341
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
Sedma seja 25. sept. (Dalje.) Dr. Vošnjak v daljem govoru obžaluje, da je deželni predsednik zagovarjal deželni šolski svet, ki ni pritožbam in željam slovenskim nikdar pravičen, kritizira nemški „Schul-verein", čegar ustauovljene šole bo slednjič moral vzdr-žavati deželni zaklad, toži, da med cesarskimi uradniki ni nobene discipline , da se vladnega načelnika nič ne boje, ker se jim nič ne zgodi, narodnim pa se je dosti hudega zgodilo. Slednjič prime Gariboidija, ki se zdaj dela tako hudega nemca, ko je pa prej bil cel6 naroden poslanec in 1. 1867. kot naroden šišenski župan Hrvate po slovenski šegi s kruhom in soljo pozdravil.
Deželni predsednik Winkier potem dr. Vošnjaku odgovarjaje v slovenskem govoru opomni, da ni branil deželnega šolskega sveta, ampak samo po-jasnoval, česa se je držal pri svojih sklepih glede učnega jezika v maverlski šoli. Ako se je zgodila komu krivica, naj se obrne do dotičnih merodajnih viših ob-lastnij. Glede večkrat imenovanega okrajnega šolskega nadzornika pa omenja, da se reč natanko preiskuje in da pride v kratkem na vrsto tudi Linhart.
Poslanec Svetec: Ni mi po mnogih vprašanjih mogoče izvedeti ene stvari, katero bi jaz tako rad poizvedel in katera je bistvena: je li namreč nemški „Schulverein" izročil šolsko poslopje v last občini v Maverlu, akoprem je sklep tak,  da se podučuje poleg
nemškega učnega jezika tudi slovenski jezik kot obligatni učni predmet. Ta določba pa je očitno proti postavam in taka ostane, kajti §. 19. državnih osnovnih postav odločno določuje, da se ne sme nikdo siliti k učenju druzega deželnega jezika. Tu pa naj bi se proti tem načelom ravnalo pod pokroviteljstvom nemškega „Schulvereina!" Gosp. Anton vitez Gariboldi hvalisal je kot načelnik „Ortsgruppe Laibach" nemški „Schulverein", a to ne velja mnogo, po pregovoru: „Vsak berač svojo mavho hvali!" (Klici: Istina! Občna veselost.)
Ko so bratje Cehi na Dunaji prosili, da bi se jim dovolila češka privatna ljudska šola ob njih stroških, odbil jim je deželni šolski svet niže-avstrijski to opravičeno prošnjo in minister extra statum, g. dr. Weit-lof, predsednik nemškega „Schulvereina" , je bil poklican, da je izdal dotični referat. Ko se je pa v Ho-leševicah, v popolnem češki občini, zaprla nemška šola nemškega „Schulvereina", takoj podal se je Weitlof na pot in se v Pragi pri cesarskem namestniku pritoževal, kaka krivica se godi nemškemu „Schulvereinu' in Nemštvu. Tu se pač vpraša, velja li povsod enaka mera? Vsak nepristransk človek bode po tej meri tudi sodil in odkritosrčno izjavil, da so nameni nemškega „Schulvereina" ie germanizatorični in taki so bili in taki ostanejo! (Dobro! dobro!)
Zdaj se oglasi stari De ž man, ki pa govori tako zmedeno in smešao, da je njegov govor bolj za „Bren-celjna", ko za resnobne ljudi. Svoje dolge otrobe konča s trditvijo, da uže vsak posel več dobi, če zna nemški, na pr. po 6 gold. na mesec, tisti pa, ki tega ne zna, le po 4 gold. Ko slednjič konča, se mu krohota vse, galerija in poslanci.
Poslanec gosp. Navratil:
Lansko leto sem bil prisiljen, gosp. deželnemu poslancu Dežmanu povedati, da dobro ne vidi, letos pa mu moram reči, da dobro ne sliši ali pa noče prav slišati. Trdil sem v svojem govoru, da je med 45 učenci šole maverlske 15 nemških, 30 pa slovenskih; prav za prav je 11 Nemcev, 31 pa Slovencev. On pa trdi, da so prebivalci skoraj sami Nemci. Da dokažem z avtentičnim pismom, da jaz resnico govorim, on pa, kakor po navadi, poslušalce slepi, naj mu preberem dotični pasus iz naredbe vis. c. kr. deželnega šolskega sveta od 5. maja 1882. št. 550, ki se glasi: „In Bezug auf die Bestimmung der sprachlichen Einrichtung fiir die bewilligte offentliche Volksachule in Maierle ergibt sich aus dem vom k. k. Bezirksschulinspektor laut Bericht vom 8. Janner L J. Z. 141 eingehend gepflogenen Er-hebungen folgendes: Von den 45 Schulkindern der Noth-schule beziehung8wei8e der Schulgemeinde Maierle spre-chen und verstehen 14 nur slovenisch, weitere 9 sprechen sloveni8ch und verstehen etwas weniges deutsch ; slovenisch und deutsch sprechen 7, deutsch sprechen, verstehen aber auch etwas slovenisch 4, nur deutsch sprechen und verstehen 11. Hiernach ergibt sich mit Riicksicht auf den Zweck eines erspriesslichen und ge-deihlichen Schulunterrichtes die Nothwendigkeit einer Theilung des Unterrichtes in einer deutschen und einer slovenischen Abtheilung mit Einfuhrung des Halbtags-unterrichtes, wobei abwechselnd die eine Abtheilung Vormittags und die andere Nachmittags nach dem vor-geschriebenen Lehrplane den Unterricht zu geniessen hatte.
Nach dieser Eintheilung hat fiir die deutsche Abtheilung die deutsche und fiir die slovenische Abtheilung die slovenische Sprache als Unterrichtssprache zu gelten , in der letzteren zugleich die deutsche, in der er3teren aber die slovenische Sprache als Lehrgegenstand zu bestehen.
342
Hiedurch wird zugleich den Intentionen des deutschen Schulvereines wegen Begriin-dungeiner   Schule   in  Maierle   mnerhalb   der
gesetzlichen  Grenzen moglichst Rechnung ge-
tragen."
Kar se tiče učitelja maverlske šole za silo, katerega on hvali, da ga prehvaliti ne more in za katerega se navdušuje, da mu uže sape zmanjkuje, naj mu povem, da je ta njegov „Schulfreund" uže davno odstavljen. (Zbornica se na vea glas smeja.) Nemški „Schul-verein" ga je prav pridno z denarjem podpiral, on pa se je bil vrgel z vso strastjo na sladko kapljico in pozabil popolnem na krompir, fižol, šolo in „Schul-verein". Evo dokaza iz zgoraj omenjeoe oaredbe vis. c. k. dež. šolskega sveta: ,,Die vom k. k. Bezirksschul-rathe verfugte Entliebung des bisherigen Nothschul-lehrers in Maierie wird zur Kenntniss genommen." Tako je končal slavni „Schulfreund" Dežmanov. (Viharen smeh in plosk v zbornici in na galeriji; nemškutarji sami grajajo konfuznega Dežmana.)
Poročevalec dr. Scbrev pravi, da vse hujskanje proti nemški šoli jv Maverlu izvira od c. kr. okrajnega šolskega sveta v Crnomlji. Ta je tudi povzročil, da so se Nemci za Slovence katastrirali! Sploh pravi, da je v Maverlu le 7 Slovencev in 45 Nemcev, v obče pa zahteva ta generaldiktator Nemcev, naj slovenski poslanci ne izgovarjajo „Maverle", ampak „Maierle", kajti to je nemška vas.   (Glasen smeh.)
Potem se glasuje o vseh posameznih predlogih odseka in se isti sprejmo.                               (Dalje prih.)
V deželnem zboru koroškem
sedi samo eden Slovenec in ta je vrli in neustrašljivi boritelj gosp. profesor Andrej Einspieler. Da so v takem zboru besede njegove vse bob ob steno, se razume samo po sebi; vendar jim vrli mož krepke pod nos drobi. Kaj tacega je storil tudi pri razpravi o šolskem proračunu, kjer je posebno lotil se žalostnih šolskih razmer na Koroškem sploh, za slovenske otroke pa še posebej. Rekel je, da tožbe o šoli na Koroškem so trojne: v verskem, denarnem in narodnem obziru. Vera se povsod iz šole izriva, lansko leto je 47 občin poslalo državnemu zboru peticijo za katoliške šole, ker prebivalstvo, tako nemško kakor slovensko, hoče, da se otroci poduČujejo na verski podlagi. — Dalje je dokazal, da ta nova šola je pri vseh velikih napakah po vrhu še silno draga, stroški rastejo leto za letom, od 11.680 gold. leta 1873. so poskočili za 1883. leto na 318.522 gold. Koroška je toraj v 10 letih za šolo plačala 2 milijona in 730.000 gold., pa se 17.120 gold. šolskih kazni. Pa če bi še dobra bila šola, naj bi še bilo; vsaka dobra stvar je tudi draga; ali da ta šola ni dobra, kaže toliko ponesrečenih otrok in pa to, ker je za prestop v srednje šole treba še posebnih pripravnic.
Kar se pa tiče pritožeb v narodnem obziru, je rekel gospod Einspieler:
j,Teh pritožeb Nemci k sreči ne poznajo, saj imajo svoj materni jezik po vseh šoiah; ali Slovenci na Koroškem, akoravno imajo 117 župnij s slovensko pridigo, nimajo ne ene ljudske šole slovenske! Ako se pomisli, kako raznovrstni predmeti se v šoli podučujejo, če se dalje pomisli, kako pomanjkljiva je vednost in omika nemških iz nemških šol izstopajočih učencev, se pač lahko prevdari, kako je v tem oziru s slovenskimi otroci, izstopajočimi iz nemških šol. Vpiljene nemške besede je otrok v vsakdanjem občevanji naglo pozabil, slovenščine se učil ni in zdaj je pri kraji z daljim izobraževanjem.    Ko   so  pred    nekoliko leti  slovenske   občine
prašali, hočejo li imeti poduk nemški, in ko so prikimale , se je po pameti to moglo razumeti samo tako, da se slovenski otroci podučujejo v slovenskem jeziku, nemščina pa je učni predmet. Zdaj pa nemščina uže v najnižem razredu velja za glaven predmet, sloveoščina je le tako postranska reč in se tako zanemarja, da učenci še v drugem razredu ne znajo brati slovenskega katekizma; tudi se pri dovoljevanji priklad posebno gleda na prizadevanje učiteljevo pri ponemčevenji slovenskih otrok. Slednjič se mi zdi, da je v najnovejšem Času postalo načelo to, da v takih slovenskih šolah, kjer sta po dva učitelja, sme biti eden izmed nju nemec* Se cel6 šolsko molitev molijo otroci po nemški. Slovenci se ne vpirajo naučenju nemščine; le to gotovo pametno misel imajo, da potrebno mora imeti prednost pred koristnim. Potrebna je splošna človeška izomika, katero si cel narod pridobiti more le na podlagi maternega jezika; zato je Slovencem slovenščina potrebna, nemščina pa koristna. Da pa to prekucnejo, koristno stavijo pred potrebno in tako narod slovenski hočejo zadržavati v napredku, o tem se glasć tožbe in se bodo glasile , dokler jim ne bo pomoči in rešenja. Tožbe so zadonele tudi uže v državnem zboru in v ministerstvu in zaupno pričakujejo Slovenci od državnega zbora in ministerstva varstva, pomoči in rešitve."
Tako je govoril vrli koroški branitelj narodnih pravic, zato so pa nemški časniki padli po njem kakor besni.