CTJ dan razen sobJt, nldelj in praznikov. PRO SVETA Uredniški in upravniški prostori: 2657 South Lavvndalc Ave. Issued daily exeept Saturdaya, Sundays and Holidays • Al 9 V Miš ji | GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE | Office of Publication: 2097 South I*uwndale Ave. Tvlephone, Rockwell 4904 LETO-VEAR XXXVI Cena lista je $6.00 Entered u necond cUw, matter J«nu«ry 1«. 1B33. «t the puet office ■t Chicago, Illinois, under th® Aet of Oonfreee of M*rch «. 187» CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 2. NOVEMBRA (HOV. I). 1944 Subscription 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 215 Acccptance for mailing at speeial rate of postage provided for in seetion 1103, Aet of Oct. 3. 1917, uuthorixt>d on Junr 4, 1H1H, Japonci naznanili ameriški sporazum 0 , . . . , , | kontroli bal- bombm napad na glavno mesto kanskihdržav Ameriški letalci uničili 2594 japonskih letal v dveh mesecih. Najmanj 35,000 Japoncev ubitih v pomorskih bitkah pri Formoai in Filipinih. Dve tretjini otoka Leyte pod ameriško kontrolo.—Ruska armada prodira proti Budimpešti na 60 milj široki fronti med Donavo in Tiso. Grški gerilci in britske čete se bližajo jugoslovanski meji.—Nemci poraženi v bitki na holandski fronti Washington, D. C« 1. nov.—J osrčju mesta, ki ima 80,000 pre-Radio Tokio je naznanil, da so bivalcev. Francoski grof obsojen v smrt ameriški velebombniki tipa B-29 napadli glavno japonsko mesto in Jokohamo v bližini. Naznanilo dostavlja, da so se delavci v japonskih tovarnah razburili, ko so pričele padati bombe. Prvi bombniki so se pojavili nad Toki jem ob eni uri popoldne. Na-znanilec na tokijski radiopostaji je posvaril prebivalce pred nevarnostjo ognja. Ameriški vojni department trdi, da nima informacij o bombnem napadu na japonsko glavno mesto. Pearl Harbor. Havaji 1. nov. - Ameriški letalci so uničili 2594 japonskih letal v operacijah, ki so se pričele 30. avgusta in dosegle višek zadnji teden v pomorskih bitkah pri Filipinih, v katerih je japonska mornarica dobila katastrofalne udarce. Admiral Chester W. Nimitz pravi, da so v tej dobi Američani izgubili okrog 300 letal. Veliko število ameriških letalcev se je rešilo. Ameriški letalci ao sestrelili 1462 japonskih letal v spopadih v zraku, nadaljnjih 1132 pa so bombe uničile na tleh. Poleg sestreljenih in uničenih letal je bilo najmanj 252 poškodovanih in vrženih iz akcijei Japonci so izgubili najmanj 60 bojnih ladij v treh bitkah z a-meriško pomorsko silo pri Filipinih. Število uključuje jjotop-ljene in poškodovane ladje. Sodi se, da je bilo najmanj 35,000 članov posadk in mornaričnih častnikov, med temi več admiralov, poveljnikov japonske mornarice, ubitih v jjomorskih bitkah pri Formozi in Filipinih. Podadmiral Robert Carney, lef Nimitzevega štaba, je dejal, da je japonska bojna mornarica dobila tako strahovite udarce, da ne bo nikdar več ogražala ameriških operacij nk Pacifiku. Uyte. Filipini, 1. nov. — Čete in oklopne kolone ameriške divizije se vale naprej po dolini v sredini tega otoka v smeri Ca-rigare, kjer so zbrani ostanki japonske sile. Končna bitka za posest otoka se bo kmalu razvila. General Douglas MacArthur Poroča, da je čez dva tisoč Japoncev padlo v bitki z ameriškimi četami pri Jaru. Dve tretjimi otoka sta pod kontrolo ameriških čet. Ameriške podmornice so v zadnjih treh tednih potopile 17 japonskih parnikov na Pacifiku. Od izbruha vojne so podmornice Popile in poškodovale 974 japonskih parnikov in ladij. London. 1. nov. — Ruska ar mada prodira proti Budimpešti, Klavnemu ogrskemu mestu, na J" rollj široki fronti med Tiso in avo Prve čet« so dospele Wke, ki je oddaljena samo milj od Sovjetske čete so v prodiranju proti Budimpešti zasedle čez dvesto naselbin na vzhodni strani reke Donave. To reko bodo morali Rusi prekoračiti pred naskokom na Budimpešto. Druge ruske kolone prodirajo proti Budimpešti s severovzhodne strani. Te so zasedle v zadnjih dveh dneh čez 50 naselbin. Atan«, Grčija, 1. nov. — Grški gerilci in britske čete podijo Nemce iz Grčije. Poročilo pravi, da se vale proti Jugoslaviji in da so prve udrle na ozemlje, ki je oddaljeno samo sedem milj od jugoslovanske meje. Nemci beže iz Soluna, grške luke ob Egejskem morju. Okrog 15,000 vojakov nemške posadke, ki je štela najmanj 25,000 mož, je že pobegnilo iz Soluna. London, 1. nov. — Čete druge britske armade prodirajo naprej proti Geertruidenbergu ob reki Vleuse severno od Tilburga, ho andakega mest*, kl so ga zasedle j|fdnji pondeljek. General Podlaga povojni kooperaciji v Evropi postavljena ZAŠČITA RUSKIH INTERESOV Sodeloval je z Nemci v času okupacije j WaAhlnfflon< fc. Cm l nov. ParU. 1. nov.—Grof Armand Evidenca dasta Velika Brltanl-Chastenet de Puysegur je bil m> m Rusija že zgra obravnavi pred posebnim sodi ščem spoznan za krivega sodelovanja z nemškimi vojaškimi avtoritetami v času okupacije Francije in obsojen v smrt. dili podlago zavezniški koope raciji v povojni Evropi in se sporazumeli o metodah glede reševanja balkanskih problemov, se je pokazala, ko se je John G. VVinant, ameriški poslanik v Obtožnica mu je očitala tudi I Londonu, vrnil v VVashington. širjenje protižidovske in proti- On se bo posvetoval s predsed zavezniške propagande. Grof je nikom Rooaeveltom, državnim priznal, da je prejel 100,000 fran- tajnikom Hullom ln drugimi u kov-za ustanovitev urada, ki je radniki o diploimatičnlh proble širil to propagando. Denar je mih, katere je Vojna potisnila na dobil od Camilla Ardana, upra- P0^®- vitelja tanke Societe Generale. W»™nt 1)0 0 flu, veznlške posvetovalno komisije Ardan je zanikal obdolžitev in za Evropo. Orf Je že imel sesta sodnik, ki je obsodil grofa, se je nek z Rooaeveltom in ga infor čudil, ker Arden še ni bil areti- miral o rezultatu nedavne kon ran. Levičarski listi kritizirajo ference med piemierjem Chur porotnike in sodnika, ker je bil chillom ln marlslom Stalinom v Stephane Lauzanne, urednik pa- Moskvi. V W^ahington se je riškega lista Le Matin, obsojen vrnil tudi W. Averell Harriman, le na dvajset let težkega zapora, ameriški poslanik v Moskvi. Pri- ne pa v smrt, ko je bil spoznAn čakuje se, da bosta poslanika o- za krivega sodelovanja z nem-1stala več tednov v VVashingtonu. ško okupacijsko silo. Dewey spet udaril po Rooseveltu Predsednik ne izpolni obljub domače vesti | Glass, Jones podprla churchill še Roosevelta ner Thomas E. ! rokah poUbne komiaije, katero niški kandidat republikanske rpnr#>./Hntuntle A. stranke, je v svojem govoru tem mestu ponovno udrihal politične težnje" prizadetih ljud i bodo tvorili reprezentantje merlke, Velike Britanije in Ru-. ^ , j . P° sije. Ta komisija bo upoštevala Rooseveltu. Očital mu je, da da-1 ---ii.„r_ je obljube ameriškemu ljudstvu, katerih pa ne izpolni in so brez pomena. Dewey je apeliral na volilce, naj dajo brco Rooseveltovi ad 43 milj '>d Budimpešte. Drugi lki ruske armade so udrll ^skemH, železniško križišče ■ rr zdsj zavojevane v ljutih 7 riemško silo na cestah HtffM^H IV —------_ Dempsev, poveTJhllTte armad*, je naznanil, "da je bila bitka za Antverp, holandsko luko, končana nam v prilog." Kanadske in ameriške čete so porazile Nemce v bitki na se verni strani Brede in ujele 3400 sovražnikov. Ameriški poslanik Gauss resigniral Odmev odpoklica generala Stilwella Washlngton, D. C., 1. nov.— Predsednik Roosevelt je v razgovoru s časnikarji priznal, da je bil general Joseph W. Stilwell razrešen dolžnosti kot poveljnik zavezniških sil na Kitajskem, Burmi in Indiji zaradi spora kitajskim diktatorjem Kaiše-kom. Roosevelt je tudi naznanil, a je Clarence E. Gauss, ameriški poslanik v Čungkingu, pred-ožil resignacijo. Roosevelt je poveličeval sposobnosti generala Stilwella. Dejal je, da je uspešno vršil svoje dolžnosti kot poveljnik zavezniških sil in da ga visoko čisla. Stilvvell bo dobil novo in važno pozicijo. Predsednik je razkril, da je general George C. Maršal, šef ameriškega generalnega štaba, odobril odpoklic Stilwella Kal-šek je načelnik države, ki ima čez 400,000,000 prebivalcev, predalnik vlade in vrhovni pove J- k'* ni*mogla Tg^oriri^i njegov* ^ -V »T —i« pribor __ - l>oto pa v New Yorku Doznava se, da je bil na konferenci v Moskvi dosežen sporazum glede kontrole balkanskih držav. To naj bi Izvajale Velika Britanija, Rualja in Amerika. Načelo, da Ima, Rusija največje interese na Balfcnu, je bilo priznano. Harriman je na sestanku s časnikarji Izjavil, da je bil dosežen sporazum glede kooperacije treh velesil v poraženih državah. De- .<11 rnr v I „ftU_rn„.r Ijanskl ustroj aa kontrolo Rumu-BuHale, N. Y« 1. nov.-Gover- in ogrske bo v Obiski Chicago. — Dne 30. okt. so obiskale glavni urad SNPJ An ne Tamse iz Des Moincsa, Ernu iiston iz Woodwarda, Iowa, in Antonia Erdeck, Chicago. Nov grob New York. — Dne 2H. oktobra |e na operacijski mizi v bolniš niči umrla Margareta Patelli, znana kot Skrabarjeva Metka, stara 48 let ln doma iz Domžal. Poleg moža zapušča dve hčeri in sina v Pennaylvanijl. Članica je bila Slovenskega delavskega podpornegu društva in S2Z. Ia Clavalanda Cleveland. — Po dolgi bolezni je v meBtni bolnišnici umrl John Novuk, star 09 let in doma iz Gorenje vasi pri Ribnici. Ameriki se je nuhajul od letu 1909. Tukaj zapušču dve sestri, Kanadi, Klrklund Luke, dva brata, v starem kraju pa Štiri sestre. — Za žrtve katastrofe, katerim je požar uničil vse Imet-e, so v teku razne pomožna akcije. Progresivne Slovenke na znanjajo, da bo obleka, ki je bi a nabrana za sturi kraj, razde jenu med prizadete reveže, ako se zglasijo v Slovenskem narodnem domu. Nu delu je tudi žu panov odbor, du določi, koliko materialne škode je kdo utrpel, du dobi zavarovalnino ali odškodnino. Padel v Italiji Aurora, Minn. — S/Sgt. Ju mes Orazem, star 21 let ln sin družine Peter Orazem je 2fl. okt. padel na Italijanski fronti. K vojakom je šel marca 1943 in pet mesecev pozneje Je bil j>o-slan preko morja. Dne 13. jan. je bil ranjen pri Casslnu, zakar je bil odlikovan z modrim ar-oem, kakor tudi 2. junija pri Rt mu, zukur je bil odlikovan s hrastovimi listi. Poleg staršev zapušča brata ln sestro. Bela hiša nasnanila Rooseveltov govor Waahlngton. D. C.. 1. nov.— Voditelji konservativnih demo-krutov so podprli Roosevelta kot kandidutu zu četrti termin. Med temi so senator Glass iz Vlrglnl-je, trgovski tajnik Jones iz Te-xusu in Jumes F. Hvrnes, bivši člun federalnega vrhovnega sodišču ln sedunji direktor odbora vojne mobilizucije. Nuznanilo, da sta se Glass in Jones Izrekla za Roosevelta, je objuvll Stephen T. Eurly, predsednikov tajnik. Gluss je Izju-vil, du se |M>)3olnomu strinja x govorom Byrnesu, v katerem je pojusnil, zakaj je on za ponovno izvolitev Rooseveltu zu predsedniku Združenih držuv. Kurly je razkril, du bo Koosc velt govoril po rudiu v četrtek zvečer. To Izključuje motnost Rooseveltovega nastopa na sho dih v Clevelandu ln Detroitu. bitkah sta. Kadi vk< Moskva je naznani tkanje ruskih čet v Kec T"1 To mesto leži "dnfi od v 20 milj reke Tise, katero ao l'r*J prekoračili, in 44 mil izhodno od Budimpešte " priznal, da ao make "utirane kolone v akciji ste v na Balkanu. Odločitev glede kontrole Nemčije še nl padla. Možnost je, da se bodo Roosevelt, Churchill in Stalin sestali na konferenci v ministraclji pri volitvah. Vladu bližnji bod^tlln razpravlja- zlorabe in obrekovanja mora bi- H o tem vpfaianju._ ti končana. Dewey je v svojem ste ,c priungmfl delavska blZ^Z£T^lstrank konča spor svoje poslušalce na Roosevelto-vo zsgotovilo pred štirimi leti, poslal ameriških četi da ne bo . onstran morja, da bi se borile na na tujem ozeml^. Tega zagotovila Roosevelt ni izpolnil. Prav tako ni izpolnil drugih obljub, katere je dal ameriškemu ljudstvu. Cripps se vrne v stranko Italijanska vlada še pod kontrolo Amerika nasičuje italijanske civiliste Waahlngton, D. C.. 1. nov. — Državni podtujnik Edward Stet tinius je nu sestanku s časnikar ji dejal, du je.italijanska vlsdu, katere predsednik Je Ivanoe Bo noml, še vedno poid zavezniško vojuško kontrolo, čeprav so jo Amerika, Velika Britanija ln Rusija priznuie. Namen priznanju je le pospešitev mirovnega stanja. Formalno je Italija še v vojni z Ameriko, čeprav je bila priznana kot sobojevnlca Amerike in drugih zavezniških držav v vojni proti Nemčiji. Stettlnlus je dejal, da zadnji korak glede določitve statusa Italije zavisi od kongresa. Urad za vojne Informacije (OWI) je istočasno naznanil, du Je Amerika od julija 1. 1942 poslala živila v Italijo v vrednosti $75,000,000 za nssičevanje civilistov. Naznanilo bazira na poročilu, kl ga je objavil general WilJiam 0'Dwyar, k»( ameriške Akutno pomanjkanje v Belgiji Apel na zaveznike za pomoč London. 1. nov. — Župan Bruslja, glavnega belgljakegu mestu, je apeliral na zaveznik«, naj pošljejo najmanj 8000 ton živil tedenako v Belgijo za na |slčevanje prebivalcev. Apel »a fflaša, da je nustalo ukutno pomanjkanje živil v Belgiji. Ljudstvo, ki Je pričakovalo, da se bo )>oložuj izboljšal .po zavezniški osvoboditvi dežele, je razočara-n6. Razočaranj« se izraža v stavki rudarjev, demonstracijah gospodinj in apelih na vlado zu pomoč. Zavezniški uradni krogi trdijo, du je nujna vojaška potreba vzrok. Sleherna zavezniška vojaška divizija v Belgiji in Franciji moja dobiti najmanj tristo ton živil dnevno. pridelkov, nega kolektivnega la, s katerim se Španska armada potlačila odpor Barcelona, Španija, 1. nov^-Beaednik španske vlade je na zatrle odpor republikancev , krajih severovzhodne Španije v bližini francoske meje Te so v ofenzivi proti rebelem v dob m Aran Poveljnik redne armade^ k, zatira odpor, je genersl ^'J Moscsrdo London. 1. nov.—Znamenja kužejo, da bo j>« tletnl spor med delavsko stranko ln Staffordom Crippsorn, ministrom za produ k cijo letal v Churchillov! vludl, Dewey je v svojem govoru ori-1 mirno Izravnan, sal program, ki ga bo Izvajal, če Clunl ekackutlvnegu odbora bo izvoljen za predsednika pri stranke so naznanili, da je volitvah 7. novembra. Ta uklju- Cnpps vložil prošnjo za ponovni cuie polno uposlenost, revizijo vstop in da bo proAnja odobrena, davčne strukture, raztegnltev Cripps je bil izključen lz stran- socialne zaMtte, stabilizacijo cen ke v gu oddelka zavezniške kontrolne rest.vrir.nje svobod-Uit vi )e on orgsnjzlral gibanje « pogajanja ljudske fronte ln s tem kr»il oo-i ' mmd unilsmi »n delodsjalcl In loke delavske stranke. Zve odnoUje mc.1 kongre^im Cripps je bil ./ključen, ker je "n administrscijo. pirporočal spojitev vaeh de av- 1 1 akih »n progresivnih grup v Ijud- »ki fronti, kl naj bi strmoglavila vlado premlarj« Nevllla Cham-berlaina. S tem i« izzval spor pri voditeljih delavske stranki-, ki so bili proti oključitvi komunistov v ljudak" fronb» Člani eksekutivnega odbora so zavrgli ponudbo Richarda Ar-1 # ^ landa. vidltelja levičar.kih Pošiljanje ZOVOjeV cialutov. za zilružlt^ z delav- v /^fl/f';0 odobreno v | hko stranko Ta je zijaj nazna-, ..............! nila. da bo prailals deleg^ ljon. Mraillo na p>^llagi ne so bili izbt-o^ PJ» «P Notl-Ba-ll I |5ogovor- i ker. Herold L-skl in Motgan Phillips Liberija odstopila baze Ameriki Washington. D. C., 1 nov,—Ll« Rim. I. novambra. — Žu|>an noe Bonomi je izjavil, "da se naše težnje bit niso uresničile z vzp«>«tavitvljo dlplornatlčnlh <>d-iiošnjev mtKl Italijo in zave/nI* ki." On je apeliral na zaveznike, naj priznajo Italiji status /avaznlce," Amerika, Velik« Britanija ln Kuaija ao priznala italijansko v Ud o zadnjo sredo. ju. To xv roca se |e ■kl*»njer>ega . in«d Liberijo in Amen»u> Washington, D. C., I. nov. — Generalni poštar Walker Ja odo-bril pošiljanje aevojev v Italijo. To le v soglaatu z akcijo predsednika Rooeevelta. kl je vzpostavila normalne odmiftaje z Ita-|lljo. Truiisportucija živil zu civiliste je ovirana /uradi pomanjkanju naprav v lukah. One, kl so pod kontrolo zavezniške sile, moralo služiti vojaškim potrebam. V t« prihaja orožje, strelivo ln drugi bojni material, du se nakopičijo rezerve za veliko ofenzivo proti nemški alll na za padu, Nemci le drže Dunklrk, 8t Nazalre In Lu Itochelle, franm-ska pristanišči)" , mesta ob R<»-kavskem prelivu, kakor tudi one ob rAl Rchelde v Holandiji. Bordeaux je v francoskih rokah, tf>da nemška sila še dominlru ust J« reku CJironde. Francoska pristunlščna mestu, katera so zavezniki zasedli, so Nemci poškodovali pred umikom. Izjema je Cheibourg, kl pa Je oddaljen 000 milj od Brua-Ija. Železniški promet med njima Je počasen ln n« ustreza zahtevam Bruselj trpi zaradi pomanjkanja plina, električna sile In premogu. Pomanjkanje Je tudi mesa, maščoba ln mleka, Potreb-ftčine za zavezniške armade se morajo prevažati po ceatah, ker je bilo vač železniških prog v Belgiji in Franciji poškodova-nih v trku bitk Mobilizacija Poljakov v osvobojenih krajih I»ndon, I. nov,—Had to Moa-kva poroča, da so bili moški, rojeni med leti IM15 in 1C2I, v osvobojenih pol Jakih pokrajinah pozvani pod zastavo. Poziv Je izdal general Mihael Zyi*ier»kl, vojni minlaUr v odb<»ru za osvoboditev Poljske, čigar glavni ^ stan je v Lublinu a NE VIDI KONCA pOJNE V EVROPI Premier proti razpustu koalicijske vlade 0DL02ITEV SPLOŠNIH VOLITEV London, 1. nov. — Porlument e storil koruk naprej, du si podaljša življenje za nuduljnje leto brez splošnih volitev, ko je premier Churchill apeliral na poslunce, naj ne razpuste kou-leijske vlude pred zaključenjem vojno v Evropi. Dejal je, da še ne vidi znumenju, da bo vojna cončana pred poletjem. Premier Je dalje rekel, da bo treba splošne volitve odložiti za najmanj sedem ali devet mesecev.' Poslunci niso ugovarjali Churchillov! deklaraciji. Izgledalo je celo, da so zadovoljni s predlogom, da obdrže svoje sedeže. Zadnje splošna volitve so se vršile pred devetimi leti. Koulicijsku vlada ne sme biLi razpuičenu pred zlomom nacijske Nemčije," je rekel Churchill. "To bi bila napaka, nevredna Časti in ponosa naše dežele. Sedanja vlada mora ostati na krmilu, dokler se ne odloČi usoda Hitlerjeve Nemčije." Voditelji delavske in konservativne stranko so v debati, ki je sledila, odobrili predlog, da se podaljša Življenje parlamenta, dasi ae nekateri niso strinjali s ChurrWnovlm apelom, naj §* parlament vzdrži razprav o upornih vprašanjih, dokler ne bo Vojna dobljena, Premier je v tvojem govoru naglasll, da ne le niso pojavila znamenja političnega poloma v Noirtčljl In da ne ver-jame, da bo vojna končana s popolno zavezniško zmago v bližnji bodočnosti. Churchill j« bil prav tako skeptičen glede zaključenju vojne proti Japonski, On je celo namignil, da bo trajala morda Še osemnajst mesecev po porazu Nemčije. Nučrt, da sti podaljša življenje parlamentu, bo sprejet po tretjem ln končnem prečttanju, nakur bo predložen zbornici lordov v odobritev. Mnenje prevla-luje, du bo skušal Churchill formirati novo koallcljako vlado po splošnih volitvah, kl naj bi izvajala program rekonstrukcije. Očitno je, da ne namerava iti v pokoj, dokler ne boata Nemčija in Japonska poraženi. Stavka kavčukarskih delavcev v Indiani South Bend, Ind., I. nov.— Okrog šest tisoč delavcev Je za-stavkalo v tovarni U. S. Rubbar Co, Stanley Lester, predsednik ! unije, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, Je dajal, ' da Je stavka protest proti kom-panljl, ker Je znižala plačo. Argentinska policija preprečila stavko Buenoa Alres, Argentina, 1. nov.- Policija Je prapračlla generalno stavko komunističnih delavcev v glavnem moetu. Najmanj otem oaeb Je bilo aretiranih Policija |e /aaagla bombe ln orožje, katero je našla pri de-j laveth. Bolgarski listi objavili pogoje premirja Sofija, Bolgarija, 1. nov.—Val liati so objavili pogoje pramtrja, katerega Ja Bolgarija podptaala s zavezniki, bres komentarja. Ljudstvo j« mirno sprejelo vaat v upanju, da bodo zavetniki j /merno Uvajali pogoje premirja. ČETRTEK, 2. NOVEMKRA Glasovi iz naselbin še trpine v Jugoslaviji. Zahvaljujem se bratu Antonu Jarcu,*ki Je nabral $13.25 in jih izročil meni. Ta vsoU je prišteta k prispevkom, ki sam jih jaz nabrala. Rojaki, zbirajte denar za naše brate in sestre! Darovali so sledeči: Po $5: Martin Mohar, Pavel Gregoric, John Secondino, Ro-senblat, pogrebni zavod Frist, pogrebni zavod Karanovic, Lio Hudomal, Frank Prasnikar. . Po $3: Mary Vrabic in Neimenovana. Po $2: Anton Jarc, Mary To-polovsek, Frank Bregar, Frank Zaubi, trgovina Garabijeno, restavracija Antonino, Frank Be-zavicar, Mary Potisek, trgovina Harry Blok, Rozi Tribolak, trgovina A. Doyti, gledališče Co-lumbia, Libei Liquor, Marko Platisa. Po $1.50: Tom Zorz in Voto (trgovina z železmno). Po $1: Frances Repavs, Louis Repavs, Frank Repavs, Louise Mazelj, John Bobic, mrs. Strniša, Mary Spendal, Frank in Ka-thrine Pianosso, Joe Manegini, Valentin Lusnik, Weli Stariha, mrs. Obradovic, Johnny Jarc; Mary Ram, neimenovana, Rozi Jelic, Pitcketer, John Fik, Jack Kosmač, Cilka Krapus, Marga-reth Corela, Christ Benette, Sam Kay, Lena Ferrora, Bruna Contri, Joe Pucel^Toni Jarc ml., Nick Divjak, Joe%Boncorzi, Lu-kas Kajzer, Mary Potisek ml., Mary Brisar, trgovina Hershey. Eugene Fossi, John Seidel, Min-na Givonini, John Vollino, Com-bo Baker, Mary Terrare, mr. Re-canda, neimenovan. Louis Repavs 75 centov; po 50 centpv pa Kati Mastik, Bono-corssi, mrs. Goluha, Frank; neimenovan 25 centov. Skupna vsota prispevkov znaša $122.00. Vsem darovalcem se najlepše zahvaljujem. Pozdrave čitate-ljem Prosvete. Frances Hudomal* SE PRIPRAVLJA NA LOV Brookfleld. Mo. —- To mesto šteje približno i0,000 prebivalcev. Trgovine so skupaj v središču mesta, katero zavzema nekaj blokov. Ob obronka južne strani mesta drži proga Burlington. Na severni strani pa se razprostira obsežen park. V njem je največ javorjevega drevja. Znano mi ni, ali je v mestu al i pa bližini kakšna tovarna. Pač pa je nekaj kovačnic in poprav-ljalnic avtomobilov in poljedelskega orodja. Sodeč po oglasih v lokalnem časopisu jc v tej okolici na prodaj veliko farm. Kmetije so razne velikosti, od 20 do 400 oralov. Oral zemlje na stane od 20 do 40 dolarjev. Čovek bi si lahko kupil že prilično domačijo za dva do štiri tisoč dolarjev. Sicer pa sem čul, da so bile farme v tej državi vedno bolj poceni. Seveda, na majhni kmetiji je težko postati samostojen. Denar si dandanes težko prihranimo, pa bodi mezdni suženj Z VERO V VSTAJENJE Detrolt, Mlch.—V sedanjih čarih je težko hoditi od hiše do niše in trkati na usmiljena srca '-a pomoč našim ubogiip trpinom v stari domovini, zato je potrebno najti pota, da se skupaj snidemo. Radi tega je podružnica št. I SANSa sklenila prirediti igro 'Z vero v vstajenje" v Slovenskem delavskem domu. K igri io vabljeni vsi detroitski Slovenci. Potrebno je, da se skupaj snidemo in skupno položimo dar aašemu ubogemu narodu na oltar. Igro je spisal Ivan Jontez. Vrši se v sedanjem času. Snov gre ni zgrajena na kakšnih sanjah ali fantaziji, temveč je o-pisana živa resnica, slika groz-le brutalnosti, katero prizadevajo fašistične horde nad našim narodom v domovini. Igra se vrši drugo nedeljo v iecembru v Slovenskem delavskem domu. Podružnica št. 1 je razposlala pismena vabila na vse slovenske organizacije v Detroitu, v katerih jih vabi na sodelovanje. Nekatere organizacije so se že prijavile. Želeti je, da ne bo nobene manjkalo v seznamu, kajti ves Čisti prebitek gre v korist našim lačnim in do smrti izmučenim bratom in sestram, ki krvave in umirajo za DEMOKRACIJO in SVOBODO. Ti reveži se nimajo kam obrnit:, ia pomoč, razen na ameriške Slovence. Torej, bodimo ljudje in pokažimo, da v naših prsih bije slovensko srce, da smo pripravljeni vsaj nekaj žrtvovati za tiste, kateri žrtvujejo vse. Zato napolnite dvorano SDD do zadnjega kotička! V primeru, da vas pride na prireditev toliko, da ne bi mogli vsi notri, potem smo pripravljeni igro ponoviti. Več o programu in vsebini igre bomo še poročali. Diletantje se pridno vadijo vsak dan in gotov sem, da bodo igro dobro izvršili in vam predstavili razmere dežele, kjer vam je tekla zibelka. Rezervirajte 10. dccember samo za pomoč našim bratom in sestram, katerim preti pogin to zimo. Še nekaj besed o konvenciji Vscslovanskcga kongresa, ki se je vršila 23. in 24. septembra. Konvencija je bila v prvi vrsti manifestacija za izvolitev predsednika Roosevclta za četrti termin in delavstvu naklonjenega kongresa, kakor* tudi za združitev vseh Slovanov v tej deželi in prav tako v Evropi, in za DE- JAVNI SHOD V MILWAUKEEJU Milwaukee, Wis. — Združeni odbor južnoslovanskih Ameri-kancev priredi velik javni shod v zvezi s proslavo osvobojenja Belgrada. Nastopili bodo izvrstni govorniki, med njimi Fr^nk Zaitz, urednik Proletarca. Zaitz je izvrsten govornik, katerega vsakdo rad posluša. V zvezi s shodom bo tudi ples in vse skupaj ne bo stalo udeležencev nič, ker bo vstopnina prosta. Pričetek bo ob dveh popoldne. Prostor: South Side Turnova dvorana. Dan: nedelja, 5. novembra. Udeležimo sle vsi! (Prišlo prepozno za sredo—ured.) France Puncer. i ' ti Mslovanl v Mehiki a' Piše J. Z- LUt (Sc nadaljuje.) Večina naših tu naseljenih ro-CTte sicer naturalizirana, a resnici na ljubo reče- ^raj P«J * P°trebe M pričanja. V domači po-č l namreč M,hičani, zopet tprutju s pravimi rojenimi Sani. silno ljubosumni in C nic radi ne vidijo, da P i pa naj bi bil i natu- ter^vljan, siU j vtU. Eove domače politične ^ No. pa J»m ilh zat0 "J1" i, državljani bodisi katerega-I, tujega izvora tudi sami.prav prepuščajo. Pred kroglo-tajnim mehiškim volilnim tkorn—čuti spoštovanje vsak istjan! "Yugoslavia Libre" Kolikor mi je znano, je bil na-ll. nekako leta 136 ali 1937 •nda prvi resen poizkus, da bi združili v nekako skupno or-mizacijo v Mehiki naseljeni Ju-liovani. Tega leta so namreč tanovili tukajšnji rojaki tako-"Vseslovanski klub" (Club ^slavo), v katerega je vsto-, razen znatnega števila Ju-pjovanov tudi nekaj Rusov, hov, Bolgarov in drugih Slo- BOV. »rogram tega društva pa je preveč meglen in nedoločen -kakor se pravi po domače— imel ne glave, ne repa. Orga-pcija ni bila ne politična, ne dporna, ne kulturna, ne sport-niti ne izrecno socialna. Nje-organizatorji takorekoč sami j natančno vedeli, kaj prav prav nameravajo z njo. In to je bilo jasno že od početka, stvar ne bo mogla uspevati, trajati dolgo. To se je res idilo. Po nekaj mesecih vse-insko neplodnega obstoja je uštvo v miru za večno zaspalo. >rišla pa je nova, sedanja voj-in z njo, kakor sem že prej lenil. novi, inteligentni in im-izivni elementi med nas. Bur-časi, nove in nujne potrebe »nutka so zahtevale povsod in vseh novih aktivnos^, novih novih naporov, novih žrtvo-1} Tudi med nami se je zganilo. licem meseca marca-4942 je »ustanovljena v glavnem me-Mehike nova jugoslovanska juuzacija, ki je bila krščena^ docela v duhu časa, v katerem je rodila—z imenom "Svobod-Jugoslavija" (Yugoslavia Li-). Njen prvi odbor je bil se-ivljen na ta način: predsednik «n Gabelich (Dalmatiinec), dpredsednik J. Z. List (Slove-, tajnik dr. Dragutin Fodor rt), blagajnik inž. Luis Wa-rer (Hrvat). Društvo jc seveda danes Še Bnlado, da bi mogel govoriti 0 "tt&^^godovini". Ven-f ^ Kaj omenim to, da kar pri nikatcri drugi slični organi-aji znaei celo leto ali deset-tjf delovanja, isto malo manj 1,1 pu našem razmeroma km društvu en sam mesec de- 1 neumorna aktivnost, PNek. vedno novi, čimdalje c)' uspehi. Da to ni le samoto" hvalisanje in prazno na-»vanje, bom skušal dokazati Bnei°' preje pa želim sprego-f11' par stvari o njem na sploš-|to jc. njegovi splošni or- tevilu članstva, fi-m podobnem. Društvo j, ,)()| politično—dasi ^»nkarskfi pol socialno. Na ** »mamo običajno po dva se-^ vsak prvi petek v mese-J' •■« tatu k političnega zna *• n.i katerem se vrše preda-)*■ M'1'H-ila o pretečenem in jj^bjjdoče delo, gmotrfk 1 in drugo; vsak mesecu je posvehi i/ključno social v nega značaja, kjer ■niče ter povabljeni ' boj prosto razgo-rjo, jKjjejo in uga kar se vsakemu po •ri r . , Jf> 1)1» V V mesecu juniju 1944 so ameriški letalci iz oporišč na Kitajskem dvakrat zaporedoma napadli japonsko otočje. Pri tej priliki so listi poročali, da so ameriški letalski gradbeniki izdelali novo letalo "Super leteča trdnjava." Ameriško letalstvo je za uporabo teh zračnih orjakov formiralo jposebni letalski zbor, ki je direktno podrejen ameriškemu glavnemu generalštabu. O novih super letečih trdnjavah seveda listi niso prinesli nobenih podrobnosti. To je za enkrat še vojaška skrivnost, zato pa so povedali nekaj o sposobnostih teh novih letal. Američani niso pričeli z gradnjo štirimotornih bombnikov šele, ko je bila druga svetovna vojna pred pragom, pač pa je bila prva leteča trdnjava zgrajena že 1934. To se pravi točno pred desetimi leti. Krila letal so bila iz aluminija in nad 30 metrov dolga. Nosljivost prve leteče trdnjave je bila preračunana na 17 ton. Tudi oborožitev je bila za takratne čase naravnost ogromna: težkih strojnic. To se zdi nam danes, ko imajo lovska letala po osem strojnic, seveda precej skromno, ali za takratne čase je bila taka oborožitev svetovni rekord. Meseca julija 1935 so ameriške vojaške oblasti imele letalo prevzeti. Pri prevzemnem letu pa se je leteča trdnjava v zraku vnela in zgorela na letališču Dayton. Kljub temu težkemu incidentu, ki ga je povzro-čila nepazljivost pilota, je ameriško vojno ministerstvo naročilo 13 takih aparatov. L. 1940 je ameriško letalstvo razpolagalo s 133 letečimi trdnjavami. Med tem časom so seveda letalo stalno izpopolnjevali. Prav posebne novosti in zadnje tehnične pridobitve na so bile uporabljene p, i novi suDer leteči trdnjavL Tako je ta aparat danes sposoben. da leta v višinah, o katerih sta komaj sanjala Jules Verne in VVells. Drugače pa je s človeškimi sposobnostmi. Organizem živega bitja na svoj nsčin reagira v zračnih višinah. Na 1500 metrov višine tudi neletalec ne občuti hikakih sprememb. Temperatu rs je pa že na tej višini znatno nižja Prt 3.000 metrih izven letala prav pošteno zebe. v notra njosti kabine pa vlada kar pri jetns toplota Na 5,000 metrov se že močno občuti zmanjšani zračni pritisk Potnik sc na tej višini niti ne zsveds. ds mnogo globlje d«hs kakor pa ns zemlji Na 6.000 metrov višine pričenja jo prve nezgode. Zrečni pritn.1 je točno za polovico manjši M pritiska na morski višini. Vsak vzdih vsebuje samo polovico kisika, ki so ga pljuča navajena sprejeti pod normalnimi okoliščinami. Pojavljajo se bolečine ob straneh. Utrip srca je pospešen. Človeka nadleguje glavobol, moči vidno pešajo. tfreba se je zelo potruditi pri dihanju. 6,000 metrov višine, to je skrajna meja za človeka, ki ne uporablja maske za kisik. Piloti že dolgo časa uporabljajo take maske in so se na nje že tako navadili, da ne občutijo nobenih motenj. Nasprotno, nekateri trdijo, da kisik na tej višini spravlja človeka v odlično razpoloženje. Se ni dolgo od tega, ko so strokovnjaki prerokovali, du umivanje kisika kvarno vpliva na organizem. Govorili so, da se pod vplivom kisika organizem hitro izčrpa, ali vse te teorije so se izkazale za napačne. Na višini 7,000 metrov se temperatura še niža, ravno tako pa tudi zračni pritisk. Brez kisiko-ve maske bi človek izgubil zavest že v teku desetih minut. Na tej višini je letalo premagalo vse vremenske neprilike: viharji, nevihte, snežni meteži in vse take neprijetnosti se na tej višini dogajajo samo še pod letalom. Tu vlada |>opolna vedrina. Teoretično ima obzorje premer 350 kilometrov. Na tej višini je izstavljena višinska ineja skoro za vse vrste bombnikov. 8,0000 metrov. Aparat je dosegel takozvano troposfero. Zunanja temperatura se je še znižala. Zračni pritisk znaša komaj eno tretjino pritiska na morski višini. Brez maske bi človek padel v agonijo v treh minutah. Al« leteča trdnjava se še vedno dviga: 10,000 metrov. Na tej višini motorji borbenih letal padejo /.e v občutno onemoglost. Leteča trdnjava j>u ne- moteno plove s hitrostjo nad 500 kilometrov na uro. V tej višini *e letalu ni treba več bati sovražnika, tako lovcev kakor turi protiletalskega topništva. S te višine pa leteča trdnjava še vedno lahko z vso' nstančnostjo bombardira odrejene cilje. 11,500 metrov .. . Predrli smo v stratosfero. Temperatura se je nadalje znižala, od te višine dalje pa ostaja stalna. V sami kebini ni mrzlo, kajti posadka »nosi oblačila, ki se grejejo električno. To pa zaradi tega, ker bi lahko izstrelek preluknjal kabino in s toploto bi bilo pri kraju. Brez maske bi Človek prenehal živeti že v 30 sekundah. Posadka, ki se dvigne na tako višino, se mora 24 ur pred poletom pod-vieči posebni dijeti. Vsaka napetost v želodcu ali v trebušni votlini se pojača na tej višini na štirikratno prostornino, kar povzroča strašne bolečine. Zato se tudi posa4He za take višine hranijo z zelo lahkimi živili. Marsikdo vzleti celo tešč. V takih slučajih pa mora organizem trošiti lastne energije in zahteva zato večje količine kisika, kakor pa je to potrebno zs normalno prebavo. Letalci se navadno hranijo s sladkorjem in s čokolado, z živili, ki so lahko prebavljiva in ki ne povzročajo vetrov. ^ * . Dospeli smo na višino 13,000 metrov. To je skrajna višina— ne za letečo trdnjavo, pač pa za človeško bitje. Aparat bi se lahko še dvigal, do kakšne višine, tega niti ne Vedo. Seveda so morali graditelji premostiti velike tehnične težkoče, da so dosegli take uspehe. V tej višini postane gumij krhek kakor steklo, olje pa dobi obliko smole. Zračni pritisk je tako malenkosten, da niti maska več ne služi. Še nekaj metrov in človek bi se zadušil, kakor če bi ne imel maske. Marsikdo se bo vprašali kako to, da motorji lahko "dihajo" na tej višini, človek pa ne more? Zakaj bi mu ne dali pač še več kisika? To bi lahko storili. samo bi se človek razpočil kakor balon, če ga preveč napihnemo z zrakom. Ne smemo namreč pozabiti, da smo ustvarjeni iz elastičnega mesa ln ne iz kovine. t Pa bo kdo *oj>et dejal, Če že ne moremo napihniti Člove ka, zakaj ne bi s potrebnim pritiskom napolnili kabine? Pri stratesferičnih poizkusih so tako tudi storili. Na 7,000 metrov so povečali v kabini pritisk, kakršen vlada na višini 4,000 metrov Taka kabina s pritiskom bi omogočila polete na 15 in celo mogoče na 20,000 metrov. Ali, kaj bi se zgodilo, če bi sovražni izstrelek kabino preluknjal? V hipu bi bila vsa posadka mrtva. In vendar so ameriški iznajdite-Iji ravno kabino vzeli v pretres pri novi super leteči trdnjavi. Zgradili so jo »f tako močnim oklepom, da je ne more prebiti krogla tudi najtežje strojnice. Kakšne višine so dosegli, zad nji poleti na Japonsko, listi ne povedo. V razgovoru z nekim časnikarjem je eden i/med pilotov samo dejal, da so vojaške ci Ije na Japonskem bombardirali z višine 11,000 metrov. Nekdo (iiugi pa je dajal, et milijonov ton nafte. lukoj po okupaciji so Neme jirisilili baltiško poljedelstvo, du proizvuju izključno sumo zu Nemčijo. Nemci so obnovili kol hoze, to je kolektivna |M>IJedel stvu, kl so se Jim zdelu zu lijlho vo izkoriščanje najbolj priptav nu. V prvih dvijnujstili mesecih so samo iz Estonske pobiull 40 000 ton krme, 10,000 ton svinjine 6ooo ton metli, 1000 ton MM negu semena, 20,000 Ion sena, 40,000 ton slame ln 35,000 hektolitrov čistega alkoholu. Poleg tegu še velike količine jute, Isna, volne Itd, Zu domače prebival-»(vo se niso brigali. Nu J*eton-ikern so prebivalstvu delili po 1,700 gramoV kruha na teden, medtem ko so Nemci prejemali po 3,500 giamov kruha. Mesa' »o delili |jo 250 gruntov tedensko, m Nenu e pa po 1.350 gramov. rlasovi iz Raselbin (Nadaljevanje s 2. strani) ' e!o važno in potrebno pa je, da ljudje, ki umirajo in stradajo, takoj dobijo pomoč. Porinimo našo sebičnost na stran, ker kadar umira narod, ne smejo priti umbicije ln koristi posameznikov v poštev, kajti kdor stoji na potu bi tre pomoči sedaj, ni dober Slovenec oziroma Jugoslovan. Raz-i. da stvari ne bodo prišle v Slovenijo in da bomo dali šelo taki at, ko bo vsa Slovenija osvo-njena, mo popolnoma brez pod-age in neutemeljeni. Resnica e, da je bilo na tisoče naših I ju* di izgnanih, takoj ko je Hitler t*padel Jugoslavijo, v Srbijo in so še danes tam. To so žrtve slovenskega naroda, katere najbolj krvavo potrebujejo takojšnje po-moči. Resnica je, da Je na tisoče naših fantov in deklet pri partizanih, in vsi ti se nahajajo v osvobojenih krujih Jugoslavijo in jih pomoč lahko takoj duseže. Kdor odreka tem Junaškim boiiteljem za svobodo takojšnjo pomoč, Je juniear slovenskega naroda. Ven demokratični svet Jih slavi in občuduje, edino Hitlerjevi somišljeniki jih blutljo ln napadajo. Du, dvanujsta ura je tukaj in kdor ne pomaga sedaj, nima slovenskega sira. V starem kraju ni strank; tam si katoliški duhovnik in komunist bratsko delita skorjico kruha in drug drugemu pomagata. To niso moje besede, pač pa ponavljam besede, katere je izrekel slovenski župnik, kateri je dejansko videl gorje v Sloveniji, takoj ko je sovražnik napadul našo zemljo. Bratje ln sestre, ne Igrajmo se z krvjo in ilvljenjem slovenskega narodu; pomagajmo rešiti vsaj tisto, kar se rešiti da. Slovenci v Chicagu in okolici smo orgunisireii poseben odbor, kateri bo zbiral obleko ln denar, da se napolni prva ledja, katera bo odplula proti Jugoslaviji enkrat v mesecu novembru. Vem, da no bo mod nami niti ene osebe, ki bi ne hotelu pomuguti m storiti vse, kar more, Odprite srcel Odprite roke, otlrajte sirotam solse! Kdor pe sedaj ne pomsga, svoj narod taji ln še zemlja slovenska ne bo plls njegove krvi. Darujmo In pomagajmo sedsj, da bomo lahko x mirno vestjo rekli, da smo tudi mi pripomogli rojakom v starem kraju zgradili novo, svobodno In srečno Jugoslavijo! Anton Krspenr. Rumunšhi kralj Karol in Rusija , NVasblngton. (ONA>-SovJet-skl ambasador Andrej (!romyko je podal danes izjsvo, da so vesti o tem, du bo Rusiju pomagala aH podpirulu vrnitev prejšnjega kralju K uro! a v Rumunije, neutemeljene. O kralju Kurolu |M>rocujo. du je zdaj nu potu v Lizbono. Ruski ambasador je Izjavil, du njegova vludu "ni iirielu in tudi še dunen nima nobenih vezi s Kurolom " Tuko so se torej Karolovi napori Izjalovili, kljub veliki propagandi, katero je zagnal njegov agent za reklumo liussell Bird-welJ, s katerimi je u|>al prepričati svet, da ga bo Rusija podpirala. Filmska igralka Pit t s pognana iz bolnišnice Oslesburg, III., 1 nov, — Zasu Pitts, filmsko In gledališčna igralka, je bllu pognana U bol- , .nišnu-e Mayn, kjer se zdrave Sedaj jim te jKikraji,,,, polzijo j VUJttkl( ki w bli» rllllJt. ni v bitkah na fiontah. Nsmest» da bi zabavala ranjence, Je egi-tirala ze governer je Thomesa K. I)eweyja, piedsedmškega kandi- data republikanske stranke Ve* tet sni so jo IzžvIžgaU, ko jim je hotela doka/sil, da je Rooševelt prelomil obljubo, deno materam, da ameriški fantje ne bodo po- ftlsnl v vojno. iz rok. Nacistični agent je se nu vs<* kriplje trudijo, da bl z nasilji •n pietnjaml krotil) prebivalstvo, ki Ze komaj čuka, da pridejo sovjetske čete v deželo. V Jilgl, Revslu in Kovnu vlada mr l Nemci, spričo dogodkov na bojišču, veliko razburjenje. V baltiških državah Je okrog 40 nemških divizij, katerih umik Je zelo pr oblemetičen. železniške pro* ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ge htalno obdeluje sovjetsko le-j talslvo, nemško obalno plovbo izustil: "Nemčijo lahko rcSU sa* pa motijo sovjeUke podmornice, j mo nemški izumiteljski duh " Tudi |e gen Dltimai ns nem*! Seveda gen UlUnar ni povedu^. ikem radiu prika/al položaj v kaj ae bo zgodilo, 6e ta "isuml-baltiških dtzavsh kot *e(o resen teljski duh" odpove. Zato pa U) in opozarjal nemške poalušalc-e. piav dobro vedo zavezniki in še naj bodo pripiavljeni ns nadalj- piav jamebno se danes tega sa-ne nemške umike ns v/hodu j vedejo evropski narodi, kl se p«1-Njegovu »krajno |»e»imtslU'n« previjajo na temeljite obračune ia/1 agattja so piav poM-bno ka-|/ nomliriUMil krvoloki. ». , rskteiistt(ne v »lasku ki ga Je —Bazovica. GORNJE MESTO POVEST ^ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA SPISAL BOGOMIR MAOAJMA (Nadaljevanj«) Rekle so ji tudi: "Ti ljubiš nekoga, sicer ne bi mogla tako igrati. Nam je malo mar, ali igramo z doživetjem ali ne. Me ne ljubimo nikogar. Že dolgo je, odkar smo ljubile. Ti pa si skoraj otrok. Nikar se jim ne vdaj. da ti bo dlje časa lepo/' In so hotele vedeti, kak je oni, ki ga ljubija. Marija jim je govorila o Simonu. Poslušale so jo z zamišljenostjo, kakor da potujejo same v svoje nakdanje dni nazaj. Božale so jo po laseh in licu: "Kako mehke lase in svileno lice imaš." Vse po vrsti so jo objele in poljubile. Pesmi juga, ki so jih prepevale med igranjem, so bile neveselo pripovedujoče: O pa-stirju, ki je govoril pelinu: Ti si moj sladki cvet; o vozu šarabanu, na katerem so potovale, o Cenkini koči in morju, o Mari, mornarjevi hčerki, o čoinu na Donavi, o Javorini planini in ruske o večernem zvonu, o dvanajsterih razbojnikih, katerih vodja je ugrabil kraso-tico iz Kijeva in umoril mnogo ljudi, a j« iu-stil tovariše in krasotico in šel za puščavhfca, o Stenki Razinu na Volgi in mnogo drugih. Vsaka izmed teh pesmi je delovala na Marijo na svoj način. Vendar Je bil njen obraz bled. Šele sedaj je videla, kako dolga je prečuta noč in da bo takih noči več kot sto, če bo vzdržala. V dvorani je plaval dim, ki jo je spravljal v o-motico. Kljub temu pa je vso noč mislila na Simona. On niti ne sluti, kaj je ustvaril v njeni duli. Poslala ga je od sebe, da bi se ne skril ob njej, da bi ne utonil ob njej v morje čustev. Poslala ga je, da bi ga obvarovala pred kaljo amrti, ki jo je nosila v pljučih. Želela je, da bi šel med ljudi, ki se jih je poprej izogibal, in videl, kar drugi ne vidijo, in slišal, kar drugi ne slišijo, in pisal o tem. Kajti velika skriv-nostns božja sila, ki se širi po vseprostorju, mu je dela dar opazovanja ln povedanja in u-kaz oblikovanja, česar njen fant še ne ve in mu bo razodela ona. In še nekaj: Poslala ga je od sebe, da bo radi samoodpovedi tem lepša njena pot v človekovo poslednjost, ki je onstran-stvo. Vendar je vztrepetala ob misli, da ga je morda poslala predaleč in ne bo on mogel več nazaj. Vselej, kadar ae je spomnila na to, ao ji prišle na misel sanje o gospej s stolpa in-o lini, skozi katero je mogoče poslati senca, in nasmeh se ji je nsrisal na ustnice. Trgovec Steiner se je zelo zasmejal, ko je vstopile in vprašala po goslih, ki jih je danes prodal neki mladenič. "Rekel je, da prodaja svojo godbo angelom. Dobro slutnjo je imel in nič se ni pomotil." Trgovee ji je pripovedoval ves dogodek in se potem pogodil z Marijo. Prodaj ji je gosli za dva tiaoč dinarjev na štiri obroke. "Vem dam ceneje," je rekel. "Saj ležijo po navadi take stvari dolgo tu, preden se kdo spomni, da bi jih kupil." "Gosli sem mu rešila in videla sem ga," je zaklicala doma Marija in objela starko. Starki so zasijale oči v veselju. "Ste govorili z njim?" "Nisem, a videle sem ga." . "On je bil včeraj večer tu, tods ko sem mu rekla, da pridete šele zjutraj, je neksj zakričal »n zbežal, preden sem mu mogla povedati, da boste igrali." Sedaj je Marija razumela, zakaj je govoril v spanju: "Tudi ona je odšla v noč." 23. Ko je Anica prebudila Simona, ji je ta položil obe roki na rami in jo gledal v oči. Vprašal je: "PovSj, Anica, kdo je bil tu, medtem ko sem spal?" Odgovorila je: "Bila je Regina in je prinesla pismo site," "Anica, čudno je na svetu in videl aem sredi sanj . . ." Zamahnil je z roko. "Morda nieo niti sanje več resnica. Resnica pa je: Nekoč je živela neka Marija. Živela pa je le v moji duši. Danes v jutru po bi jo lahko srečal na kaki ulici. Ozrl bi se v svojo duio in jo vpraial: 'Je ta tista Marija, ki je bivala v tebi?,' in duša bi odgovorila: 'Ne'." "In še bi ona tebe srečala v jutru na ulici? Njena duša bi ne rekla 'Ne'!" Simon se je začudil nad tem odgovorom. "Tako govoriš, kot bi jo poznala. Daj mi Reginino pismo!" Čital je: Predragi! Želim, da se nikdar več ne prikažeš k meni. Nočem niti tega, da bi še govoril z menoj. Zelo je bilo potrebno, kaj, da si vpričo vseh govoril meni svojo visoko odjjoved in tako povzročil veselje vsem in radost Man-ciki. Potem si pa še pobegnil od večera in jrzabave, kakor da bi ti bilo ob meni dolg čas. ,ITo vse po vseh prelepih dneh, ki sva jih preživela. Nikdar več te ne pogledam.' Po polnoči smo se peljali v Šestine. Nikolaj se je preveč napil in je jokal ob Eriki, ki se je zaman trudila, da bi ga odpeljala iz družbe. Mancika se je javno sprla s Krila-nom in ga udarila vpričo vseh po licu, on pa ji je potem poljubil roko. Zelo smo se smejali. Danes zvečer se zberemo pri Črnem jag-njetu. Odpeljemo se na Cmrok. Pridi! Komaj čakam, da bi te zopet videla. Pridi! Regina. "Kaj ti piše Regina?" "Poslušaj me, Anics! Regini je dolg čas. Danes bo prečula noč, v jutru bo položila izpit z odliko; sedaj bo okrasila mizo z rožami, potem jo bo pregrnila s črnim prtom; danes se bo igrala z zlatimi ribicami, jutri bo uspavala fanta in ji bo prav tako dolg čas kot poprej. Ni lahko prezirati življenja in se igrati z njim. — Regina misli, da bo ob meni naftla nekaj, ki je drugačno kot tisto, kar bi našla ob drugih. Hoče se poigrsti z menoj, na poseben "hačin. Prišlo ji je na misel, nsreditl iz mene srečnega človek«, ki bi se utopft v razkošju njene lepote, d« bi z««p«l od z«m«knjenja in ne bi ugasnil nikdar nasmeh ns mojih ustnicah. Radi dolgega časa se ji je zahotelo, da naredi srečnega človeka. Ona je ženska sedanjih dni. Težje bi bilo priklicati solze v njene oči, kot pa ji u-biti dolg čas. Js ena Izmed žensk sedanje boljše družbe. Razum ji je premagal dušo in ležita mrtva in hladna v njenem telesu. Boljša pa je ženska brez razuma kot ženska brez duše. To ona tudi ve in vendar se ne upa priklicati svoje duše na««j v življenje. Jaz sem zanjo le knjiga, ki je nekoliko zanimivejša od tistih, ki jih je prečitsls.' Ona je div«, kot jih ti gledaš na filmskem platnu — podobna je Greti Garbo, ki je bila poln« veličine in duše, ko se je napotila v široki svet s skandinavskih gors. Svet je videl to duio in obstrmel ob njej in jo ukradel takoj in Greta Garbo je postala potem, ko so ji vse ugrabili, le ena izmed tistih, ki so podobne Regini, in ob njeni sedanji igri ljudje ne jokajo več. Če bi ona zbežala pravočasno nazaj v gore . . . Regina je prišla od morja in ugasnila v morju teh hiš, ki jih zidajo vedno več, vedno viij«. Ona to ve. Jaz sem prišel iz Primorja in aem ugasnil tukaj. Ona tega še ne ve. Izpite polaga s odliko. To je njej v posmeh. Jaz ne obiskujem predavanj. To je meni v posmeh. (Dalj« prihodnji«.) fT U.S. AIRMEN CONTEND WITH FRENCH MUD Jo^Si Vedno populQrnQ cvetica Nagelj je bila vedno najboi, ljubljena cvetica med J1 telji, ie posebno za pogr v zadnjih letih pa jtAun J šopke in korsaže Vzrok dasoeikaškicvethca,;k,;r.;l Florists Association," Unašli' barve. Več let nazaj s„ ' 1 da čika&ka klima pos^ p ^ geljnom, poiivi njih barvo i!' ojačuje; tako so zidal, v, njake v predmestju sam« nageljnov, č.kago je p^ufl trala nageljnov" in danes s, n, J te cvetke SSBM) v Zveznih cvetll akih prodajalnah v ChicaKU ll se jih odpošilja cvetličarjem ^ gib mestih oddaljenih 500 milj ON AN AOVANCf AMSTKIP IN PtANCI Yank flleri and ground crews Istra bom stldcjr even fcee aofl can be-čeme when tt's mised Uke this with chill fall ralna. Tbough the sir ls one ai their elementa, tho fllers have to fight aloft through tho handlcap of overcasts, and afround they have lo srock and Uve ln such soup as the •bova. But thejr put the bomba and the buliets wbere needed. Signal Corps Radiophoto._ noge pa so mu bile sila težke, da jih je komaj vzdigal iz gostega blata, pot je bila strašno dolga, kakor da se umika pred njim. Huda bridkost je ležala na njegovem srcu, huda in prehuda, da se mu je trgalo in paralo vse do grla in do oči. "Mislil je, da sem prišel zaradi špehovke! Kaj mi špehovka, Bog jo vsem blagoslovi! Prišel sem, da bi me prijazno pogledal, da bi vstal izza mize, me prijel za roko ... ne zaradi špehovke! Saj tudi mati ni mislila na špe-hovko!" . Srce samo sebi ni moglo in ni hotelo dopovedati, da je bilo lačno ljubezni; te lakoti ga je bilo sram. Prišel je do prve hiše, ta hiša je bila krpma. Okna so bila močno razsvetljena, otroci so se prerivali na pragu in po veži. Harmonik« je godla veselo poskoč-nico, iz trušča je razločil podrsavanje in udarce nog, zavrisni-lo je, w^me;alo se, kožici Bo zapeli, •fevatba je!" Lenarta je spreletelo nekaj toplega in prijetnega, stopil je v vežo tudi sam, čisto ponevedoma. Tam je dišalo po» vinur*po šjpehovki, po bobih in mastni pečen ki. Duri so se odprle nastežaj, luč je planila, prikazali so se pari, ki so se vrtili v prahu in svet- lobi, za mizami so sedeli svatje, že vsi glasni, rdeči in pijani, na široki polici pod oknom je sedel godec, vlekel harmoniko in p^ časi, kakor v vinski dremaviči, pocincaval z glavo. Velik fant, ves z nageljni ovenčan, se je opotekel na prag; toliko da ni z ogromnimi škornji pohodil Lenarta. "A, ta je pa Negoda, gosposki Negoda, ki nosi čižme pozimi in poleti! Ali bi rad špehovke, bi rad vina, gosposki Negoda?" Šapasta roka ga je zgrabila za ramo, ga v kolobarju potegnila v izbo. "Na, gosposki Negoda, natlači si suknjo, to dolgo očetovo suknjo! Na, še v čižme si zatakni, če je potreba, v te materine čiž me, ki zevajo!" Fant je pobiral z mize kose špehovke, Lenart je tlačil v suknjo, svatje se niso zmenili. "Na, še vina! Poln kozatec! Do dna! Če ne boš do dnp, te primem ziL lftse!" ( Lenart jfe. pil, živ ogenj mu je šel po telesu, mu je segel v samo dušo. Ko je nagnil glavo vznak, je napol miže pogledal fantu v obraz; videl je polna, rdeča lica, razgreta in puhteča od vina, razposajene, debele ustnice, svetle oči, v^katerih je bila tista vesela dobrota, ki se smeje Grešnik Lenart t Življenjepis otroks '' Ivan Cankar I U (Se nadaljuje.) Zazeblo ga je od nog do srca. Takrat mu ni bilo več do špehovke, do tiste rumene akorje, ki se razcedi na jeziku kakor gorek med Razmeknlli so se debeli zidovi, stal je nag ne očitnem kraju in mati je gledala nanj. Kakor bi »e zagrnil, da bi skril pred njo avojo sramoto? Zasmejala pe je: "Pa le veliko špehovk prtneai"' In zdaj sedi ob oknu in se smehlja. To smeh Ijaj je nenadoma oledenel, <»ci V> l>ele razširil« od groze l*enart se Je okrenll, ds bi šel, stal je že na pragu, toda sunke ma *e je vrnil, atopil Je naravnat proti durlm, ponevedoma, kakor v omotici. Prijel je za kljuko, odprl Je ter stopil v Izbo en sam kor«k. Tam Je atel med odprtimi durmi, majhen In droben, atartkaato upognjen, ohlapni, predolgi in preiuoki obleki, v velikih člžmlh, do gl«*/ njev blatnih, apečen pritlikavec, od nekod s ceste pritepen. Gledal je v to strašno luč, komaj da je kaj videl. "Kaj pa ti?" "Čegav pa je te?" Kakšno blato je prinesel!" "Ali si pot zgrešil v hlev?" Komaj da je kaj videl. kom«J ds je ksj slišal; bleščalo se mu Je v oči in v pamet. Ali vid«l je, kako se je bil Julče globoko nagnil izza mize ter se zagledal vsnj z iadovtn|nim pogledom, prešernim in spolzkim, kakor pod kozolcem. Ns tleh pred njegovim stolom Je ležal velik pe« z rumeno, kodrasto dlako in v krog psa so bile raztresene debele drobtine šprnnvke. Julče j« zgiabil psa zs dlako med ušesi vzdignil mu je glavo ter poka zal na l^narts. ' K*1 K*' Daj*" Pes je zamolklo zarenčal ter se vzpel |mh sm ns sprednje noge. Vzdignil ae Je človek, ogromen in silen do strope, z enim a«mim korakom je stopil do duri ter jih zsloputnil s toliko močjo, da se je Lensrt opotekel po veži. Pobrsl je klobuk ter je tekel na cesto, ne da bi se ozrl, ne da bi dihnil sapo iz prsi. Šel je naravnost in ni prav nič in nikamor mislil, še žaloati kakšne ni občutil. Le tistega lepega psa je videl in špehovko, kl je bila natresena krog njegovih kosmatih Up. "Kje gs je pač zalotil, tegs psa, tako naenkrat?" Stopal je z urnim ko-rskom po blstu in brozgi, kskor ds bi se mu hudo mudilo. Ns-sproti mu je prišla stara ženska, upognjena in zasopla; v roki je nesla culo, opirsla se je ob golo palico. "Kam pa ti, fant, na to stran?" Ozrl se Je prestrašen; solnca ni bilo več ns nebu, hiše so bile daleč, na koncu samotnega polje. s snegom d blizu, nsto je segls v culo ter mu ponudila rumen bob "Na. ubožec' Pa jokal si tudi! Ksr domov pojdi!" Prijel se Je za lica ter je čutil, da so mokra t "Bog povrni, mati!" * * * ' Napotil sr je nezsj proti vasi, FAkMERS INCREASE 01L PRODUCTION S0Y BCANS 11,146.008 ACKES 14,762,000 3,001,000 5,177,000 FUK89 3,470,000 0,320,000 Farmar«, mpmdlm te tKe 90v.rnm.nf1 pl.. for mor. fah and ©JW, jumped Hiek 1943 ofco*4 ara« prodeetiea 71.1 por cost oheod ef 1941. War Food Admlniitra-♦ion Myt S k iiat .«Important for »K. hou*owWo »e Mv. K* f«m0y'i Mod lah •• H k far tile former »e pUnt on oitro *cr. to olkood cropt. Utod cooklaf (at «sol for 1944 h 2)0.000.000 pound«,—or ona pound par f«mily . month. NA t/aHlOJSINI DAN - SE SPOMNITE Vi. Ako Je vaš rojstni dan e tem mesecu. pekUtite vašega cvetlitarjs la mu povejte datum. IZRAZITE SE Z CVETLICAMI »S .ooiMOor Uhh. f toarattra e^ftoo h|*vh*U o SatoriM naglas, da bi se pred ljudmi zatajila. Izpil je na dušek; oči so se mu zalile in zameglile, iz lic 1 plamen, og povrni... za vse!" (Se nadaljuje.) Razni mali oglasi "Night Watchman" Stajna pozicija. Cadillac Glass Co. 900 Cermak Rd. ŽENSKA za splošno hišno delo. Dober dom; mala farma. Ob sobotah in nedeljah prosto. $18.00.-2. nadstr. 104 South Parkside. Tel. Austin 7611. POTREBUJEMO KOVAŠKEGA POMOČNIKA za delo na Power Hammer in nakovalu. STENBERG FORGING CO., 3717 Milwaukee Avenue Phone Avenue 8290 Dobra vprašajte Šefa North Shore Hotel—Evanston. University 8400. FIREMEN—KURJAČI za stoker kotel, nočno ali dnevno delo, dobra plača. YELLOW CAB CO., 57 E. 21st Street. — NE POZABITE ŠTEVILKE POŠTNEGA OKROŽJA! Chicago. 111.—Trgovci in » fesionalisti vedo, kako važno za dostavljanje pošte jn ^ hitreje bo ta dostavljena, če pipmih in zavojih zapišemo številko poštnega okrožja, mor spada oseba, kateri je šiljka namenjena. Tako ima primer lawndalska okolica spada v področje Havvthorn l staje na S. Pulaski Rd., števil "23". Ta številka naj bo ve napisana na naslovu za bes, "Chicago" takole: "Chicago Illinois". Vsaka poštna post, v Chicagu ima drugačno štei ko. V katero poštno okrožje k spada, lahko vidi, če pog)3 svojo "Voter's Identificati Card". Če pa ne vefite števiT poštnega okrožja za osebo] Chicagu, ki ji želite pisati ali 1 drugega poslati po pošti, se blagovolite obrniti za obvesfl na Postmaster, Room 409, Post Office, 433 West Van ren Street, Chicago 7, Illir Toda vprašajte takoj zdaj; sneje bodo uradniki najbrž več zaposleni z drugim dela da bi vam mogli dajati taka sebna pojasnila. Ta številka je majhna stv pa je zelo važna o vsakem su, najbolj pa tedaj, ko pritis naval pošte za prazniško dolj Blagovolite torej sodelovati I di v tem oziru s svojim poštn uradom, ker bo v vašo last korist. ,. ..TBI V Prosveti so dnevno svetovna in delavske vesti. Ali Jih čitste vsak dan? AGITIRAJTE ZA PROSVET Fn* rktStJi Dir imi < BONDS STAMPS TISKARNA S.N.P.J. v tiskarsko obrt epadajoia dela Tiska vabil« za veselic« in shode, vizitnice, časnike, knjig«, kol«d«rJ«, letake itd. v slovenskem, hrvstskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ____Vs« pojasnil«