je zaznamovati v Ljubljani precejšen napredek. Leta 1890 je znalo v Ljubljani brati in pisati 20.062 ali 712% vsega prebivalstva, zdaj jih zna brati in pisati 26072 ali 768% vsega prebivalstva torej za 56% več. Ta napre- dek je pripisati ugodnemu vpliva splošne šolske obveze. Samo brati je znalo 1890 L 1828 ljudi ali 6 5%, zdaj pa le 1302 ali 39%, analfabete v (s vštetimi otroki, ki Se niso bili šoloobvezni) je bilo prej 6.344 aii 22 3%, zdaj jih je pa 6581 to je le 19 4% vsega prebivalstva. V izobrazbi zaostaje ženstvo za moStvom, tako je bilo pred 10 leti, tako je tndi danes, Četudi je ženstvo v zadnjem desetletji napredovalo močneje, kot moStvo. Čeravno je ženstvo v obče namerično močneje, vendar je ljudij, ki znajo brati in pisati absolutno in relativno več moških, kot žensk. Leta 1890 je znalo brati in pisati 9843 moških, to je 76 1% ; samo brati je zaalo 329, to je le 2 5% ; ničesa pa 2756 ali 214%- Zdaj zna brati in pisati 12 264 moSkih ali 79 5% le brati 211 ali le 14%, ničesa pa 2946 ali 19 1%, to je za 23% manj nego prej. Ženskih je znalo 1. 1890 brati in pisati 10 319 ali 67—%; samo brati 1499 ali 9 7°/, ; ničesa 3588 ali 23 3%; zdaj jih pa zna brati in pisati 13.808 ali 744%: samo brati 1091 ali 5.9%; ničesa 3635 ali 19 6%, torej za 3-7% manj od prej. če prevdarimo razdelitev tega razmerja po posameznih mestnih oddelkih v obče in za moStvo in ženstvo posebej, ter primerjamo razvoj izobrazbe o zadnjem desetletju, pokaže se nam precejšen napredek in precejšnja razlika. Napredovali so v vseh treh ozirih vsi oddelki, napredovalo je pa ženstvo močneje od moStva. Občni napredek bi bil brez 6. oddelka, ki je mestu prirastel šele v zadnjem desetletji, in kjer mestne razmere nastajajo Sele polagoma, še večji. Brez 5. in 6. oddelka je v mestu ljudi, ki znajo brati in pisati Štiri patine, sicer pale 3 četrtine. Najslabše je napredoval tretji oddelek, najboljše peti — viden dokaz dobrega vpliva lastne šole, ki se je ondi zgradila czir. osnovala pred 15 leti. Moštvo je napredo va!o povprek za 5—6%, ženstvo za 7—8%, torej močneje. (Konec prih.) Dnevne vesti, V Ljubljani, 2 avgusta. — Novi ljubljanski kolodvor. Železniško ministrstvo je odobrilo generalni nač.-t za zgradbo novega kolodvora nasproti Res-Ijevi cesti in je naročilo jažni železnici, naj na tej podlagi čim prej izdela podrobne načrte. — Ljubljanska okolica je skoz in skoz klerikalna, ia kar gori za klerikalizem in za Šnops. Napredno misleči možje so sila redki, in naprednih časopisov gre ravno v ljubljansko okolico najmanj. Naprednega mišljenja so le civilni ljudje, vse drugo je do kosti kleiikalno. To se pokaže pri volitvah, ko se ti vrli katoličani koljejo in pretepajo, kar se da Posebno zadnjo nedeljo so se v ljubljanski okoiici klali in pobijali, kakor v osrednji Afdki v vojni. Klali so se sicer ljudje, ki sicer z navdušenjem rešujejo vero in se vlačijo po vseh božjih potih, ljudje, ki liberalce iz vsega srca zaničujejo, naprednega časopisa pa še nikdar videli niso. Ta dan se je pokazalo, koliko je resnice v „Slovenčevi" trditvi, da je liberalna sodrga in njeno časopisje krivo hudodelstev. Mi smo to v neki notici pribili s posebnim odrom, da je v Vevčah notoričen klerikalec ubil tovarniškega paznika, ki je pripadal socialnodemokratični stranki. .Slovenec" je radi tega strahovito vzkipel in ogorčeno protestiral, da bi se ti poboji in umori označevali kot sad duhovniške vzgoje. Ne mo remo pomagati — a tako je in nič drugače. V ljubljanski okolioi dominira duhovnik. Posvetne inteligence je tako malo, da ne pride v poŠte v, učitelji nimajo nič upliva, jedini, ki ima veljavo, je duhovnik, in zato smo popolnoma opravičeni, da je naS.okoličan tak, kakor ga je vzgojil duhosnik. Če je pri ti izključno duhovniški vzgoji postal največji Snopsar in postopač, je to za duhovščino sicer malo častno, a .liberalna sodrga" ne more zato. — Čemu? .Edinost" britko toži, da bratovščina sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakoba v Trsta je bila prosila, da bi bila za njene ade slovesna tridnevnica s propovedjo, sv. mašo in slovesnim blagoslovom, in slovenski delavci so hoteli praznovati god sv. Cirila in Metoda s pristopom k sv. obhajila, tržaška cerkvena oblast pa na pisano prošnjo Se odgovora ni dala. Če cerkveni oblasti nič ni na tem, ali hodijo ljadje k mali in k obhajila itd., če to sama smatra za tako nepotrebno, da na pisano prošnjo Se odgovora ne da, čemu potem tržaški Slovenci tako silijo v oerkev? — šolski dom v Gorici. ,Sjča" naznanja prečudno novico, da je druStvo .Šolski dom" prosilo mestni zastop goriški za redno letno podporo, vsled katere bi se goriški Slovenci odpovedali izbojevani pravici do ljadskih šol na mestne stroške. To je vendar od sile, da se upajo klerikalni zdraž-barji v imenu goriških Slovencev barantati s pravico, ki je bila s tolikim trudom izbojevana. Kaj tem zdražbarjem še ni dovolj, da so nastanili vsa svoja podjetja v .Šolskem domu", in da .Šolski dom" zlorab Ijajo za umazane klerikalne namene? če tem razmeram v .Šolskem domu" ne bo konca, bodo morali goriški naprednjaki ustaviti prispevanje za to društvo. Sramotno žalostni propad .Naše Straže" kaže, kaj čaka občenarodno društvo, kakor hitro se pustavi na strankarsko stališče. Občenarodni interes zahteva, da se klerikalna strankarska podjetja odpravijo iz .Šolskega doma". — Operni zbor slovenskega gledališča. Gospodje in dame, ki reflektirajo na to, da bi bili angaževani za bodočo gledališko sezono v zbor slovenske opere, naj se cglasijo v nedeljo dopoldne v gledališki pisarni med 10. in 11. uro. — Himen. Gosp. Karol Jeraj, član c. kr. dvornega opernega orkestra, se bo jutri, 3. avgusta t. 1. poročil na Bledu z gdč. Franico Vido V o v k o v o, znano slovensko pesnikinjo. Čestitamo! — Redni sestanek trgovskih pomočnikov, oziroma Članov slovenskega društva .Merkur" se vrši jutri v soboto dne 3. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih; namen sestanka je razgovor o društvenih zadevah. — Društvo delovodij za Ljubljano in okolico ima dne 3 avgusta v gosp. Lorberjevi gostilni .pri južnem kolodvoru" ob 8 uri zvečer mesečno zborovanje. Dnevni red: 1. Vplačevanje. 2. Vstop novih udov. 3. Vprašanja in interpelacije. Na obilno udeležbo se vabijo vsi g. Člani, posebno pa oni iz okolice. — Trgovsko učilišče v Ljubljani. Takajšnje trgovsko učilišče gosp. Artura M a h r a, ki je končalo letos 66. tečaj, imelo je koncem letošnjega šolskega leta 225 učencev in sicer gremijalna trgovska Sola v treh oddelkih 112, privatna trgovska šola pa v dveh oddelkih 113 učencev. Po narodnosti bilo je 119 Slovencev, 37 Hrvatov in Srbov, 35 Lahov, 31 Nemcev ter po 1 Čeh, Francoz in Grk. Učiteljski zbor ima 16 članov. Oprostilnih izpitov udeležilo se je 17 učencev grumijalne šoie, ki so vsi prebili izpit z dobrim uspehom. Prihodnje šolsko leto prične se 1. oktobra. Sprejemajo se učene', ki so z dobrim uspehom dovršili tretji razred kake srednje šole ali pa meščansko šolo. Internim gojencem zgla-siti se je do konca avgusta, eksternim pa od ig. do 20. septembra. — Iz seje c. kr. okr. šol. sveta v Postojni dne 18. julija 1901. Ko ae poročilo o reševanju tekočega gradiva izza zadnje sej'-' pritrjevalno na znanje vzame, reši se med drugim to-!e: Določi se dan sklepa šolskega leta 1900/1 in pričetek šolskega leta 1901 2 za vse tuokrajue šole. Prošnja nekega učitelja za denarno podporo se priporočilno predloži c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Pripoznajo se starostne doklade učitelju J Šuligoju na d jI -Zemonu druga od 1. junija 1900; učiteljici Al. Bisailovi v Trnovem druga od 1. maja t. 1. in učitelju Janko Rudolfa na Slapu tretja od 1. junija t. 1. Na zavrnitev pri-poznanja tretje starostne doklade nekemu učitelju od strani c kr. deželnega Šolskega sveta se sklene, da se vzdržuje sklep zadnje seje. Neutemeljena prošnja necega krajnega šolskega sveta za razpis učiteljske služba se dene .ad aeta". Na proSnjo občine Vrh-polje za izločitev od vipavske šolske občine in za ustanovitev samostojne ljudske Sole na Vrhpolju, sklene se takoj vpeljati predpriprave. Stavi se temo predlog za definitivno nameSčenje jedne učne moči v Vipavi. Na vpraSanje koroSkega deželnega Šolskega sveta, kako se pri nas postopa z nad 4 km oddaljenimi in vSolanimi otroci, podajo se dotična pojasnila. Rešita se dve disciplinarni zadevi. Ko se Se v zadevi ustanovitve meSčanske Sole v Postojni razsodi, da se ima taka Sola ustanoviti, tec da mora treske, kateri bodo vsled tega nastali, nositi celi politični okraj, predsednik sejo zaključi. —a. — Umrl je v Šmartnem pri Kranja Sele 22 let stari učitelj g Pavel Lam-pret. Lahka mu zemljica! — Iz Litije se nam piSe: Za izlet, katerega priredi tukajšnje pevsko druStvo v družbi sosednega pevskega in tambura&kega zbora Smartinskega v nedeljo, dne 4 avgusta t. 1. v prijazno Trebnje, koder se vrSi v gostilai ,pri lipi* koncert v prid družbi sv. Cirila in Metoda (v zadnji notici tičoči se koncerta je pomotoma kraj prireditve izostal), vlada v Litiji, Šmartnem ter okolici splošno zanima nje, in bode udeležba izletnikov nepričakovano velika. Taisti se odpeljejo med 5. in 7. uro zjutraj iz Litije, odnosno Šmartnega, na vozeh v Trebnje, kamor bode skupni prihod okoli 11. ure dopoludne. Po pozdravu izletnikov po tamošnjem bralnem druStvu bode skupni obed, in ob 4 uri popoludne se vrSi vrtni koncert, pri katerem nastopi mimo moških zborov v štirih večjih točkah 45 pevk in pevcev broječi moški zbor iz Litije in Šmartna Obsežnemu koncertnemu vsporedu sledi prosta zabava, pri kojej udarja tamburaški zbor .Zvon" iz Šmartnega. — Ker je z izletom spojen koncert v blagi namen, in ker ima vas Trebnje jako prijetno lego ter kot postaja dolenjske železnice v smeri proti Novemu mestu kakor tudi proti Ljubljani najugodnejšo železniško zvezo, pričakujemo obilnega poseta iz cele Dolenjske. — Še jedenkrat torej na veselo svidenje dne 4. avgusta v Trebnjem. — „Slovensko planinsko društvo" opozarja one, ki uo naznanili, da se udeleže slavnosti otvoritve koče na Krnu, na to, da se odpeljejo v soboto, dne 3. t. m z opolu-danskim vlakom do Lesc, koder jih voz čaka. — Kolesarsko društvo „Ilirija" ima v nedeljo 4. t. m. jutranji in popoldanski izlet. V jutro vozijo izletniki v Jesenice popoludne pa v Kranj, kjer se vsi na 0Vehselnu" sestanejo. — Klub dolenjskih biciklistov v Ru-dolfovem priredi v nedeljo dne 4 avgusta t. I. skupni izled v Trebnje. Odhcd iz Novega mesta točno ob 1. uri popoludne iz kavarne. — „Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Mokronog in okolico", ima dne 5 avgusta (v ponedeljek) t. 1. ob 8. ari zvečer v gostilnici g. Rudolfa Pleter-3eka pri Lipi cbčni zbor s sledečim vsporedom: 1. Poročilo odbora. 2. Sprejemanje in vpisovanje novih udov. 3. Volitev podružničnih zastopnikov za 16. ve-iiko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda, dne 8 avgusta v Mariboru. 4 Volitev no vega odbora. 5. Pojedini Dasveti. — K obilni udeležbi vab'jo se k temu zborovanju gospe in gospice rodoljub-kinje ter gospodje rodoljubi! — Slovensko kmetsko društvo za gornjsgrajski okraj priredi j*vni shod na prostem dne 4 t. m. na dvorišču g. Ivana Lipoida v Mozirju ob 3 uri popoludne. Dnevni red: 1. Predavanje o hmeljarstvu. 2 Kaj je vzrok razprtij med Slovenci na Spodnjem Štajerskem. 3. Razne resolucije. Odbor vabi zavedne kmete k obilni udeležbi. — Frankovanje dopisnic. Glede na razne pritožbe, da se dopisnice s slikami (razglednice) od strani pošte napačno taksu-jejo, oziroma izgubljajo, in ker izvirajo te pritožbe večinoma iz pomanjkljivega poznanja poštnih predpisov, nas prosi c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo opozoriti občinstvo na sledeče tozadevne uradne predpise: V tostranskem notranjem prometu, to je z v državnem zboru zastopanimi deželami dopuščene so dopisnice tudi tedaj, ako ne nosijo napisa .dopisnica" in si. in ako je bil napis izbrisan ali na drugi način odstranjen. Z dopisnicami brez naslova, ali z izbrisanim naslovom, ki so bile irankovane po tarifu za tiskovine, in ki nosijo razen odpošiljalčevega naslova še druge z roko pisane dostavke, kateri ne 3padajo med one dopuščene po pisemsko poštnem tarifu iz leta 1900, str. 40 odstavek c) ravna se v notranjem prometu kakor z nezadostno frankovanimi dopisnicami, v inozemskem prometu se pa smatra take dopisnice za nezadostno frankovana pisma. Po tarifu za tiskovine frankovane dopisnice, na katerih je odpoSiljalec naslov »dopisnica* odstranil in istega nadomestil z besedilom .tiskovina", in katere nosijo zgoraj označene nedopuSčene dostavke so pa izključne kolikor is notranjega toliko is inozemskega poštnega prometa. — Bogat ribolov. Iz Pnlja dohajajo vesti, da se v morja prikazuje v sedanjem času čudna množina sardel. Na jednem samem čolna je ribič Janez Koatijenčič vlovil v mrežo blizu 200.000 sardel, na dragih pa ni bil lov nič kaj slabejSi, tako da se prodaja na trga kilo sardel za 16 kr. — Gosp. Adolf Reich nam piSe: Sklioije se na § 19. tisk. zak. prosim, da vsprejmete glede na notico, priobčeno v Vašem listu v štev. 169 z dne 26. t. m. pod naslovom .Aretovanja" sledeči po pravek: Ni res, da je Alojzij Forstner, de-laveo pri zgradbi novega mostu, prodajal meni les in cement, ukradeni baje svoji tvrdki. — Tst v cerkvi. Jeri Peterlin ukradel je neznan tat med Porcijuuknlo iz žepa denarnico, v kateri je imela 2 K in vozni listek. Tat ji je prerezal žep, da se je mogel polastiti denarnica. — Tatvine. V Medarskih ulicah bila je Zaneti Cehner ukradena iz voza usnjata taška, v kateri je imela 22 K, nekaj drobiža in zlato verižico za uro, vredno 40 K. — Juriju Šramelju ukradel je delavec F. K. na Roseljevi cesti iz suknjice 18 K. Tatu je policija zaprla. — Ivanu Trtniku, uradniku pri bolniSki blagajni, bilo je ukradeno danes dopoldne iz veže v Gospodskih ulicah Stvriakolo vredno 300 K. Tatu policija zasleduje. — Povozil je A. S. na Mestnem trgu z bicikelnom včeraj popoldne Alojzijo Al breht in jo na rokah in obraza telesno po Škodoval. — Iz blaznice pobegnil. I. Majdič je pobegnil sinoči iz blaznice na Studencu. — Izgubila je na Mestnem trgu A S. 10 K. — Meščanska godba priredi jutri, v soboto, koncert na vrtu pri Llovdu, in sicer na godala. Vstopnina je 20 kr., začetek ob 1 ,8. uri zvečer. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 21.do 27. julija kaže, da je bilo novorojencev 22 (=40 00 0/Oo), mrtvorojenec 1, umrlih 17 (=32 15°/oo). mej njimi jih je umrlo za škarlatico 3, za vra-tico 1, za jetiko 4, za različnimi boleznimi 9. Mej njimi je bilo tujcev 4 (=15 3°/o), iz zavodov 10 (=50 2%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 8, za vratico 2, za uSenom 2 osebi. — Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec mali srpan je bil topel in dosti moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 16 1°, ob dveh popoludne 25 1°, ob devetih zvečer 19 0°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 201°, za 0 4° nad normalom. — Opazovanja na tla-komeru dado" 7348 mm ket srednji zračni tlak tega meseca, za 1 2 mm pod noimalom. — Mokrih dnij je bilo 13, padavina znaša vsega skupaj 130 4?/»?«. — Med vetrovi so provladovali južni, najbolj pa jugozahodni. * Dr.Tresić-Pavičić oproščen. Vsled priziva je bil na dva meseca težke ječe obsojeni urednik in pisatelj dr. Tresić" Pavičić predvčerajšnim oproščen, oziroma je bila sodba ovržena. Razlog je ta, da ni dokazano, da bi bil Tresić", ko je stopil prvič v najintimnejši odnošaj z gdč. Serkuljevo, ob ljubil pokojnici zakon. Zategadelj se ne more trditi, da bi jo bil zapeljal z obljubo, katere ni izpolnil. * Odhod kongregacij iz Francije. Pariški .Gaulois" naznanja: .Prvi red ravno zapušča Francijo. To so Benediktinci v So-lismesu, ki s privoljenjem svojega predstojnika zapustijo te dni svoj samostan ter pojdejo na Aogleško. Samostanska poslopja se bodo prodala dražbenim potom, ker menihi niso poplačali predpisanih davkov". .Pariš Nouvelles" pa je izvedel, da namerava ta poslopja kupiti vlada ter napraviti ondi državno kaznilnico. Benediktinska knjižnica in nekaj pohištva je že odposlano v Anglijo, vse drugo, poslopja, ostalo pohištvo, zemljišča — pa je vlada sekvestrirala. * Prenovljeni rimski indeks „pre povedanih knjig". .Congregatio indicis libro-rum prohibitorum" se je seSIa vsled papeževega ukaza, da izvrSi svojo bogudopad-Ijivo nalogo. Novi indeks, poškropljen z znojom neutrudljivih cerkvenih prvakov, je sad večmesečnega truda, toda več ni tako debel, kakor njegov prednik. Na indeksu so ostala vsa pred L 1600 prepovedana dela, torej tretjina vseh dosedaj prepovedanih knjig. Naproti tema pa je kongregacija mi los ti j ivo spregledala marsikatero, po njenih nazorih več ali manj frivolno knjigo, katero moramo ceniti radi njenega lepega sloga in poetične vrednosti. Tako je izginila iz indeksa cela vrsta leposlovnih knjig in avtorjev. Tadi Goethe, Freiligrath in dragi so bili pardonirani. O Goethe, ti uboga para! Zdaj Se - le boS popolnoma spoznan in srečen, ko pridejo tvoji spisi v roke katoliške hierahije, začenši od ministrantov gori do prelatov! In nesrečno ljubav Lote in Werterja objoko vala bodo zdaj celo rahločutna srca farov-Skih kuharic! — Heine in Lenau ostala sta Se nadalje na indeksu, torej se vsak pod peklenskimi kaznimi svari, naj ne Čita njunih del. Pripomniti treba, da so .Slov. Narod", »Rodoljub" in „Ljubljanski Zvon" seveda ostali na indeksu rimske filialke v Ljubljani. * Tolstoj znovič izobčen. Petro-gradski metropolita Antonv je zdaj ponovil izobčenje Tolstoja, ki je bil ravno nevarno bolan, teda zopet okreval, to pa je storil zategadelj, ker je Tolstoj na prvo izobčenje odgovoril jako energično. * Zna si pomagati iz zadrege. O sedanjem papežu pripoveduje se sledeča do-godba iz dobe, ko je bil Se za internuncija v Bra8elju. V palači nekega imenitnika shajala se je vsak četrtek velikomestna, diplo-matična in nčenjaSka inteligenca. Ob neki taki priliki podal je vpričo dam neki domač grof Pecci ju lepo tobačnico, na pokrovu je bila naslikana jako malo oblečena ženska slika. .Kaj sodite, ekscelenca, o tej sliki?" vpraša hudomušni grof; Pecci opazuje del j časa sliko, drugi — zlasti dame, čakajo, kako si bo pomagal iz zadrege, kako sodbo bo izrekel o nespodobni sliki. — Pecci pa je popolnoma resno vrnil sliko grofu ter rekel: »Res, lepa slika, gotovo fotografija VaSe milostljive". — Grof potem Peccija nikdar več ni dražil. * Uredniki časnikov — ministri. V novem danskem ministrstvu so zdaj trije prejšnji žurnalisti. Viggo Hdrup, minister javnih del, bil je prej urednik lista »Poli-tiken", minister pravosodja Alberti urejeval je liberalni list .Dannebrog", in Ennevald Sorensen, minister notranjih zadev, ki se je tudi bavil prej z žurnalistiko. * Bogoslovec — slepar. Nedavno so zaprli v Monako vem 31 letnega cand. theolog. Josipa Hedviga, in sicer radi slepar stva. Študiral je pred nekaj leti v različnih mestih severne Nemčije teologijo, a ker je že takrat ljudi sleparil, je bil obsojen na 3 mesece ječe, vsled česar mu je cerkvena oblast prepovedala nadalje štu dirati. Od tega časa pa se je živel Hedvig samo od slepastva. Prepotoval je Nemčijo, Avstrijsko in Italijo brez krajcarja denarja ter žieel vkljub temu prav dobro po samostanih in pri različnih župnikih, kate rim se je izdajal vedno za absolviranega duhovnika. Čez nekaj eaaa je pa vstopil v neki kapucinski samostan in od tod je prosjačil pismeno višje cerkvene dostojanstvenike podpore, toda dobil ni veliko. Napravil je dolgove ter skušal na razne na čine, da bi ljudem izvabil kaj denarja. Ker tu ni imel sreče, je ostavil samostan ter pristopil kapucinskemu redu v Monakovem. Od tod so ga pa kmalu zapodili, ko so zvedeli za nekatera njegova sleparstva in je trkal nekoč o polnoči popolnoma vinjen na samostanska vrata. Potem je živel v nekem hotelu v Monakovem, na dolg seveda. Ko je bil račun že velik, mu ga je natakarica prinesla, vsled česar se je pri hotelirju bridko pritožil. Vedel je, da mu tla pod nogami gore, zato si je hotel napraviti Se dober večer, potim pa oditi. Pravil je vsem gostom, da ga je poklical nemški cesar v Vratislavo za učitelja verouka ter poklical na mizo obilo vina, pive, Šampanjca, plačal pa seveda nič. Obljubil je tudi gostom, da jim pošlje .papežev blagoslov", ker je hotel Se prej v Rim. Naslednjega dne je izginil. A kmalu so ga zasledili in zaprli. * Zaničevanje svetnikov. Na Moravskom živi precej premožen kmet, ki je hotel v vrtu posekati staro lipo, ker je prostor potreboval za gospodarska poslopja. Župnik gre mimo in ko zve o kmetovem sklepu, ga nagovori, naj daruje nekaj lipo vega lesa za podobo sv. Janeza Nepomu čana, ki bi se jako lepo podajala sredi vasi To se je zgodilo. Sv. Janez je izdelan, blagoslovljen, ljadje ga mimogrede pozdravljajo z odkrivanjem, le oni kmet se je Janeza vsikdar smejal, kadarkoli je Sel mimo, posebno Če se .ga" je »nabral*. Pobožni vaSčani so se nad njegovim vedenjem po hajSevali, ker tako zaničnje narodnega svetnika in ovadili so ga župnika, ta pa ga pri pri priložnosti radi tega resno svaril ter opominjal, naj se v prihodnje sv. Janeza odkrije ter naj se Janeza tako za-ničljivo več ne smeje. .Za vraga, kaj ga bom pozdravljal, ko je Se pred par meseci raste! v mojem vrtu," odgovoril je poredni kmetic. * Čarovnica na grmadi. V občini Ko vilo pri Satoralja Uiheivju se je že dalje časa govorilo, da je starka Marija Lurics Čarovnica in da ima s samim hudičem intimne zveze. Starka je kuhala namreč zdravila iz rož ter so jo imeli povsod Vadi, ker je bila v zdravljenju navadnih boleznij spretna. Trpeti pa je ni mogel sosed Jurij Vosits ter ji je prepovedal, prestopiti prag svoje hiše. Takoj na to pa mu jo obolela krava in poginila. Praznoverno ljudstvo je takoj začelo govoriti, da je te nesreče kriva stara čerovnica. Prijatelj Vositsa, neki Ga-vinski, je zategadelj Luricsevko tudi ozmerjal. In glej, malo dnij na to je poginila krava tudi Gavinskemu. Zato sta Gavinski in Vosits neko noč napadla starko, jo ubila in zažgala njeno kočo. Naslednjega dne so naSli na pogorišču le Se sežgano truplo starke. Morilca sta zaprta. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vsebina av-gustovega zvezka: 1. Iz pesmi V. S Fedo-rova. 2 Fr. Serafin: Žrtve. (Povest). 3. Dr. Iv. Robida: Alkoholizem. 4. Vida: Mrtvemu pesniku »Aleksandrovu". (Pesem). 5. B. Baebler: Minil je dan . . . (Pesem). 6. Milan Marjanovič: Noviji hrvatski pjesnici. 7. j Aleksandrov: Na planem ljudstvo se mudi. . . (Pesem). 3. B. B a e b 1 e r: To ti danes šepetajo . . . (Pesem). 9. A k i l, L. Volvnskij: Ruska poezija. 10. A nt. Aškerc: Amazonke. (Kavkaska romanca). 11. Anton Čehov: Saubač. (Šala v enem dejanju. 12 K n j i ž e v n e n o v o s t i. Dr. Jos. Tominšek: Knjige „Slovenske Matice" za 1 1900: Slovenske narodne pesmi. — Fr. Go-vćkar: »Ž viharja v zavetje". — A Aškerc: Kaj hočemo. — Simon Rutar: Otttiv atlas zemčpisnv. — Maly slovinsko česky slovnik. — A. Aškerc: A. .1. BoumcKia: Eorsea 3a n,ieajfl3Mi. Kparu'iecKia eraru. C.-II<"in>. — A. Aškerc: A. .1. Bomscsii: IJarcTBo sapavasosiu*. - H. C. JltCKOBL. - JoMliTKlI. C. IIf>r. - Dr. Gojmir Krek: Fran Prešeren. (Poesien) 13. Glasba. Dr. Vladimir Foerster: Novi akordi. — Dr. Gojmir Krek: Javna produkcija gojencev „Glasbene Matice". 14 Med revijami. „Russkii Vj6stnik". — A. A : Čeak&Revue.— 15 NaSe ob neb j« Astro nomski koledar za mesec avgust. 16 Splošni pregled. —i—: Razstava na ljubljanski umetno strokovni šoli. — f Grof Gjuro Jelačić — j Bolgarski metropolit Klo-ment. — t Dr. Jožef Pajek. — Spomenik Radoslavu Lopašića. — NemSka stenogra rlja na ljubljanskih gimnazijah. — »Pr>>-grammi", .Jahresberichti", .Izvestja". — „Zvonček", številki 8. ima to-Ie vsebino: 1. Poletna pesem. Spisal Fran Ž g ur. 2 V Trst z mano. Spisal Ivo Tro 81. 3. V pomladnih dneh. Spisala Anka Z u pančič. 4 Kaj moram že umreti? (V spo min Dragotinu Ketteju.) Spisala Bogomila. (Pesem). 5 Naša čopka vali. Spisal Kazimir M. 6 Prišla je bela žena. Spisal L. Černej. 7. Pouk in zabava. 8. Črno kravo, molžo našo. Besede zložil Frančišek Lev stik. Uglasbil Fr. Ks. S o h n e i d e r. Priloga .Zvončku" ima sledečo vsebino: 1. Tiger, opisal Kramarjev. 2 Ej, ti solnce . . . Spisal Fran Žgur. (Pesem). 3. Nočni po zdrav. Spisala Bogomila. (Pesem). 4 Slovanske pravljice. Priobčuje Ni k. Vrhov. 10. Rožni popek. (SlovaSka). 5. Pri potoku. Zložil in ilustroval Fr. Roječ (Pesem). 6. Dva grobova. Napisal Lad. Ogorek. — FrančiSek Dobnikar. — Jožef Murn-A'e-ksandrov. — V Številki je več slik, med njimi tudi sliki rajnih gg Dobnikarja in Murna. Slovenci in Slovenke 1 Ne zabite družbe sv. Cirila in Metode 1 1 Telefonska in brzojavna poročila. Petrograd 2. avgusta. „Novoje Vremja" pravi, da glede potovanja ministra zunanjih del grofa Lamsdorffa v Pariz in Berolin še ni nič odločeno, da pa je gotovo, da pojde minister v Pariz, že ker je vezan, vrniti Delcasseju vizito. Berolin 2. avgusta. „Vossische Zeitung" javlja, da se snideta ruski car in nemški cesar dne 10. sept. v Gdansku. Rim 2. avgusta. Španski poslanik je kardinalu Rampolli sporočil zahtevo madridske vlade, naj se premeni sedanji konkordat ter zajedno predložil dotični načrt. Vatikan odkloni gotovo ta načrt, vsled česar razveljavi Španija sedanji konkordat popolnoma. * Bruselj 2. avgusta. Kriiger pojde proti koncu meseca avgusta v Ameriko. London 2. avgusta. Večji oddelek Burov je prestopil, kakor se javlja iz Lavrenzo Marqueza, na portugalsko ozemlje in se utaboril pri Guaneju. Portugalski guverner je poslal 500 mož tja s pozivom, naj Buri kapitulirajo. London 2 avgusta. Kitchener naznanja, da so Buri ujeli pri Dornriverju večjo angleško patruljo, pri kateri je bilo nekaj oboroženih črncev. Buri so črnce koj ustrelili in tako tudi jednega izmej angleških vojakov, ki je holand-skega rodu. Dalje javlja, da je burski vodja Kruitzinger sporočil generalu Frenchu, da bodo Buri ustrelili vsacega črnca ki je v angleški službi, naj ga dobe oboroženega ali neoboroženega. Narodno gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca julija 1901 vložilo je v mestno hra-n'lnico ljubljansko 853 strank 426.899 kron 18 vin., 909 strank pa je dvignilo 704.527 kron 40 vin. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Pri »Ljubljanski kreditni banki" je bilo v mesecu juliju t. 1. vloženih na hranilne knjižice in tekoči račun 646.595 kron 05 vin., vzdignjeno pa 489549 kron 17 vin. Stanje vlog koncem julija 1901 2 197 084 kron 53 vin. — Mestna hranilnica v Kranji. V mesecu juliju 1901 vložilo je 317 strank 85 990 K 06 vin, dvignilo pa 273 strank 80 231 K 31 vin., 9 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 7 800 K. Stanje vlog iznaša 2 589.371 K 78 vin, stanje hipoteč nih posojil 1,695 776 K 13 vin. in denarni promet 296 787 K 60 vin. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juliiu 1901 je 159 strank vložilo 51.578 K 73 vin., 137 strank dvignilo je 32.083 K -94 vin., 34 strankam se je izplačalo posojil 31615 K 17 vin. Denarni promet 153 266 K 45 vin. Darila. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 13. do 31. julija poslali prispevkov p. n. gospoda in korporacije: Upravništvo nSlov. Naroda' 151 K, uredništvo „Slovenca" 40 30 K, upravništvo „Narodne Tiskarne" letno podporo 200 K, Kristina Bon na Raki zbirko 8 K, t žup. Janez Debeljak v Preddvoru volilo 200 K, kaplan A RavSl pri Sv. Lovrencu v Slov. Gor. zbirko 20 K, občina Breznica 20 K, župnik Avg. Skočir v Gradcu 60 K, Marija dr. KuSarjeva in Jelka Naglasova zbirko za VreC-kov spomenik 200 K, Roza Nikl v Ormožu ob godu Ane Niklove nabranih 7 K, v Šmartinku pri Velenju zbrana družba 33 K (mej temi žup. Jos. Kunej 20 K); posojilnice: v Spod. Dravogradu 100 K, v Žužemberku 30 K, v Senožečah 10 K; podružnice: moška šentjakobsko-trnovska v Ljubljani 171 K, za Pribloves in okolico 13 40 K, šišenska dohodek veselice 144 K ;po „Slov. Narodu"), v Vuhredu 10 K, ženska na Vrhniki 100 K, ženska v Kranju 123 K, ženska v Logatcu 50 K, ženska Senklavško-frančiškanska v Ljubljani 94 K. — Meseca julija je bilo dohodkov 4114-80 K (mej temi dar koroških Slovencev 1000 K) in stroškov 3442 10 K. Blagajništvo družba sv. Cirila in Metoda. * Lekarnarja Brady-Ja kapljice za želodec, prej znane tudi pod imenom Ma-rijaceijske kapljice za želodec, so vsled svojega preizkušenega, izbornega, vzbudilnega in okrepčevalnega vplivanja pri slabosti želodca in prebavnih težavah v vseh slojih prebivalstva čim-dalje bolj priljubljene in se dobivajo v vseh lekarnah. Opozarjamo čč. čitatelje, da pri naročilih pazijo na podobo znamke in podpisa, ki ga objavljamo v inseratnem delu lista, ker le tedaj so Marijaceljske kapljice za želodec pristne. Proti zoboboln In gnjilobi zob taborno delaj« Melusina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo is ost. Cena 1 steklenici ■ rsbimim navodom 60 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po posti razpošilja ss ve*k;dan dvakrat. Jedina aulo^u (28—31) dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana Realjeva cesta itev. 1, zraven mesarskega mosta. Umrli so v Ljubljani: Dne 31. julija: Marjeta Mulhar, mestna uboga, 74 let, Karlovska cesta 5t. 7, ostarelost. — Jožefa Peklaj, hišnikova žena, 59 let, Komen-skega ulice St. 5, srčna hiba. Meteorologično poročilo. VUina n»d moljem S06-S m. Srednji mračni tlak 738 0 ram. g. > Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 9 *~ B (S Vetrovi Nebo 1. 9. zvečer 2 ! 7. zjutraj . 2. popol. 7319 214 si. jzahodj jasno 730 6 ! 19 6 si. szahod del. jasno 730 3 22 7 p. m. se v. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 22 9°, nor-male: 19*7°. Dunajska borza dne 2 avgusta 1900. Skupni državni dolg v notah . . . , Skupni državni dolg v srebru .... \vbtrijaka zlata renta......, Avstrijska kronska renta 4°,'a .... Ogrska zlata renta 4°/0 ...... Ogrska kronska renta 4*/0..... Avstro-ogrske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista..... ... Nemški državni bankovci za 100 mark, 20 mark ........., 20 frankov........... Italijanski bankovci......., C. kr. cekini.......... 98 95 98 90 118*45 9580 11845 929U 1676 -629-239 — 117*22 Vi 23 44 1902 9110 11-31 Potrti najglobeie žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da se je preselil v boljše življenje iskreno ljubljeni preblagi sin, oziroma brat itd. gospod Pavel Lampret učitelj v Smartnu pri Kranju ki je nagloma danes, dne 1. avgusta, ob 10. uri dopoldne v 22. letu svoje dobe mirno zaspal v Gospodu. Pogreb bode v petek, dne 2. avgusta ob 7. uri popoludne iz ljudske Sole na Smartinsfco pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode brala v cerkvi v Šmartnem. Naj v miru počiva! Kranj-Ljublj ana, 1. avgusta 1901. (1626) Žalujoči ostali. Goap. Anton I mi je oatavil Idnbljani Acetylen-aparat letošnji, naj novejšega sistema. Stroj del oje sam, kolikor luci porabim, in ne pride popolnoma nič zraka zraven, kakor pri drugih aparatih. Stroj deluje brez vaake nevarnosti, brez smradu, tako da ga ae more postaviti na vsak prostor. Kar sem videl doaedaj aparatov, so veCinoma vsi nevarni in pri napolnitvi ae zmeša zrak a plinom, kar je pri tem stroju nemogoče. Luč je najlepša in najcenejša, tako da morem najtoplejše priporočati vsakemu, ki Želi imeti lepa čisto luč. Tisti pa, kateri že imajo različne aparate, ki sploh niso za rabo, naj si pustijo letošnji najnovejši aparat A. Ivanz postaviti. Spoštovanjem Anton Ravnikar (1636) posestnik in gostilničar v Ljubljani, Rožne ulice štev. 29. Uradnik išče učitelja slovenščine (event. dijaka). (1629 1) Več se izve v upravni§tvu BSlov. Nar.". Trgovski učenec s primerno Šolsko izobrazbo, poStenib sta-rišev, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom pri (1:"j28—5) J. Šket-u v Ilir. Bistrici. Mlad trgovski pomočnik vešč manufakturne, Špecerijske in želez-ninske stroke, želi svojo sedanjo siužbo premeniti. (1635-1) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.*. ; MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. LETNIK XXI. (1901). Izhaja po 41 , pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K ao h, pol leta 4 K 60 b, četrt leta a K 30 b. 40 Za vse ncavstrijske dežele 11 K 20 b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b. „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Razpis. V deželni bolnici v Izubijani izpraznjena je služba sekundarija z adjutom 1200 kron na leto. Služba se odda za dobo dveh let, ta doba pa se lahko podaljša, ako je službovanje dotičnika zadovoljivo. Prosilci za to službo preilože* naj svoje s krstnim listom, z doktorsko diplomo in z dokazili o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje do 25. avgusta 1901 vodstvu dež loih dobrodelnih zavodov. Deželni odbci Izra-njslsl- V Ljubljani, dne 31. julija 1901. \y „}tarcdni tiskarni" je iz begate ilti$trcuan. 4° #° Posamezni izvodi te številke Jf 240. Po pošti ?2 vinarjev več. HJt> jfr /Zaročila vsprejema jjp jjfp Laucslau Jcb^^ntner ■$» 4> Knjigotržec u Ljubljani. >: Ck. kr. gjjjjjji fgft držam žitarici Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. j unija 1901. leta. Odhod Is lVJnbUan« j ti. kol. Prog;a oss Trbli. Ob 12. ari 24 m po noči oeobni Tlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzenifeite, Inomost, Monako v.. Ljubno; čez Selzthal v Ansaee, Solnograd, tez Klein-Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amatetten. — Ob 7. ori 5 m ijutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno Dunaj; cea Selzthal v Solnograd, Inomost, 6ez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Mari j ine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amatetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran 2ensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; čez Klein-Reiding v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amatetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mona-kovo. — Proga v Iffovomesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri ' m popoludne istotako, ob 6. uri 55 ai zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v Izubijano juz. kol. Proga la Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, lnomosta, Fran-zensfeste, Soinograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobui vlak iz Trbiža. — Ob li. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov Heba, Marijinih varov, Plzuja, Budejevic, Soinograda, Linca. Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenci, lnomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 3H m popoludne osobni vlak z Dnnaia, iz Ljubna, S?lzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, lnomosta, F.-naseusi'este, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3V m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob S. uri 51 m zvečer osubn; 6. ari l(i na in ob d. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in pravnikih. (1393; Abiturijent želi za časa počitnic stopiti v službo v kako pisarno ali pa sprejeti kakega gimnazijca v pouk Ponudbe pod imenom: ,,Začasne službe" posta restante. (1628—1) Išče se aaaJLmdL trgovski pomočnik za špecerijsko trgovino za mesec avgust pri vojaških vajah. Ponudbe vsprejema Anton Sadnek trgovec v Senožečah. (1630—l^ S 1. septembrom t. I. vsprejme se poštena ter vestna poštna upraviteljica. Prosilke za to mesto pošljejo naj svoje prošnje s spričevali vred do 15. t. m. pod naslovom: Franc Majcen, trgovec in poštar na Dolu pri Hrastniku. (1627—1) Jttaline kupuje na debelo. Kdo? pove upravništvo »Slov. Nar.« >2S^M&5B>i&255E rita aV:aV*VaV^»x^V Mizarska zadruga v Sent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naroCitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih. V prav obilno naroCitev se priporoča Josip Arhar (502—23) načelnik. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josi p.NoJli Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.