NASLEDKA ŠTEVILKA "GL^S^ SL01>EN1]E IZIDE 12. JANUAR)A 1994 / 26. december \ SAMOSTOJNOSTI k KtpuiiLiicr K SLOVT.n\yE A N^tftGCNtKOn BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE Pft*4ZNlX£ IN S&EÜNO NOVO LETO Í99L Hvala vsem, ki so z voščilnicami posCciii denarni prispevek, za tmí tiskovni sklad m Republika Slovenija Ir^J^ Ministrstvo za zunanje zadeve Sektor za Slovence po svetu Drage rojakinje in rojaki, Slovenke in Slovenci, ki živite v Avstraliji! Prisrčen pozdrav iz domovine, odete v zimsko odejo. Slovenci smo razsejani po vseh kontinentih sveta, čeprav nas ni veliko. Različni so \ razlogi, različne so usode, različni občutki in pogledi, vendar nam je vsem skupno, da se čutimo kot del slovenskega naroda. Nasa skupna skrb in naloga je ohranitev j slovenstva, naSe kulture, jezika in domovine, j Dragi rojaki, v imenu svojih sodelavcev in v j svojem imenu Vam iskreno želim vesele, blagoslovljene božične praznike, miru, radosti in veselja polno ter uspešno leto, ki prihaja. Vsem lep pozdrav! j prof. dr. Peter Vencelj državni sekretar POMEMBNI DATUMI: II. DECEMBER - DAN ČLOVEŠKIH PRAVIC Leto 1994-LETO DRUŽINE 26. DECEMBRA 1990 SElE NA PLEBISCITU UEL13CA VEČINA PREBIVALCEV SLOVENVjE ODLOČILA ZA SAMOSTOJNOST IN NEODVISNOST En sam Božiček nt dovolj - za to je v eni od veleblagovnic v Sydneyu končalo "šolo za Božičke" vet kot 70 Avstralcev, starifv od 22 do 81 tet. Z cCiptomo v žepa želijo tudi našim braicem "A nZVJIU MMSTn-AS and a HAVVij NEU LJEAR!" 14 - DNEVNIK CENA DVOJNE ŠTEVILKE $ 4.00 ETO 1 / ¿t. 16 - 17 14. DECEMBER / GRUDEI 1993 MISEL ZA KONEC LETA 1993 RKTURLNO UREDNIŠKE MIZE Cenjene bralke in bralci! Ste kdaj pljunili v obraz izsiljevalcu? Ste se kdaj postavili v bran slabšega? Ste kdaj rekli mogočnežu, da laže? Ste kdaj preprečili kakšno podlo intrigo? Ste kdaj vzeli v bran nedolžnega? Ste kdaj naredili kaj dobrega s tem, da ste postavili svoje življenje na kocko? Če ste. niste bili zaman človek, a če niste, ne vem. zakaj ste se rodili kot človek. Lahko bi se rodili kot črv, miš ali muha. Dragan Jeremic Pišejo nam...pred prazniki me je doseglo še eno najlepših daril, ki jih lahko dobi urednik kakega časopisa. Res je skoraj preveč laskavo, če pa hočem biti iskrena bom kar povedala kaj mislim: da sem si ga zaslužila. Toda če hočem biti do konca iskrena, bom morala priznati še nekaj - to kar ne govori o napornosti, odrekanju in pritisku, ampak tudi o koristnosti. Zaupala Vam bom: delo s časnikom je tudi moje zdravilo! Daje mi občutek "to be needed/", bi dejali v Avstraliji. Prinaša mi jutra, polna videnja smotrnih in svetlih, dosegljivih ciljev; večere zadovoljstva in občutka polnosti. Skratka, delo je iz dneva v dan novi izziv in novo darilo mojemu življenju! Si lahko predstavljate človeka, ki ga v najlepših, srednjih letih zaradi delne fizične invalidnosti upokojijo, njegov duh, srce in možgani pa so še polni energije, idej in hotenja? Prav zato naj ne bo pismo Hrenovih namenjeno samo meni ampak tudi Vam, ki mi omogočate to delo oziroma izhajanje našega časnika. Vsi finančni in moralni podporniki! Seveda sem spadate, med drugimi, tudi vsi Vi, naše cenjene bralke in bralci pa organizatorji raznih akcij, sodelavci -dopisovalci, oglaševalci, zbiralci gradiva in fotografi"...in seveda tisti akterji, ki nam omogočate, da o Vas pišemo. Srečna in zadovoljna zaključujem to izdajo časnika. Ker pa nisem navajena nekaj samo hvaliti za vsako ceno, moram priznati, da ni bilo vse "med in mleko", saj so me včasih neizogibna izpovedovanja resnic "obsenčila" kot nesramno, ostro in nezaželjeno. Ja, takih resnic, ki si jih drugi niso upali položiti na mizo in se z nasprotniki odkrito soočiti. In še več, ker so me dobro poznali, so me najprej "napihnili", potem pa pričakovali, da za njih opravim "ta del posla", oni pa so se poskrili po kotih in ostali naj, naj...boljši! Oprostite mi, toda ob zaključku leta se tem očitkom ne morem izogniti. Naš današnji čas je tisti izsek zgodovine, ki ga ne doživi mnogo generacij in prav zato je ta dvojna praznična številka tudi ZGODOVINSKA! Namestite se udobno v naslonjaču, se sprostite in prelistajte po časniku... Voščila spoštovanja vrednih predstavnikov naše mlade države Slovenije -ali Vas ne navdajajo z zadovoljstvom? Predstavitve nadarjenih in pomembnih rojakov - ali Vam ne vlivajo ponosa? Volja slovenskih učiteljic in v Avstraliji rojenih, potomcev Slovencev - maturantov slovenščine in Avstralec maturant slovenskega jezika - ali Vam ne govorijo o svetovljanstvu slovenske besede? Obletnice društev - ali ne kažejo naše "biti" m njegovo trajanje? Paleta voščil - ali nam ne predstavlja našo živahnost, aktivnost, polnost, sodelovanje? Hvala vsem! dobronamernost in pripravljenost za Kot dodatna ilustracija vzrokov za moja razmišljanja, dejanja in pisanja v letu 1993 pa še besede našega pisatelja Ivana Cankarja: "...Ali nisem pel o žalosti, ker je bilo v mojem srcu hrepenenje po veselju? Slikal sem noč, vso pusto in sivo, polno sramote in bridkosti, da bi oko tem silnejše zakoprnelo po čisti luči. Zato je bila moja beseda, kakor je bila trda in težka, vsa polna upanja in vere! Iz noči in močvirja je bil v nebeške daljine uprt moj verni pogled — vi pa ste me razglasili za pesimista...!" n Vaša urednica SZ „ // Stanka Gregorič / ^ /O^- ' PIŠEJO NAM... Draga gospa Stanka! Naši neutrudljivi glavni urednici! Ne 100 % ampak 200 % se strinjam s pismom katerega Vam je poslal dr. Marjan Filipič iz Sydney a. Seveda delate čudeže z malimi sredstvi, ki so Vam na razpolago. Rad verjamem, da to delo vzame skoraj ves prosti čas! Vaš dopust v Queenslandu je bil več kot zaslužen. Gospa Stanka. le tako naprej! Vsi Slovenci v Avstraliji Vas potrebujemo! Saj je "Glas Slovenije" izredno zanimiv in poučen za vsakega Slovenca. Z ženo sva z Vami že govorila po telefonu iz Sydney a. Velikokrat sem si Vas skušal predočiti kako izgledate. Vsa ta ugibanja so bila brez uspeha. Toda v 14. številki G.S. na drugi strani sem z veseljem zagledal Vašo fotografijo in sem bil prijetno presenečen! Za pomembno delovanje med avstralskimi Slovenci Vam pa pošiljam malo božično darilo: Izbira odlomkov Ivana Cankarja. Upam, da se Vam bo ta zbirka dopadla. Zavil sem jo v plastiko, da bo ostala še dolgo dobro ohranjena. Miren Božič in zdravja polno novo leto! vaš 81 letni Ljubljančan z ženo Korl in Mili Hren- NSW MNENJA IZRAŽENA V TEM ČASNIKU NE PREDSTAVLJAJO VEDNO MNENJA UREDNIŠKEGA ALI UPRAVNEGA ODBORA V CELOTI. AVTORJI SAMI ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKE. VSA PISMA • PRISPEVKI NAJ BODO KRATKI -OMEJITEV JE DO 230 BESED GLAS SLOVENIJE JE NE- DOBIČKONOSEN ČASNIK. NAMENJEN SLOVENSKI SKUPNOSTI V AVSTRALIJI IHE VOICE OF SLOVENIA IS A NON - PROFIT NEWSPAPER IN THE SERVICE OF THE SLOVENIAN COMMUNITY IN AUSTRALIA UELEPOSLRNliTIIO RS - Canberra Spoštovane Slovenke in Slovenci! Komaj deset mesecev je minilo od odprtja slovenskega veleposlaništva v Avstraliji pa smo se že dobro spoznali. Ilsem vam Želim veliko uspehov, zdravja in družinske sreče v novem letu 1994 Imejte vesele božične praznike! Rljaž Gosnar Odpravnik poslov ¿W r JČ* v C? Vsem rojakom lepe božične praznike in da bi leto 1994 preživeli v medsebojnem spoštovanju in razumevanju Alfred Breznik Častni konzul RS za NSW in VIC Božič v prijetnem domaČem in svetem vzdušju ter 1994. leto v miru, zdravju, sreči in zadovoljstvu, vsem Slovencem želi Dušan Lajovic Častni konzul RS za Novo Zelandijo SLOVENSKIM- Tt£l>XjEtt Mesečniku za versko in kulturno življenje. Slovencev v ¡Avstraliji "MISLI", glasilu Slovenskega društva Melbourne "VESTNUC", -literarni reviji SALUK-a "SVOfiOGNl SLAZGOVOPJl, listu Slovenskega druStva Planica iz TteCbourna "NOVICE S PIVNICE", drugim društvenim publikacijam ter radijskim delavcem na SfiS-u, 3 ZZZ-u in številnim slovenskim radijskim delovcem po (Avstraliji, želimo v letu 1994 obilo uspeha pri njihovem tako žeto pomembnem dc£u Glas Slovenije svetovni slovenski kongres - konferenca za slovenijo Vsem Slovencem v Avstraliji Svetovni slovenski kongres, konferenca za Slovenijo želi vsem rojakom in prijateljem vesele božične in novoletne praznike. Upamo, da "bomo v prihodnosti razvili Se tesnejše stike med vsemi Slovenci po svetu, brez razlikovanj, v stipnosti in dialogu. SSK-KS domuje v Ljubljani, na Cankarjevi 1/4. Veseli bomo če se oglasite pri nas. ko obiskujete domovino. Dobrodošli! Dr. Irene Mislej Predsednica w ZDRUŽENJE PRIJATELJEV SLOVENSKE BESEDE - VIKTORIJA Vsem Slovencem ia našim prijateljem -starejšemu, mlajšemu in najmlajšemu rodu vesel slovenski Božič in uspešno novo leto! Aleksandra Ceferin Predsednica VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA Advance Bank Centre-Level 6.60 Marcus Clarke street. Canberra City, tel.:(06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in drugo pošto pošljite na naslov: Embassy of Slovenia. P.O.Box 284. Civic Square. Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure: uradne ute pa so od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar, upravno konzularni referent: TinaOmahcn. KONTI II AT RHPIJBLIKK SLOVRNUH AVSTRALIJA (NSW in VIC) 21 Judge Street, Randwick. Syduey. NSW častni konzul Alfred Brežnik Obisk urada izključno p» dogovoru (By appointment only) Tel.: (02) 314 5116; Fax: (02) 3996246 Puftni naslov: P.OBo* 188, Coopee. NSW 2034 KONZULAT REPUBI JKli SLOVGNUli NOVA ZKI.ANDUA Castera llua Road, Pomarc. l.ower Hun (Wellington). časuii kouzul Dušan Lajovic. tel.: (04) 5670027,fax: (04) 5670024 Poštni naslov: P.OJiox 30247. Lower Hut. New Zealand Naslov v Avstraliji: 78 Victoria Street, Smithfield. Sydney. NSW 2164. lei.: (02) 604 5133; fax: (02) «04 009 Poftni naslov: POJJox 5. Smithfield. NSW 2164 TO IN ONO IZ SLOVENIJE LJUBLJANSKI KRIMINALISTI SO ODKRILI NOV VRH LEDENE GORE Ljubljanski kriminalisti v teh dneh preiskujejo eno večjih finančnih afer, ki je povezana z gradnjo Svetovnega trgovinskega centra - World Trade Centra v Ljubljani. Gre za celo vrsto kaznivih dejanj zlorabe položaja, ponarejanja listin, fiktivnih pogoab itn. Kdo je v tej navezi igral glavno vlogo je težko reči, "v igri" pa naj bi bili dve osebi, zaposleni v SMELT-u, poleg tega pa naj bi verigo sestavljali še posamezniki iz nekaterih drugih slovenskih družbenih in zasebnih firm. V zasebne žepe se je, do mnenju kriminalistov pretilo okoli 16 milijonov tolaijev, kar pa še ni dokončna številka. MARIBORSKA OROŽARSKA AFERA PRED KOMISIJO V Ljubljani so se sestali člani parlamentarne preiskovalne komisije za vpletenost in odgovornost nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču. Večina seje strinjala s predlogom dr. Dimitrija Rupla, da naj bi se komisija dokopala do seznamov vseh imen, ki so se do zdaj pojavljala v zvezi s to afero, ukvarjala naj bi se torej samo z vpletenostjo nosilcev javnih funkcij, ne pa s preiskavo same afere. IGRALNICE SO OBDAVČILI Državni zbor je po hitrem postopku sprejel posebni 5 do 40-odstotni prometni davek od iger na srečo, kar bo prizadelo nekatere igralnice, tudi portoroško. STAVKA NA TV KOPER -CAPODISTR1A Ekipa italijanskega programa na koprski televiziji je pred kratkim stavkala, po njihovem zato, ker jim je slovenska televizija "odrekla avtonomijo". V resnici so njihove teme, ki jih imajo na sporedu za Slovenijo nesprejemljive in žaljive. N.pr. da Slovenija zatira italijansko manjšino v Istri itd. Zapleti RTVSlovenije in Tv Koper-Caj»odistria se nadaljujejo, saj je glavni cilj italijanskega programa, da si italijanska manjšina pribori svojo lastno televizijsko postajo v Sloveniji. Stavkalo je 46 delavcev italijanskega programa, tretjina vseh zaposlenih, odstopila sta direktor Roberto Apollonio in odgovorni urednik Tullio Vianello. SLOVENSKI ČASTNI KONZUL IZ ČLEVELANDA V SLOVENIJI Te dni seje mudil v Sloveniji dr. Karel Bonutti iz Clevelanda. Profesor Bonutti i»redava kot gost na ljubljanski ekonomski akulteti. PRVI URADNI POGOVORI Z NOVIM MINISTROM BIH Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je sprejel novega zunanjejga ministra BIH dr. Irfana Ljubijankica.ki seje šefu slovenske diplomacije zahvalil za vso dosedanjo politično in humanitarno pomoč, ki 10 je Slovenija nudila nesrečni Bosni in Hercegovini. SPOMIN NA MAISTROVO NAJDALJŠO NOC V Mariboru in Lenartu so 23. novembra počastili spomin na noč, ko je slovenska vojskapoa vodstvom in po načrtu generala Rudolfa Maistra razorožila mariborski Schutzwehr. Pred spomenikom generala Maistra je o bojih pripovedoval eden od 41 še živečih udeležencev teh dogodkov- Friderik Kralj. Poklonili so se tudi spominu Franca Plavca, dan prej umrlemu Maistrovemu borcu. ŽE 862 USPEŠNO OPRAVLJENIH IZPITOV IZ SLOVENŠČINE Zadnje dejanje v postopku pridobitve slovenskega državljanstva je tudi preizkus znanja jezika. Tako imenovani izpit iz slovenščine je odvisen od intelektualne izobrazbe prosilca kot tudi vrste njegove zaposlitve. V komisiji so predstavniki notranjega ministrstva in slavisti. V primeru, da nekdo ne obvlada jezika ga napotijo na tečaj. Po tem mora spet na komisijo in če izpita ne opravi se lahko poslovi od slovenskega državljanstva. BLAGOSLOVLJEN VELIČASTNI SPOMENIK NA ŽALAH Na ljubljanskih Žalah je prvo adventno nedeljo slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. A. Šuštar blagoslovil veliki križ, delo arhitekta Marka Mušiča. TEDEN SLOVENSKE ZNANOSTI BO TRADICIONALEN Od 2. do 7.novembra letos je v ljubljanskem WTC, v organizaciji ministrstva za znanost in tehnologijo potekal prvi teden "Slovenska znanost za razvoj", na katerem so pripravili razstavo nekaterih najuspešnejših dosežkov slovenskih raziskovalnih institucij, na niem pa seje zvrstilo osem tematskih okroglih miz. PLAKATI O ZDRAVEM ŽIVLJENJU V galeriji Slovenijalesa na Dunajski cesti v Ljubljani so pripravili mednarodno razstavo plakatov, ki spodbujajo k zdravem načinu življenja. Sporočajo vsebino evropskega kodeksa proti raku. VEČNA PLEČNIKOVA ARHITEKTURA V prostorih ljubljanskega Magistrata je bila predstavitev ponatisa dven knjig Jožeta Plečnika in srečanje s Plečnikovimi učenci. PET VIDEOKASET O SLOVENIJI ZA TUJCE IN ŠOLARJE Komplet petih kaset naj bi bilo mogoče kupiti konec ianuaija 1994, predvidena cena pa bo 20 tisoč tolaijev. Vsaka kaseta bo dolga okrog dvajset minut. Slovenijo predstavljajo drugače, vsekakor pa manj naivno idilično, kot smo bili tega vajeni. Na eni strani predstavijo tujcu, na drugi strani pa osnovnošolcu in srednješolcu današnjo Slovenijo:po geografski, prostorski, kulturni m znanstveni plati (kot pogoju za gospodarsko zanimivost). PRVI SLOVENSKI KONGRES VETERINARJEV Portorož - Okrog 400 slovenskih in tujih veterinarjev se ie v portoroškem Avditoriju zbralo na prvem slovenskem kongresu , kjer so iih pozdravili predsednik republike Milan Kučan, predsednik svetovne veterinarske organizacije Trevor Blackbum in slovenski minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc. Priznanje dr. Janeza Bleiweisa so Podelili nedavno umrlemu Dominiku etaču. SEJEM RAČUNALNIŠTVA V Ljubljani je bil računalniški sejem IFOS 93 pod geslom Razvojna moč računalništva. MARIBORSKI KIRURGI BOLJŠI OD AVSTRIJSKIH Na oddelku za plastično kirurgijo mariborske splošne bolnišnice se že dalj časa zdravijo tudi bolniki z najhujšimi opeklinami, ki jih tja napotijo iz Avstrije. Sodelovanje z graško bolnico poteka že vrsto let. MAKROBIOTIČNA TRGOVINA V LJUBLJANI V veži hiše na Mestnem trgu 24 so odprli trgovinico Yamčica z zdravo hrano in predmeti za alternativno zdravljenje. V njej prodajajo samo hrano rastlinskega izvora, številnih tujih in domačih proizvajalcev (domači jabolčni kis, vodo izpod Voljčjega Potoka, japonske sojne omake in drugo). Ponujajo tudi malezijski kristal, aroma lučke, naravne kristale, alge spiruline v tabletah, rastlinske zobne paste, kasete za meditacijo, knjige itd. ZAMENJAVA V SLOVENSKI KARITAS Po treh letih je dosedanji direktor Slovenske Karitas msgr. Franc Bole svoje mesto prepustil Albertu Štrancaiju, ki je postal predsednik Sveta slovenske Karitas. ŠE ŠPORTNE NOVIČKE BLOUDKOVA PRIZNANJA V Cankarjevem domu so podelili slovenskim športnikom Bioudkove nagrade in plakete, najvišja državna priznanja ministrstva za Šolstvo in šport. Letos so bile vredne IOOjOOO tolaijev. SLOVENSKA TENIŠKA IGRALKA TINA KRIŽAN V AVSTRALIJI Mariborčanka Tina Križan je pred dnevi nastopila v Milduri na SATELITE INTERNATIONAL TENNIS TOURN AMENT-u, kjer je bila izločena že v četrtfinalu. V Milduri je bila tudi gostja Jožice Gerden, ki nam je novico sporočila. Tina je druga najboljša teniška i igralka v Sloveniji, sicer pa 180. na svetu. 1 Se pred koncem leta bo nastopila v Melbournu, januaija pa tudi na Australian Open. SMUČARKA URŠKA HROVAT PRVIČ NA ZMAGOVALNIH STOPNIČKAH Santa Catarina, Italija - Mlada slovenska slalomistka Urška Hrovat je stopila tretja na zmagovalno stopničko, za prepričljivo najboljšo Svicarko Vreni Schneider in zmagovalko svetovnega pokala Anito Wächter. Slovenija Y,etO lUT¡zma g-b SLOVENSKI ZEMLJEVIDI, ATLASI IN TURISTIČNE KARTE... V Sloveniji imajo večje knjigarne širši slovenski izbor kart, v večini primerov pa prodajajo le zemljevide svojega ožjega območja. Prodaja zemljevidov mimo knjigarn - v črpalkah, v turističnih uradih, v splošnih trgovinah, v časopisnih kioskih, v trgovinah s spominki itn., pa je zelo skromna in pogosto nestrokovna pri izbiri in ponudbi. v Ce vas zanima zemljevid Slovenije, imajo na voljo skoraj vsako leto novo (popravljeno in dopolnjeno) karto Slovenije, ki jo pripravljata Avto-moto zveza Slovenije in Inštitut za kartografijo in fotogrametrijo v merilu 1.370.000. Dobra sta seveda tudi oba atlasa Slovenije, veliki (1:50.000), ki ga je izdala Mladinska knjiga, in mali (1: 250.000). Slednjega je na podlagi avstrijskih zemljevidov založbe Freytag-Berndt pripravil Geodetski zavod Slovenije in izdal Eurotrade v Ljubljani. Zelo pestra turistična vsebina na zemljevidih in bogata oprema z mnogimi izletniškimi in splošnimi podatki o Sloveniji. Dodani so tudi načrti glavnih slovenskih mest. Drugemu atlasu je dodana tudi Evropa (1: 350.000) z novimi mejami. Veliki atlas Slovenije (EMKA) ima sorazmerno malo turistične vsebine, pač pa bogato kazalo in prijeten splošni opis ^Slovenije ter načrte ne le glavnin mest, ampak tudi Škofje Loke, Portoroža, Pirana, Ptuja in Bleda. Posebne pozornosti so vredni turistični zemljevidi (v glavnem 1:50.000) nekaterih izletniških najbolj obiskanih delov Slovenije (Ljubljana z okolico, Logatec in Vrhnika. Gorenjska, Triglavski narodni park, Pomurje, Obala itn.). Imajo tudi veliko planinskih zemljevidov v merilih 1: 50.000 in 1: 25.000, ki jih skrbno pripravljajo kartografi in planinci. Še najbolje so z zemljevidi založeni v specializirani prodajalni Kod & Kam Geodetskega zavoda Slovenije v Ljubljani pri Križankah (Trg Francoske revolucije 7, telefon iz Avstralije: ool 1 386 61 212537. MARIBOR: Mariborski grb izhaja iz mestnega pečata, in sicer iz 13. stoletja. Prikazuje mestna vrata z okroglima stolpoma ob obzidju. Med strehama je z glavo navzdol upodobljen ptič. Eni so menili, da gre za orla, drugi pa, da za goloba. Verjetno bo veljalo slednje, kajti heraldika uči, da orel ni nikoli upodobljen z glavo navzdol. Golob naj bi v 13. stoletju simboliziral farnega patrona Janeza Krstnika. DOBRA KNJIGA O DOBRIH GOSTILNAH Knjižico DOBRA ZASEBNA GOSTIŠČA V SLOVENIJI je izdala Cankarjeva založba v sodelovanju ž obrtno zbornico Slovenije v imenu zasebnih gostincev. Knjižica je lična in bolj pregledna kakor prva izdaja, ki je izšla pred leti. Za orientacijo je v knjigi na voljo zemljevid s številkami gostiln ter imensko (stvarno) kazalo. Nanizani so podatki o 489 gostilnah: ime in lastnik, naslov in telefonska številka, število sedežev v gostilni in število sedežev na morebitnem vrtu ali terasi, število morebitnih postelj ter urnik (ure in prosti dnevi). Res ima knjiga majhno pomanjkljivost, v njej manjka nekaj dobrih gostiln, vsebuje pa tudi take~ ki po svoji ponudbi in kakovosti sploh ne spadajo v to publikacijo. TUDI ROMANJA SO OBLIKA TURIZMA Letos poteka trideset let, odkar se je začel v Sloveniji po drugi svetovni vojni rahlo in postopoma uvajati cerkveni turizem. Pred vojno in desetletja in stoletja so Slovenci romali brez omejitev. Prve romarje je 18 let po drugi vojni vodila Marjeta Brajič. Leta 1978 je ustanovila turistično agencijo Mercator Turist, toda tiste čase so jo"začeli preganjati in ji nagajati. Danes je vse drugače... Sf aLASU SLOVENIJE žetim veset HoŽiČ in srečno, zdravo in uspešno novo teto! S temi željami prilogom tudi majhen prispevek Dr. TUirijarv TiLipič A SLOVENSKI SOLSKl ODBOR ZA NSW vošči obilo družinskega zadovoljstva za božične praznike ter sreče in uspeha v medsebojnem sodelovanju v letu 1994-vsem rojakom v Avstraliji, še posebej pa tistim, ki se zanimajo za ohranjanje in učenje slovenskega jezika. Mariza Ličan Predsednica J VSEM SLOVENSKIM DRUŠTVOM IN DRUGIM ' ORGANIZACIJAM TER VERSKIM SREDIŠČEM Neg v novem letu 1994 prileti med nas golob miru! Z iskrenimi Željami Stanka Gregorič riNsftuim PRESS LTD Bewertet! - South Australia Lastniki tiskarne: Ernest, OCga, Hark in Peter OrcC želijo vsem Slovencem blagoslovljen in vesel Božu? ter uspeSno novo Četo 1994 SLOVENSKO VERSKO SREDIŠČE in SLOVENSKI CENTER JUŽNA AVSTRALIJA želita vsem rojakom blagoslovljene božične in novoletne praznike- in tudi novo leto 1994 z obilo božjega blagoslova PRAZNIČNI PROGRAM P ŠT SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE —Nedelja, 26. decembra, praznični piknik za Štefan ovaiu e, igrajo Alpski odmevi —Petek, 31* december silvestrovanje, igra ansambel Plave noči Kdor Želi praznovati v domaČem in prijaznem okolju Elthamskega hribčka, 82 Jngrams Rd. Research lahko poklice: Sandro Krnel (850 7349) ali Virgilja Gomizelja (439 Dr. ANICA RANT Reynella, Adelaide pošilja ob božičnih in novoletnih praznikih najlepše želje vsem bralcem Glasa Slovenije in drugim Slovencem v Avstraliji, Sloveniji in drugod po svetu 5177) 'S SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE želi vsem Slovencem v Avstraliji vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1994 Kari Bevc Predsednik MERZEL HOLDING P/L 265 Nicholson str. Footscray 3911 BoilČna skrivnost naj uas obogati s srečo in zadouoljstuom, nouo leto pa z zdravjem in uspehi Štefan in Milena Merzel SLOVENSKI NARODNI SVET JUŽNA AVSTRALIJA Pred vrati sta naša dva velika praznika: Božič in prestop iz starega v novo leto. Naj vam oba prineseta obilo lepih trenutkov, novo leto 1994 pa ¿¡m več osebne, družinske in organizacijske sreče in uspeha Janez Zagorc Predsednik Danilo JCreševič ]ustice o/ tfie Peace za sto vensko srenjo v 3 ulni Avstraliji vo££i vsem rojakom vesel fioŽUf in stožno ter uspešno novo teto * SLOVENSKI NARODNI SVET QUEENSLAND Blagoslovljene božične praznike, uspešno in zdravo novo leto vsem Slovencem! Jože V ah Predsednik VERSKO SREDIŠČE SV. RAFAELA MERRYLANDS Urednici Glasa Slovence in vsem rojakom v Avstraliji želimo obilnih milosti novorojenega Deteta, v novem letu pa vse dobro. Pater Valerijan Jenko, sestre in Člani merryiandske skupnosti r/ír * ____ SUOBODNR SLOUENIJR AURELIO VIDMAR, SLOVENSKA KRI V AVSTRALSKI NOGOMETNI REPREZENTANCI Aurelio in Toni Vidmar sta brata nogometaša, ki igrata v avstralski nogometni rezprezentanci. Kot vemo, je Avstralija igrala z Argentino za mesto v svetovnem prvenstvu, ki se bo odigralo prihodnje leto v ZDA. Imeli smo priložnost pogovarjati se z Aurelijem. Pogovor se je vršil v hotelu Sheraton, kjer-je bivala avstralska reprezentanca. Sprejemnica hotela je bila pravi kaos. Časnikarji ter fotografi so v njej kar mrgoleli.* Tako je bilo okolje, v katerem smo se na kratko pogovorili z'Aurelijem in sicer v italijanščini. Treba je povedati, da je bil ta intervju izveden pred povratno tekmo. V Sidneyu se je tekma končala izenačena 1:1 (Avstralski gol je zabil Aurelio!). Kot vemo, pa je v Buenos Airesu Argentina zmagala 1:0. Aurelio, ali sta tvoja starša Slovenca? Mama je Italijanka, oče pa Slovenec. Odkod pa je oče doma? Iz okolice Gorice. Kje pa si se rodil? Rodil sem se v Avstraliji in sicer v Adelaidi. Koliko si star? Imam 26 let. Od kdaj igraš nogomet? Nekako od 10. leta naprej. Kje pa sedaj igraš? Sedaj igram v Belgiji pri moštvu War-gen. Od kdaj pa že igraš v avstralski reprezentanci? Od 1988 naprej. Tekma, ki ste jo odigrali v Sidneyu proti Argentini, naj bi štela kot najboljša v zadnjih časih? Mislim, da je bila tekma proti Kanadi boljša, tekma proti Argentini je bila bolj težka zaradi kakovosti argentinske reprezentance. Zelo sem zadovoljen zaradi gola, ki sem ga zabil proti Argentini. Je veliko otrok slovenskih staršev, ki igrajo nogomet v Avstraliji? Veliko jih je, a ne vem točnega števila. Ali so vsi igralci avstralske reprezentance profesionalci? Ne, in ravno v tem je veliki problem. Veliko od naših igralcev hodi zjutraj delat, popoldne pa trenirajo; se pravi, da so napol profesionalci. KONGRES EVROPSKE ZVEZE ZA AVSTRALSKE STUD|JE (EASA) V ŠPANIJI i V obmorskem mestecu Sitges pri Barceloni je v organizaciji barcelonske univerze potekal kongres Evropske zveze za avstralske študije (EASA), katere članica je tudi Slovenija. Ob tej priložnosti niso bili predstavljeni le številni referati o pomenu specifične avstralske pokrajine v književnosti in kulturi, marveč so nekateri znani sodobni avstralski književni ustvaijalci tudi brali iz svojih del, pri čemer je posebej presenetila pesniška refleksija Andrevva Taylorja o Ljubljani "Morning in Ljubbljana", ki ie nastala ob njegovem obisku Filozofske fakultete v Ljubljani 1985. leta. Njegova impresionistična Eesniška refleksija o jesenski jubljani pred slovensko osamosvojitvijo preroško izraža zgodnjo pesnikovo napoved velikih zgodovinskih dogodkov v času osamosvajanja (z baročnega trga") po katerem vozijo tanki — nekje/ nekje v prihodnosti"). PO SUETU Andrew Taylor Jutro v Ljubljani Avstroogrske hiše, rumene in ponosne. Ceste se vijejo vzporedno z reko... Na severu se dvigajo Alpe. Ponoči se slana tibo splazi čez polja in objame vse mesto. Čutiti jo je v zraku, ki ga napoln juje z meglo in delci hudega mraza. Mnogo kasneje nas ogreje sonce, ki slano stopi in prepodi. Jesen je skoraj pri kraju, toda rjavi robovi listov platan so shranili spomine na sonce. V kvišku razprtih rokah dreves zaslišim prihajajočo zimo kot je nekoč neka ženska v plesni obleki, kije objemala njene prsi polne nakita, morda zaslišala začetek tišine po vsakem tretjem udarcu valčka in najoežnejši hrup z baročnega trga, po katerem vozijo tanki — oboje nekje, nekje v prihodnosti... Slišim tišino v kamnih, ki kriči po prostosti, da bi lahko vstopila v nas. (Prevedel I. Maver) NA UPRAVNIH VOLITVAH V ITALIJI ZMAGALE SEVERNA LIGA, STRANKE LEVICE IN NEOFASISTI -LEP USPEH SLOVENCEV Volitev v Italiji seje udeležilo 11 milijonov upravičencev, to je skoraj četrtina vsega italijanskega volilnega zbora. Upravne volitve so bile v šestih velikih mestih: Rimu, Neaplju, Palermu, Genovi, Benetkah in Trstu. Krščanska demokracija, dolgoletna stranka relativne večine in glavna nosilka oblasti je doživela pravo katastrofo in postala šibka in nepomembna politična sila, njeni tradicionalni zavezniki -socialisti, socialdemokrati, republikanci in liberalci - pa so kratkomalo izginili s političnega prizorišča. Političen prostor so zasedle tn sile: na severu države Lega Nord (Severna liga), na jugu neofašistično gibanje MSI, Demokratična stranka levice s svojimi zavezniki pa po vsem državnem ozemlju. Slovenci na Tržaškem so lahko zadovoljni z izidom volitev v Trstu, Miljah ter Devinu-Nabrežini. V slednjih dveh občinah si je slovensko prebivalstvo zagotovilo krepko predstavništvo v novih občinskih svetih. Pomemben je predvsem volilni izid v devinsko-nabrežinski občini, ki je takorekoč vso povojno dobo pod udarom italijanskih nacionalističnih sil. V novem i občinskem svetu bo odslej 9 slovenskih od skupnih 16 svetovalcev. V Trstu je županski kandidat Riccardo Illy, ki so ga Slovenci tako rekoč množično podprli, prejel skoraj 40 odstotkov glasov in za seboj pustil svojega najnevarnejšega tekmeca, listaija Staffierija za celih osem točk razlike, toda šele 5. decembra seje končno odločil boj med mladim industnjcem in starim, v P ži _______ijcei____________ ireteklost zazrtim nekdanjim tržaškim :upanom. jADVENTNX ÇvlS LEPXrt Pftl^^UCOV^tN) Bogoslužnp leto se začenja z adventom .Štirje tedni pred božičem so namenjeni pričakovanju rojstva Odrešenika, božjega sina, ki je prevzel človeško podobo, da bi odrešil vse ljudi. Advent, (zlasti čas, kot smo mu rekli ponekod) je čas duhovne in zunanje priprave na božič. Včasih je bi J to čas posta, odrekli so se vsem zabavam, v spokornosti so pričakovali božič, ob večerih še več kot ponavadi molili, hodili k zomicam - jutranjim mašam - in tudi doma pripravljali vse potrebno za božično praznovanje. Tudi danes verni pred prvo adventno nedeljo naredijo adventni vcnec s štirimi svečami, vsako adventno nedeljo prižgejo pred molitvijo eno svečo več. izgorevanje sveč namreč pomeni minevanje časa, ki nas še loči od božiča. Venec opominja na resnobo in svetost časa, družina se zvečer zbira ob njem v premišljevanju, pesmi in molitvi. Včasih so te večere preživljali tudi skupaj s sosedi, pomagali drug drugemu pri zimskih opravilih, si pripovedovali zgodbe in peli. Danes družine preživljajo večere same, se namenoma odpovedujejo gledanju televizije, starši z otroki oblikujejo kipce za jaslice, dekleta vezejo božični prt, delajo okraske za božično drevo in voščilnice, se veliko pogovarjajo in pojejo. Taki adventni večeri bogatijo družinsko življenje in se jih družine vse leto z veseljem spominjajo. V adventni čas so postavljeni pomembni svetniki, sv. Barbara (4. decembra) je ena od štirinajstih priprošnjikov v sili, poznamo jo tudi na Slovenskem po številnih podobah, ki jo upodabljajo s stolpom, kelihom in hostijo. Živela je v 3. stoletju in je bila hči poganskega kralja, ki jo je, ker ni hotela darovati poganskim bogovom in ker je sprejela krščansko vero, dal obglaviti. Zato je priprošnjica v sili, k njej se zatekajo vsi, ki jim grozi nagla smrt, priporočajo seji tudi za srečno zadnjo uro. Za zavetnico so si jo izbrali vojaki, rudarji, zidarji, ranjenci. Z njenim godom je povezanih veliko vraž. Na ta dan dajejo ljudje v vodo češnje ve, češpleve, višnjeve vejice, da v toplem prostoru do božiča ozelenijo in se razcvetijo. Na njen god ali na god sv. Lucije dajejo tudi kalit žito, da bi prebujena življenska moč, skrita v zrnju, pomagala naravi in človeku, da bi se iztrgala sponam smrti, na katero zimski čas tako zelo spominja. Eden najbolj priljubljenih svetnikov je prav gotovo sv. Miklavž (6. decembra), priprošnj i k, dobrotnik in čuaodelnik, ki prihaja v noči pred svojim godom v domove in prinaša pridnim otrokom darove. Spremljajo ga angeli (eden od njih nosi knjigo, kjer so zapisani vsi otroci in njihova pridnost), na verigi pa vodi parkelja, ki rožlja z verigami in straši, vendar mora Miklavža ubogati in pridnim nič ne more... /Mira Dobravec/ Taipei—Čeprav je na Tajvanu le sedem odstotkov prebivalcev kristjanov (večina prebivalcev je konfucionistov in budistov), praznujejo božič vsi. Največje božično drevo so postavili v eni od veleblagovnic v glavnem mestu Taipeiju, visoko 12 metrov. Jurij Subie: Sv. Miklavž (detajl) LASTNINSKI CERTIFIKATI - KAJ IN KAKO Z NJIMI Certipnai- - ^„nsti' da vrednost ^'."''•'j... natančnimi I „rednosti podjetja, kapitala. ltoz" , „„ vredno odločanju- „ - - vnoVČitvijo cemi^ " ■ -Iooeni Želim uom, da moar rJan^Drno^ Od 5. oktobra naprej lahko državljani R Slovenije v zgodovinskem procesu lastninjenja razpolagajo s skupno 8 milijardami mark, toliko znaša vrednost vseh lastninskih certifikatov. Certifikat ni denar, je le evidenčna vrednost in pravica do lastninjenja. Kam bomo certifikat vložiti, lahko premišljujemo do začetka 1995. VSEBINA CERTIFIKATOV Lastniške certifikate je R Slovenija izdala v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij. Za vsakogar, kije bil 5. 12. 92 državljan R Slovenije, je pri SDK-ju od 5. oktobra 1993 odprt poseben evidenčni račun. Na njem pa je zapisan znesek, s katerim bo lahko sodeloval v procesu lastninjenja, točneje, pri brezplačni razdelitvi dela družbenega kapitala slovenskih podjetij. Višina vknjiženega zneska je odvisna od starosti. Tudi ta se določa na dan 5. 12. 93. Osebam do dopolnjenega 18. leta pripada 100.000 SIT, od dopolnjenega 18. do dopolnjenega 23. leta 200.000, od 23. do 28. leta 250.000 SIT, od 28. do 38. leta 300.000 SIT, od 38. do 48. leta 350.000 SIT in od dopolnjenega 48. leta dalje 400.000 SIT S certifikati mladoletnih otrok lahko razpolagajo starši, s certifikati umrlih po 5. 12. 92 pa zakoniti dediči. Merila za razde- litev certifikatov, državljanstvo in starost so bila predmet številnih političnih razprav. Slovenska nacionalna stranka je npr. vztrajno zahtevala, da se državljanstvo ugotavlja glede na leto 90, torej pred slovensko osamosvojitvijo, Združena lista pa je bila ves čas mnenja, naj bo drugo merilo višina delovne dobe in ne starost. Državni zbor je odločil drugače. O stanju na posebnem evidenčnem računu so bili po pošti obveščeni že vsi državljani. Poleg obvestila je vsak prejel tudi navodilo, kako s certifikatom ravnati, in spremno pismo predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Certifikat, čigar številka je enaka enotni matični številki občana (EMŠO), je deljiv, lahko ga porabimo v celoti ali po delih. Vlagamo lahko v podjetje, kjer smo bili ali smo zaposleni, v podjetja, ki bodo svoje delnice javno prodajala, ali v investicijske družbe. V zasebna podjetja ali javne zavode ne bo mogoče vlagati. Poleg teh, »državljanskih« certifikatov, bo SDK pri vsakem posamezniku vodila tudi evidenco podraču-nov (denacionalizacijski upravičenci bodo dobili še posebne certifikate, prav tako zaposleni v negospodarskih organizacijah in zaposleni z zadolžnicami oziroma z neizplačanimi deli plač po kolektivni pogodbi). UPORABA CERTIFIKATOV Certifikate bomo lahko upo- rabljali z lastninsko nakaznico, podobno navadni položnici. Nakaznice so za prodajo na voljo na vseh poštah. Z nakaznico bo vsak imetnik certifikata dal dovoljenje npr. podjetju, da se del ali pa celotna vrednost preknjiži na račun tega podjetja. Število nakaznic ni omejeno, seveda pa imetnik certifikata ne sme prekoračiti višino sredstev na svojem evidenčnem računu. Podatki o stanju na evidenčnem računu so tajni. Certifikat je tudi neprenosljiv. Ko ga vložimo v podjetje, dobimo delnico, ki pa je prav tako neprenosljiva dve leti. Kam bomo vložili certifikat, je odvisno le od naše odločitve. Kaj je dobra naložba oziroma katera so tista podjetja, ki bodo v prihodnje uspešno poslovala, je seveda v sedanjih gospodarskih razmerah težko napovedati. Vsekakor pa tveganje, da vrednost certifikata s slabo naložbo postane enaka nič, prevzemamo na svoja ramena. Odločitev, kam vložiti, je najbolj odvisna od poteka lastninjenja oziroma od izbranega načina lastninjenja posameznega podjetja. Poglejmo podrobneje: certifikati lahko sodelujemo pri interni razdelitvi v podjetjih, kjer smo bili ali smo zaposleni. Če skupna vrednost vloženih certifikatov v podjetju ne bo dosegla 20%, bodo pri interni razdelitvi lahko sodelovali tudi ožji družinski člani zaposlenih. Pri notranjem odkupu v matičnem podjetju bomo, če se bomo odločili za vlaganje, imeli 50% -odstotni popust. Po- samezno podjetje lahko notranjemu odkupu nameni največ 40% družbenega kapitala. Če podjetju, kjer smo zaposleni, ne zaupamo, bomo lahko odkupili delnice drugih, večjih podjetij, ki bodo svoje delnice javno prodajala. Za javno prodajo delnic bomo zvedeli iz javnih medijev. Če bo interesentov za odkup delnic teh podjetij več kot pa bo razpoložljivih delnic, se bo vrednost delnice zvišala in tudi nasprotno: če bo interesentov manj, se bo cena posamezne delnice znižala. Po predvidevanjih bo veliko zanimanja ne le za velika podjetja z zvenečimi imeni, ampak tudi za javne gospodarske službe, kot je npr. Elektrogospodarstvo, Petrol in Luka Koper. Tretja možnost vlaganja so pooblaščene investicijske družbe. Vlaganje v te družbe tudi po besedah ministra za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorina Kračuna velja za varno naložbo. Te investicijske družbe, za katere zakonodaja še ni sprejeta - po predvidevanjih jih bo nastalo 30 ali 40 — bodo nastajale ločeno od države, že sedaj pa precejšnje zanimanje za to kažejo predvsem banke in borznopo-sredniške hiše. Investicijske družbe bodo odkupovale tiste delnice podjetij, ki bodo prenesene na Sklad za razvoj. Investicijske družbe bodo torej lahko postale aktivni lastnik podjetij, zainteresirane za dobro poslovanje, zato bo vlaganje certifikatov v te družbe varnejše, vendar manj dobičkonosno. 2 milijona 8 tisoč 488 Slovencev, od teh jih okoli 14.000 živi zunaj Slovenije, s certifikati vstopa v novo obdobje tržne miselnosti, v katerem bomo učinke naložb, čeprav »podarjenih« sredstev, čutili na lastnih ramenih. Vsekakor je vredno poskusiti! Koliko bomo lahko iz certifikatov iztržili - po nekaterih predvidevanjih največ 60% nominalne vrednosti, po drugih pa so certifikati tako ali tako brez vrednosti - bo odvisno od sreče, od gospodarskih razmer, predvsem pa od pravilnosti odločitve. Podjetja, ki veljajo za dobra, najbrž z lastninjenjem ne bodo imela težav. Ljudje bodo vanje vlagali certifikate. Pri slabih podjetjih utegne biti privatizacijski proces instrument likvidacije tistih brez {prave poslovne perspektive. Zakon kapitalizma, bi lahko rekli. Darja Groznik POJASNILO VLADE Za brezplačno razdelitev družbenega kapitala podjetij je R Slovenija vsem osebam, ki so bile slovenski državljani 5. decembra 1992, izdala lastninske certifikate. Lastninske certifikate je R Slovenija izdala 5. oktobra 1993. Izdani so bili z odprtjem posebnih evidenčnih računov pri Službi družbenega knjigovodstva, kamor je bila knjižena vrednost lastninskega certifikata, oz- znesek, do katerega je imetnik certifikata upravičen po zakonu. Kaj je lastninski certifikat? Lastninski certifikat ni denar niti vrednostni papir. Je določena premoženjska pravica, ki omogoča imetniku certifikata pridobitev oz■ nakup delnic podjetij, ki se lastninijo ter delnic pooblaščenih privatizacijskih investicijskih družb. Pravno gledano bi lahko lastninske certifikate opredelili kot vaučerje, pri čemer pa ne gre za nikakršne listine in tudi ne za potrdila. Lastninski certifikati so izdani v nematerialni obliki. Njihova vrednost je knjižena na posebnem evidenčnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva. Evidenčni računi so odprti na ime in v korist imetnika lastninskega certifikata. Številka računa je enaka EMŠO. Lastninski certifikati so strogo namenski. Uporabijo se lahko le v namene, ki jih določa zakon. Kolikšna je vrednost lastninskega certifikata? Nominalna vrednost lastninskega certifikata je odvisna od starosti imetnika na dan 5. decembra 1992. Glede na starost so bili lastninski certifikati izdani v naslednji nominalni vrednosti: - v višini 100.000 tolarjev osebam v starosti do dopolnjenega 18. leta, - v višini 200.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 18. leta do dopolnjenega 23. leta, - v višini 250.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 23. leta do dopolnjenega 28. leta, - v višini 300.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnje- nega 28. leta do dopolnjenega 38. leta, - v višini 350.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 38. leta do dopolnjenega 48. leta. - v višini 400.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 48. leta dalje. Kdo je upravičen do lastninskega certifikata? Upravičenci oz. imetniki lastninskega certifikata so lahko le fizične osebe, ki so bile 5. decembra 1992 državljani R Slovenije. Imetnik lastninskega certifikata, ki meni, da vrednost izdanega certifikata na njegovem evidenčnem računu ne ustreza vrednosti na podlagi zakona oziroma upravičenec, ki mu certifikat sploh ni bil izdan in mu ni bil odprt evidenčni račun pri Službi družbenega knjigovodstva, lahko od pristojnega občinskega upravnega organa za notranje zadeve zahteva, da ta sporoči S D K-junatančne podatke o državljanstvu in starosti upravičenca. V katere namene se lahko uporabi lastninski certifikat? Lastninski certifikat lahko imetnik uporabi le v naslednje namene: - za pridobitev delnic ali deležev v podjetju, kjer je ali je bil zaposlen, v okviru interne razdelitve delnic, — za pridobitev delnic pooblaščenih investicijskih družb, — za nakup delnic podjetij, ki se preoblikujejo z javno prodajo delnic, — za nakup delnic ali drugega premoženja R Slovenije ter podjetij v njeni lasti, ki se ponudijo javnosti v odkup za lastninske certifikate. V primeru presežka lastninskih certifikatov pri interni razdelitvi delnic lahko imetnik — če je tako predvideno v programu lastninskega preoblikovanja podjetja - uporabi lastninski certifikat tudi za nakup delnic v okviru programa notranjega odkupa. Če je tako predvideno v programu lastninskega preoblikovanja podjetja, lahko imetnik kot ožji družinski član zaposle- nega v tem podjetju uporabi lastninski certifikat tudi za pridobitev delnic v okviru programa interne razdelitve delnic. Imetnik lahko uporabi lastninski certifikat tudi za več različnih namenov. Kdo lahko razpolaga Z lastninskim certifikatom? Z lastninskim certifikatom lahko razpolaga le njegov imetnik ali njegov zakoniti zastopnik. Lastninski certifikat ni prenosljiv. Z lastninskimi certifikati mladoletnih otrok lahko prosto razpolagajo starši otrok oz. njihovi zakoniti zastopniki v njihovem imenu in za njihov račun. Z lastninskimi certifikati oseb, ki so umrle po 5. decembru 1992. razpolagajo zapustnikovi dediči na podlagi sklepa o dedovanju. Uporabiti ga je mogoče le pri prejemniku, kjer bi ga sicer lahko uporabil zapustnik. Kako se uporabi lastninski certifikat? Lastninski certifikat se uporabi z lastninsko nakaznico. Imetnik mora pravilno izpolniti in podpisati lastninsko nakaznico ter jo izročiti prejemniku — podjetju ali investicijski družbi. S tem dovoli, da se z njegovega evidenčnega računa prenese in preknjiži znesek, ki ga na lastninski nakaznici imetnik sam določi, na poseben evidenčni račun prejemnika. Imetnik lahko uporabi lastninski certifikat le v višini, ki mu pripada glede na njegovo starost. Če imetnik uporabi lastninski certifikat za več različnih name- Vlada Republike Slovenije ie pripravila v zvezi z lastninskimi certifikati podrobnejša navodila, v katerih so upoštevani interesi in možnosti slovenskih državljanov, ki živijo v tujini. Ta navodila nam je poslalo Veleposlaništvo RS iz Canberre, stran 11. Tekst z 9. in 10. strani je iz revije Naša Slovenija. nov, mora izpolniti tudi temu primerno število lastninskih nakaznic. Pri tem seštevek vrednosti izpolnjenih nakaznic ne sme preseči razpoložljivega zneska na evidenčnem računu. Lastninske nakaznice so naprodaj na vseh slovenskih poštah. Njihova cena je 150 tolarjev. Katere vrste lastninskih certifikatv so? Lastninski certifikat državljana je bil izdan vsaki fizični osebi, ki je bila državljan R Slovenije na dan 5. decembra 1992. Lastninski certifikat se lahko izda v vrednosti do višine, določene v pravnomočni odločbi, tudi upravičencu do odškodnine po predpisih o denacionalizaciji ali njegovemu pravnemu nasledniku, če ta to zahteva in če s tem soglaša Slovenski odškodninski sklad. Lastninski certifikati ne dajejo pravice do popusta pri notranjem odkupu delnic. Zraven omenjenih dveh vrst obstajajo tudi lastninski certifikati zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in organizacijah, ki se pretežno financirajo iz proračunskih sredstev. Izda jih R Slovenija za razliko med izplačanimi plačami in neizplačanimi plačami v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za čas od 1. 1. 1992 do 31. 10. 1992. Te certifikate lahko imetniki uporabijo le za nakup delnic ali drugega premoženja R Slovenije ter podjetij v njeni lasti, ki se ponudijo javnost v odkup za lastninske certifikate. Zakaj lastninskega certifikata ni mogoče zlorabiti? Vsako nepooblaščeno izpolnjevanje lastninskih nakaznic in zloraba pravic iz lastninskega certifikata sta kazniva po zakonu. Uporabo certifikatov bodo nadzorovala tudi podjetja in investicijske družbe. Na lastninski nakaznici je treba natančno označiti imetnika certifikata in prinositelja. Celoten postopek izdaje in uporabe lastninskih certifikatov je tudi računalniško nadzorovan. GOSPODARSTVO NOVA AFERA TEČAJNA LISTA - slov. tolarjev (SIT) December 1993 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODA ini Avstralija 1 AUD 84.6881 85.1977 Nemčija I DEM 74.6611 75 1104 ZDA 1US 128.1334 128.9046 POJASNILA O LASTNINSKIH CERTIFIKATIH (za izseljence s slovenskim državljanstvom) Državljani RS, ki so na dan 5. 12. 1992 imeli stalno ali začasno prebivališče v tujini morajo, če želijo dobiti obvestilo o tem ali so upravičenci do lastniškega certifikata, vložiti pri najbližjem Diplomatsko konzularnem predstavništvu (DKP) RS v tujini zahtevek za izdajo obvestila o odprtju evidenčnega računa lastniškega certifikata državljana Zahtevek vložijo pisno po pošti in ga naslovijo na DKP ali ga pisno izročijo na DKP. Zahtevek za izdajo obvestila o odprtju evidenčnega računa lastniškega certifikata mora obvezno vsebovati naslednje podatke: —ime in priimek vlagatelja —datum in kraj rojsfva —spol —naslov zadnjega stalnega oz. začasnega prebivališča v RS (za osebo oz. njene starše) —EMSO, če je državljan ima in —naslov prebivališča v tujini, na katerega bodo prejeli obvestilo. DKP RS v tujini pripravijo zbirne sezname z zgoraj navedenimi podatki ter jih enkrat mesečno po elektronski pošti posredujejo MZZ-konzulami oddelek. Podatki bodo posredovani MNZ, ki bo preveril državljanstvo oseb, navedenih v seznamu, na dan 5.12. 1992. Tako prevedene podatke bo MNZ posredoval pristojni Službi društvenega knjigovodstva (SDK), ki bo ugotovila, če je navedenim državljanom v seznamu bil odprt evidenčni račun o lastniškem certifikatu. SDK bo podatke o odprtju evidenčnih računov posredoval MEOR, ta pa bo pripravil pisna obvestila in jih v ovojnicah z naslovi državljanov RS v tujini posredoval preko MZZ nazaj na DKP. DKP ovojnice frankirajo in jih pošljejo naslovniku. Državljani RS lahko v 18 mesecih od 5. 10. 1993 vse zadeve v zvezi z odprtjem evidenčnih računov urejajo tudi sami na pristojni SuK ob obisku RS. Državljani RS, ki bodo prejeli obvestilo o odprtju evidenčnega računa o lastniškem certifikatu, bodo lahko uporabili osebno za namene določene v zakonu oz. preko svojega pooblaščenca. Pooblastilo mora biti overovljeno na DKP RS v tujini, z apostillom ali overovitvijo pristojnega organa v tej državi. vlaslaVale^^Pelikan Svetovalka vlade Melbourne, 8.12 94 SREČANJE SLOVENSKIH POSLOVNEŽEV Z ODPRAVNIKOM POSLOV V Melbournu so se srečali člani edinega aktivnega slovenskega poslovnega združenja z Aljažem Gosnarjem odpravnikom poslov veleposlaništva RS v Canberri. Odpravnik poslov je prisotnim predstavil osnutek poteka obiska gospodarskih in vladnih predstavnikov Slovenije, ki bodo obiskali Melbourne in Sydney februarja 1994. leta. Med dolgim in živahnim razgovorom, so prisotni nakazali probleme s katerimi se srečujejo, v nasprotju z zelo spoštljivim in aktivnim sodelovanjem s predstavniki avstralskih vladnih in gospodarskih služb. Toda možnosti za izboljšanje sodelovanja s Slovenijo je še veliko. V upanju, da bo obisk v februarju 94 prelomnica in začetek plodnih gospodarskih odnosov, so člani S.B.A.A. zagotovili g. Gosnar ju, da bodo po svojih močeh naredili vse za uspešnost obiska in s tem prispevali svoj delež k dvigu identitete slovenskega gospodarstva. Vinko Rizmal KDO KUPUJE SLOVENIJO? Slovenija je dočakala novo gospodarsko afero. Na dan so prišli podatki o odlivu slovenskega kapitala v tujino, ki so bili sicer že ves čas na voljo Banki Slovenije. Ta pa, po besedah demokratske stranke RS ni opravljala dela, ki ji je bilo naloženo. Po njihovem mnenju je bil nadzor parlamenta nad dejavnostmi te ustanove nezadosten. V slovenskih sredstvih javnega obveščanja je zaslediti naslove : Takoimendvana SAFTI s kapitalom in zvezami poskušala obvladati slovenski gospodarski prostor! Krog zaveznikov korporacije SAFTI sega visoko v državne ustanove! SAFTI je tržaška korporacija, ki je imela svojo izpostavo v Sloveniji! Donitov denar ostaja na Cipru! Tujci prihajajo! Fenomen četvernega funkcionarja in poslovneža! Kdo so srake, ki kradejo družbeno lastnino? Dolg seznam podjetij vmešanih v afero! SAFTI uživa naklonjenost številnih ljudi v sedanji slovenski oblastno-uradniški piramidi! In tako naprej in tako dalje. Premalo je prostora, da bi lahko navedli vsa podjetja, ustanove, organizacije in posameznike, ki so vpleteni v ta klopčič prodaje slovenskega kapitala. LASTNINJENJE JE ZELO ŽIVAHNO Kaže, da bo decembra in januarja prihodnje leto že približno 500 slovenskih podjetij predložilo svoje programe lastninjenja, do marca pa naj bi jih oddalo 90 odstotkov podjetij. SANATORIJ NEBUG, PONOS SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA Konec novembra letos je bil v Neburgu (v Ruski federaciji) na obali Črnega morja slovesno izročen namenu sanatorij Nebug, ki je lahko v ponos slovenskemu gospodarstvu. Odprtja so se udeležili številni slovenski in beloruski politični in gospodarski predstavniki ter mnogi, ki so sodelovali pri tem zahtevnem projektu, ki je vreden 184 milijonov mark. Gradil ga je slovenski SMELT, sodelovalo pa je še 76 kooperantskih podjetij iz Slovenije in 62 tujih podjetij. Projekt je namenjen prizadetim ob černobilski katastrofi. IZZIV, KI GA NE SME PRESPAT! NOBEN SLOVENEC V portoroškem avditoriju je bil novembra prvi kongres Gospodarskega foruma, ki je bil ustanovljen kot zveza gospodarstvenikov pri Slovenskih krščanskih Demokratih, kmalu pa se je pokazalo, da so lahko strankarski okviri preozki za ureničevanje programa, zato bo od tega prvega kongresa deloval kot samostojno društvo gospodarstvenikov. Srečanja se ie udeležilo okoli 250 uglednih gospodarstvenikov in gostov iz Slovenije in tujine. Največ časa je bilo posvečeno privatizaciji. Bilo je rečeno, da je marsikdo padel v Markovičeve zanke in priča smo neprijetnim ugotovitvam in revizijam. Izidor Rejc, predsednik parlamentarne komisije je med drugim dejal: " Slovenci nismo bili vajeni podjetništva, vajeni smo bili štediti na banki, zdaj bomo postali lastniki, tvegati moramo kot delničarji. Nikjer ni rečeno, da morajo direktorji kupiti največji del. Vsi moramo postati lastniki, delež države mora biti čim manjši. Ko se bomo olastninili, moramo skrbeti za dobro gospodarjenje z lastnino. Na mladih je, da se potrudijo. Gre za zgodovinski dogodek in ni opravičila, da bi ga prespali..." ČEDALJE VEČ MARIBORSKIH DELAVCEV NA CESTI, STISKA ČEDALJE HUJŠA Metalna, TVT, Elektrokovina - če naštejemo le nekaj največjih - so v zadnjem času nenehno v ospredju pozornosti javnih občil.Pa ne zaradi uspehov, temveč zaradi stečajev, stavk, neizplačanih plač in nemoči odgovornih na občinski in državni ravni, da bi našli trajnejše rešitve za ta podjetja. KRAŠKI TERAN RADI PUEJO TUDI NA TUJEM Vinakras Sežana je letos, kljub suši, odkupila in predelala 120,5 vagona grozdja, kar je za 15 odstotkov več kot lani. Letošnji teran je precej boljši od lanskega. Vinakras bo že do konca tega leta razprodal vso lansko zalogo. Ne bojijo pa se niti za prodajo letošnjega pridelka, saj teran radi kupujejo na Tržaškem, pa tudi v Nemčiji in Avstriji. If you have been to Slovenija recently or are planning a trip there in the years ahead a knowledge ol the language will be invaluable to you. King 72» 3317 now and you can start lessons immediately. Sl