V \
NivMSKI PROTINAPAD
in fail ten ja in tanki generala sira Bernarda L. Montgomervja so zavzeli Baveux oL glavni^ roti in železnici iz Cherbuorga v Pariz in poglavitna cesta v Normandiji je bila na več krajih presekana. - -Zavezniki vedno bolj širijo mostišča navzlic močnemu nemškemu odporu. -Najbolj daleč so prišli v Baveu\u in Caenu, 10 milj od obrežja.
VEDNO VEČJI ODPOR PRI NAPREDKU	I-
fVItiniaršal Krwiti Rommel jo v noči od torka na sredo |.o~la! v I k) j oklopne oddelke 7. in 15. divizije in je s tem pri-
lyvi večji protinapad proti zavezniški vpadni armadi. — 1'rotinuLiiad pa je .silovit zavezniški ogenj zdrobil in v sredo so ves 41 ;t.r jhkJ zabito z raičnega Ibomftm rdi ran ja in obstreljevanja / morja prihaja a na obrežje velika zavezniška ojačenja. Topovi z bojnih ladij >o razbili on,. lopove, ki >o ostali Nemcem po bombardiranju prvega dne vpada.
Z zavzetjem Bayeuxa je nevarnost, da bo Cherbourg polotok odrezan od ostale Francije, 'kajti prefcita je že tudi glavna cesta, Id pelje v dolino Seine, dniga železnic-a iz Clierbour-g a iwoti jugu in ob zapadnem bregu polotoka, nato pa se obruo proti vzliodu in teče vsporedno z železnico, ki pelje *ko-/\ Baveux in Caen.
NEMŠKE OKLOPNE DIVIZIJE POSLANE V BOJ
Ko zavezniki prodirajo dalje v notraaijost, nalete na vedno mor ne j vi odpor ]>a navzlic t'inu poroča glavni stan, da se napad razvija mnocrolbolj po načrti, kot pa takoj v pričetku.
Ne*i i pravijo, da se je -pustila cela zračna divizija okoli < oir.an<vs, okoli 41 milj južno od OheitiKmrga in okoli 50 milj /apadno od Caena in poročila s fronte naznanjajo, da *o v t fin kraju že vroči boji.
Zaveznišike annade so z precej močno silo že čez Cherbourg polotok, kajti Nemci omenjajo vroče boje okoli Ca rentami. ki dobiva svoja ojačenja z obrežja južno od Seine zaliva.
CrEN. EISENHOWER NADZIRA V FRANCIJI
Zavezniški vrhovni powljnik general Kisenhower se je z I »oj no ladjo prepeljal čez Rokav ski preliv in admiralom sirom Be rt ram Ilome Ramsavem in s štabnimi častniki. Eisenhower je oibislkal več krajev, ata katerih se je zavezniška armada izkrcala.
ČETETO VOJNO POROČILO
< '-tvto vojno poročilo generala Eisenhower ja pravi, da loji v splošnem zelo hudi. da pa vse operacije i>otekajo po izdelanem načrtu.
Ker jr nastopilo le]K> vreme, so moirli zavezniki prepeljali rez kanal velika ojačenja in mnogo vojnega materjala. Po vpadu so zavezniki vrgli Nemce v dnu go dbrairibno črto, kakih de>el milj v notranjosti.
NEMCI POŽIGAJO IN UNIČUJEJO
Letalci, ki se vračajo iz F ran« je, <so sporočili, da Nemci pozigajo skladišča in poslopja, v katerih so !bi!i nastanjeni i en 4ki glavni stani, kar pomeni, da >e pripravljajo na umik
4'Požari vsevsepovsod ]kj Cherbourg polotoku.-' pripovedujejo letalci, **in izgleda, kot bi hotel sovražnik vse požgali iy uničiti.''
Dober napredek v Italiji
begnil v Jugoslaviji iz vlaka in služil dve leti pri partizanih, prej nego se je zopet priključil angleški vojaki v Italiji.
V pogovoru z njim o možeh in ženah v Jugoslaviji, s k;>te-rimi je živel in delal tako dolgo časa, je rekel: "Naravnost navdušeni so za delo in zelo so bistri in pametni. Niso samo zadovoljni. da gotova etvar vrši gotovo delo, temveč hočejo tudi vedeti, zakaj.
ŠMajor srednjih let, ki je dopisnika predstavil zbranim partizanom, je rekel o vojni vobče: "Smatram, da nam ji vojna, gledano s širšega stali šca, prinesla nekaj dobrega, v kolikor je povzročila, da so Slovenci, Hrvati in Srbi, ki tv orijo naš narod pozabili na svoje rodbinske prepire in postali resnično en narod. Videli miio preporod naroda in zavrgli v-e inale prepire, ki 'so nas v preteklosti delili. Sedaj smo zed i njeni in sto jima skupno proii sovražniku.'"
(zojs.v.i
11-,
I £
O ARGENTINSKI REVOLUCIJI
Gen. Edelnriro Parrel in minister Juan Peron se trdo držita v oblasti.
Montevideo. Uruguay, 5. junija (ONA). — Samo trije člani revoliucijonarne vlade ^o še lin višku ob prvi obletnici ar-*r« ritLn-ke revolucije, Vsi drugi M»'hili vrženi po palaenih revo-Kicijuh.
Možje, ki imujo Se oblast so predsednik general Edeliuire Farrell, vojni minister poročnik Juan. Peron, in minister za poljedelstvo eenoral Di«go Maso u.
Ti s-» botlg usidrani kot kdaj-koIit ki r so o&ividno pridobili zaupanje in zvestobo čet v o-koliei Iliionos Aires«..
A javroo mnenje je bilo bolj razdraženo in politično zavedno kot prej in opozicija proti režimu bolj združena. Moramo pripoznati, da je vlada pridobila velike dole prefoivatetva zase « gospodarskimi ukrepi in v zasego nekaterih nepriljubljenih inozemskih tvrdk.
Vojafti administracija gre po poti pred vojne Nemčije. Očividno je politični program
ti
na drugem mestu, dokler ne bo-t do gospodarski in soeijalni pro-1 M^mi rešeni.
Kar se t i če zunanje politike,! je namen administracije upli-vati na sosednje dežele, pripravlja za narodno obrambo.
V koliko je faisizem uplival na oblasti, se vidi iz gesel, ki so razstavljeni v vseh šolali v čast revolucij^jie obletnice.
Zelo <o podobna ta geshi tistim, ki so po oeli fašistični Italiji.
Priredba za obletnice zelo spominja na fašistične slavno-sti v Italiji.
Nemci v Vzhodni Prusiji se vežbajo v podtalnem delovanju
^London, 3. junija (ONA). — Nemci so po datnaišnjih poročilih začeli vežibati vzhodno Prusko prdbivialstvo v geriJskem vo je van ju za slučaj zavezniške olkufpacije Vzhodne Pruske.
Poljslki časopis Dziennik Pol-ski, glasilo poljske begunske vlade, pkše, da je bil major Koenig postavljen za vodjo posebne gerilske sole v Kistryn. Dijaki te šole se vežbajo v borbi mož proti možu in podtalnih tfjart%*y\
VPAD SE JE PRIČEL... Podprite ga! Kupite en ^extra" bond še danes!
tudi vse premoženje tvrdk Herman Stolz k Co. in Theo-dor Willie Co., ker se je dokazalo, da sta bila agenta nacij-ske Nemčije. La>stnika teh tvrdk, sta bila tudi prijatelja znanega stotnika nenkškc vojake, Boy Edia, ki je bil vodja nemškega ogled oš t va v 5i»'edi-njenih državah tekoin prve svetovne vojn«-.
"Srečali se bomo v Berlinu!"
Rkk&o časopisje pozdravlja ssave^niški vpad v Francijo. — 4'Rdeča zvezda*' v svojem uvodnem elankn pravi: 44Zavezniške in sovjetske armade se botlo srebale v BerliniL" "Pra^-tla" pravi: Sovjetski narod in njegova armada, ki jšta v zadnjili troh letili prenašala stisko in nevarnost v bojih s Hitlerjevo Nemčijo, z velikim zanimanjem sledita razvoju prve bi five ob neverni obali Frawije.*'
Razdor med Nemci na Poljskem
Stockholm, 3. junija (ONA). — Nemški krajevni tisk poroča o nesosrhvsjn, ined nemškimi evakuiranči od Ornega morja in temi, ki so bili naseljeni na Poljskem po invaziji, na Polj-š^kean.
Nesoglasje je bito pripisano
i GrLAS / NARODA
S imeti i	^ ▼naprej plačano. ' I	^
F.	----------I	Cst sWenfiiaii flelavcc^r AmertkL
-_ ^ ^	........... - «	Mattm BipliMtin Htt 1MI at Pol Offl« 1 N«w	i, mmšm am «f Cmgnm ti Martk M. itn.
N" 11;[.....~	VOLUME UI. — LETNIK UI.	NEW YORK, THURSDAY, JUNE 8, 1944 — ČETRTE K, 8. JUNIJA, 1044
Zvezina vlada Zed. držav Brazilskih zaplenile lastnina < aznoterih tvrdk osišča
Iz Rio de Janeiro <e javlja,' dn je zvezina vlada zaplenila lastnino raznih tvrdk držav o-{sišea, katerih eskupna vr+nlnost Iznaša približno $150,000.000.00. Med temi tvrdlkatnii <so male in velike, ki so poslovale v raznih ! strokah. Vlada je zaplenila tudi tri banko in neko družbo, ki Lastuje v Rio de Jaeniro eno najvet'jih poslopij. Med zaplenjenimi tvrdfctmi so tudi tri I pivovarne in dve veletvrdki, ki sta se bavili z izvozom kave. V ;Sao Paulo je zvezina vlada za-: ; plenila veliko l>os:!opje, ki je I | stalo #2,000.000.00. Xa tem i>o-| >'o]»ju je imel prvo zeinljeknji-i zno vpisnino l?enito Miissolini, I ki jo tako obrestonosno naloži-i nekoliko svojega v Italiji irlcnu idene^a denarja. Zaplenili so
OBRAMBNA STR ATEGIJA NEMCEV
l'ive dni vpada zavezniki niso dobili kake podobno velike zmaire. Nemška ainiada ni čakala na Obrežju, temveč se je ^anlO upirala na nekaterih bolj utrjenih krajih. ^N^mei tudi zavezniške armade niso nameravali vstaviti, temveč samo zadržati. da 1'eldmaršal pridobi na času in moreijrlavno Oibrambnn črto naf>olniti z vojaštvom. — Med iclavnun atlantskim zidom Ln mM obrežjem .je v«-e oiiraiub-nih črt, eijili namen je samo zaveznike zadržati kakor doluro je pač mofifoee. V pivi vrsti j« nafljogu teli obrambnih crt preprečiti zavezniškim tankom, dn ne vda njo z vso svojo silo hum atlantski zid.
General Montgomery mora tedaj premagati najprej Rom melove armade pred zidom, predno bo mosrel vdariti nanj. Sel o ko 1>o razbit, atlantski zid. l>o mogoče prodirati naravnost proti Nemčiji.
Feklmaršal Rommel pa s svo jiini 15 divizijami zaveznikov n< 1k> mogel vstaviti. Moral :1hj d<». biti še mnogo več vojakov iz rezerve, ki se nahaja v notranjosti Nemčije pod ]K>veljstvom ironerala Promroa, ki ima okoli 50 divizij. To<la Proram jib tudi ne more mno^ro dati. k«-r jih lx> moral poslati še na dmg"c fronte. Ne/kaj divizij Jm moral poslati feldinaršalu Kesselrin-<ru v Italijo, ker tam se njegova armada naglo umika. Posla
! ti tlx> moral tudi ojačenja gene-j ralom Bus<-hu. von IQeistu in von Mannsteinu. ki čakajo na j Stalina, da vdari v^ak čas.
Vojaški vklic v Danzign
»Stockholm, 3. junija (ONA) I—V<i nemški mladeniči od 1"> pa do vojaške staro^ti v Dan-teiskem okraju morajo začeti s vojaško izobraZlx) nemudoma,
so danes o<l tukaj poročali.
-----—•
I
; Podprite vpad---kupite
en "extra'* bond se ta teden!
Zavezniška peta armada pod poveljstvom generala Clarka zasleduje razbito nemško armado ob Terenskem morju proti severu in se bliža Civitacewhia, 40 milj od Rima, kar pomeni, da zavezniki napredu. jejo po eno miljo na uro.
Druire zavezniške čete gonijo pred seboj Neinee po drugih cestah severno o<l Rima in po eni cesti, ki pelje proti vzhodu | do J a<Irana.
\'sak nemiiki odpor je s silo i zlomljen. Nemška 10. in 14. ar- \ mada sta popolnoma razkroje-
Xemski častniki zbirajo vse! e<*te, ki jih le morejo dobiti in! branijo nniik arlavne armade. Si t«»m nočejo feldmaršalu Kessel ! rin^u dobiti dovolj čas^i, da po-| stavi novo Obrambno črto kje! i na severu.
General sir Harold AJexan-; der je rekel, da je (bila sila ! ue-m.ske armade v osrednji Ita-I jliji zlomljena. Njegovo trditev potrjujejo uradna poročila, ki naznanjajo, da je samo peta armada vjela 1S,0(>0 Nemcev, odkar je bila 12. maja pričeta ofenziva proti Rimu.
Da >e bolj zmeša sovražnika,! je j^enend Alexander pozval 1-, taljane v -^verni Italiji, da naj o vi rajo nemške armade in da naj pomagajo Nemcem, ki bi i hoteli dezertirati.
Li-t **La Suisse'* v Bazeluj poroča, da zavezniške bojne 1m-<lje 'križarijo okoli pristanišča v Genovi in da Nemci pričakujejo, da. se liodo Nemci izkr-• •ali ob obali Ligurije in v južni
FViiTNii ii.
PARTIZANI SE VEŽBAJO S TANKI
Nekaj sto jugoslovanskih partizanov, ki so se pred manj nego dvemi meseci boril v Osvobodilni vojski v Jugoslaviji se sedaj vežba na Srednjem Vzhodu, kako se ravna s tanki, oklopnimi avtomobili in drugimi vojnimi stroji.
V tem oddelku sta dve dekleti, ena stara 17, druga 18 let; olbe sta bili v bitkah ranjeni, mlajša sedemkrat. Delata kot bohiičarski pomočnici in sta od-| govorni za evakui ran je ranjencev za časa strelskih napadov : iz zased, s katerimi presenečajo i in motijo Nemce, j A ko ravno so na vezbalisčib i šele kratek čas, so se partizani ; hitro znašli. Učijo se za šoferje, j radio - operaterje, topničarje, ; mehanike in poveljnike. Vsi so ; prežeti želje, da se čim preje | vrnejo v borbo. Angleški čast-i niki so jim učitelji, jinroslovan-jski tolmači pomagajo Ans^e-I žem pri predavanjih in prakti-jčnem pouku. Pov])reČno so sta-: ri po 17 do 20 let, a mnoiri iz-ime<l njih iz^le<lajo mlajši od 17. Ker pa noibeden nima kr-jstne.^a lista, nihče ne more dokazati karkoli o svoji starosti. ; Med naredniki — učitelji je j angleški "TJoval Marine", ki je j bil na Kreti od Nemcev v jet, i pa je na potu v ujetništvo po-
POVELJ. EISENHOWER KAZNOVAL GENERALA
Vojni urad je naznanil, da je areneral Eisenliowor generala Henrvja J. F. M i He rja ponižal v polkovnika, k^r je v nekem kbibu v Londonu nekaj pnjKjnuiil o bližajočem se vpadu in da je bil poslan v Ameriko.
General Miller je v klubu nekaterim svojim prijateljem rekel. da se bo zavezniški v]*id pričel pre<l 15. junijem.
To poročilo pa je cenzura zadržala do resničnega vpada.
General Miller je bil poveljnik ameriške 9. zračne sile in je bil v Angliji od oktobra 1943. Ko «<> je prnd dvema, mesecema pričelo splošno arovoriti, da more priti vpad vsak čas, je ire-nenal MiDer v klubu rekel:
''Moja častna ilieseda, vi»ad bo Še pred 15. junijem."
Neka ženska, ki je bila navzoča, je sporočila generalu Eisenhowerjn, ki je takoj odredil disciplinarno kazen.
(reneral, sedaj polkovnik ^filler, je bid rojen v Salem o-kraju. N. J. Tjeta l£lX) In je bil ELsenhowerjev so i ve nee. v vojaški akademiji v We^t Point, N. Y. V pivi svetovni vojui je bil artilerijski častnik, leta 1918 pa je prestopil k .letalstvu.
Ranjenci prihajajo ▼ Anglijo
V torek ponoči je ob augleški vzhodni obali vozit vlak Kdeče-fiTa križa šestih voz in je peljal v razne (bolnišnice prve ranjenec s fraiieos&ega vpadaiega o-brežja.
dejstvn. da so črnomorski eva-kuiranci "nezadostno pončeni o nacijonal-socijalizmu in zvestobi do Hitlerja.
Danes -so poročali, da so vas Tusznow, fci je bila urejena za nemške evakuirane« iz Besara-hije, požgali partizani.
MILJONSKA RUSK \ ARMADA JE ŽE PRIPRAVLJENA
Moskovski radio je sporočil:
"Miljoni vo.jalkov rdeče armade in na desettisoče tankov in aeroplanov jj pripravljenih za nove operacije. V Moskvi pričakujejo novo ofenzivo v~ak čas, *f
Moskovski listi poročajo: Torek 6. junija bo velik dan v zgodovini. . . Nikdo ne more preceniti zavezniškega vpada čez kanal, ki ga je mojster«ko izpeljal general Eisenhower. Nemčiji sedaj preti <mrtna nc varnost."
Kitski listi na dolgo pišejo < zavezniškem vjvulu, svojo fron to pa le malo omenjajo. Poro čajo samo, da so Nemci v svo jih napadih pri Jasijrt v enem tednu izgubili 10.0(>0 vojakov, 313 tankov, 40:> Irtfkov in 4"»0 aerop'anov.
Polnočno rus'ko izročilo na znanja, da vsled nio»"'neir:i ruskega a rt i ler i j s?ket,a < ■ u i i ja n«•: t i ■ ški napadi pojemajo.
Nekaj o rusko-poljskem problemu
Wasdiington, 5. jun. ((^N.\ — V Washingtonu pričakujejo, da fbo OblKk ministrskega predsednika Stanislava Miko lajvzvka, ki so ga Zdrpž«ne države povabile, ugodno pogladil nekatere tvžkoče v poljt£vo-ru-! Aih odnosajib.
Poljska begunska vlada hoče Obdržati nekatere elemente, ki so smrtni sovjetski sovražniki; spor pa tudi o/bstoja v tem vprašanju, ki se tiče poljsko-ruske meje.
čeprav je državni tajnik Edward K. Stettinius Jr. izjavil, da nimajo Združene drža-■ ve nikakih novih prepilogov, bodo nedvomno realistično raz-pra/bljali o Poljslki bodočnosti
\ včerajšnjih poročilih, ki so jih poslali razni časnikarski poročevalci, tki so z zavezniško a:-mado v Framiji, je bilo rečeno, da so zavezniki takoj prvi dan razbili močno nemško utrjeno črto — atlantski zid. Temu pa ni tako. Zavezniške nr-inade bo<lo morale iti se kakih sto milj dalje v Fraiveijo, predno bodo trčili ob močno o-brambno črto, kjer se IkhIo vneli najsrditejši lH>ji. kajti f«*ld-: maršal Rommel je v tej obrambni črti nastamil že nutčno armado.
Atlantski zid še vedno stoji med zavezniško armado in Parizom. Zavezniška armada ga ni razbila in zavezniške pada'-ne čete niso padle na zemljo za njim. Predno IkkIo zavezniki prišli do_njega, se IhmIo med
potom še ]»<>gosto spopadU s sovražnikom.
Atlantski zid j«* prava nemška obrambna črta pred Parizom in teče od Nan tesana jugu slkozi Angers ob reiki Loir in do St. Quentina v Be'giji.
Ta obrambna črta obstoji večinoma iz rek in kanalov, minskih polja in utrdb, ki varujejo mostove in na nasprotni strani je]K>lno nemških tankov.
Velika bitka, pred atlantskim zidom se bo najbrž«* vnela v 24 urah. Vojaški izvedenci menijo, da more feldmarŠal "Rommel postaviti ob atlantski zid 12 do 15 divizij prve tri dni po vpadu. Zavezniki pa morejo v i-stem času dobiti iz Anglije nekako enako število vijakov. Nato pa boste obe strani dobivali ojačenja, kolikor jih lx» mogoče prepeljati.
ATLANTSKI ZID STO MILJ OD OBREŽJA
"GLAS NAHODA"—NEW YOKE
. THURSDAY, JUNE a, 1944
▼WAWOWUEN L. IMS
U
GOVOR PREDSEDNIKA ODBORA ?A VOJNO DELAV'STVO
Foreign Language Division - — Office of War Information, Washington, D. C.
Predsednik Odbora kui vojuo delavstvo, Paul McNwtt# je dejal. da je sedanja ameriška voj-i na produkcija result at sodelo-vaaija med upravitelj stvom in delavstvom in daleko presoja najlbolj optimistične upe za najhitrejšo produkcijo.
Ko je govoril v Central College, Fayette, Mo., v eetrtel, J5. maja, je MeXutt dejal:
44 . . . Prva kar akte ris tika
vzgoje v demokraciji je, da |>o-udarja človečke vrednosti. Je svoIkkJikj. v smislu, da pripravlja inože iu žene za svolbodo. Je na nasprotnem poln. lažnjive vzgoje, ki jo rabijo diktatorji, da zakrijejo- o*bzorje človeškega uma.
"... Postavili smo si skoro nedosegljive cilje, in kovali vo.iuo orožje s tako 1>rzino, da smo presenetili svet. Xdbena dežela ni prestavila na vojno produkcijo v tako kratkem času. V rekordnem času smo dobavlja H ladje, zrakbiji!<fve, tanke in puške. Njih proizvod sr nadaljeval zato, da "bodo na pravem mestu ofb pravem času. Mi moramo iti naprej z istim }H>giiiinoui iu sodelovanjem po vojni. 'Za vsakega, ki 3>o delo potn4w)val in, ki 'bo hotel delati, 1m> deFa dovolj.
"'Mi se moramo obrniti proč od napačnega mišljenja, da je potrdbno imeti več miljonov iiezaposlenfli. Velika Števila nepotrebno nezaposlenih mož in žena upliva na gospodarsko do-brnlbit nas vseh. To pomeni neuporabljen odvisek. Kar je še bolj važno, ti ljudje postanejo nezadovoljni državljani. Postavljeno* T>oIj konkretno, to pomeni slalbo hranjene otroke, slalbo oblečene, in slalbo stanu-joee družine. 'Mi ne smemo nikdar pozabiti, tla je vspostava Hitlerja tbila mogoče zaradi velike 'množice nezaposlenih v Nemčiji. Mi ne imoremo vzdr-žavati "ma'to nezaposlenosti". Nezaposlenost je 'kakor plaz. ZJbira se v relaciji z zmožnostjo strojev producirati dobrine hitreje nego morejo biti porabljene
44 Velikanska naloga produei-ranja vojnega materijala je bila dosežena skozi sodelovanje upraviteljeva in delavstva. — Resuttat tega je bil, da sino lahko odpravili velikanske vojne
naloge na prostovoljni podlagi. Vojna produkcija je cialeč preseftla najbolj optimistične upe v, naglici.
"To je bUo storjeno meti časom, ko smo mobilizirati največjo armado v zgodovini te dežeie. Naloga prehrane naroda, in do neke mere naših zaveznikov, je bila dosežena zaradi ^združenega napora na šega farmskega prebivalstva. Isto sodelovanje po vojni lahko do-,seže čudeže v produkciji za m i rue ča«e in v zaposlenosti.
4tH'e urporabrmo našo vešč-aiost, našo vol.jo, našo odločnost, mi laihko garantiramo vsakemu iuožu, ženi, iu otroku najvišji žiVljenski standard, kar jih je sA tt poznal. Mi imamo teliui-čih9, znanstveno zmožnost, iu pa na .lavne vire za dostojno in dobro življenje. Mi smo ohranili demokratične lastnosti naroda med" to vojno, pravico do demokratične vzigoje. pravico kritiziranja in odločevaiija o politični!' smernicah in administracijo skozi svobodno Asociacijo. •Mi smo obdržali svobodni tisk. Mi smo oliva rova I i svobodo debate. JVfi smo ufbčuvali pravico čaščenja. Vse to tvori temelj našega' demokratičnega živi j«-nja. Mi »se zavedamo družabnih težkoč„ ki preizkušajo na* narodni značaj. Nekaj jih je glo-boko izkoreninjenih. Ti predstavljajo jhevame vrtince v reki življenja nagega naroda. LaJiko nas bi jxwlekli v vrtince sovraštva, netoleraustva, prevare. in sebičnosti. Mi ne m«>-remo ohraniti demokracije, če bodo te težfcoee večje, kot pa naša moralna volja.
VICHYSKA MINISTRA POBEGNILA V &PANLJO
Lgiers, 5. junija (ONA). — Pol uradni tukajšnji krogi tožijo, da je beg Jaques Lemai-gre - Ihibreuil in Jean Riga ud v Španijo, ki sta bila med glavnimi osebnostmi za čatsa gene rala Henri {Jirauda-a, poteza proti generaftu Charles d e Ciaulle-u in francoski provizi-joualni vladi.
'Zarota je bila podtaknjena Pierru Lavalu. Skrivnostni beg dveh mož iu pa razmere v katerem je bil urejen kaže možnost, da imata mogočne sodelovalne.
Arest senatorja Andre Malta rine zaradi proti-naeijonalnih aktivnosti. ji* po mnenju nekaterih prva stopnja, tla se ta zarota zaduši.
Poročila, ki so dosegla Tan-giers in Algiers potrjujejo mnenje, da je Laval hotel doseči kompromis, ki bi varoval interese* ko^ajborzN-i jonistov iu jih obvaroval pred r»» predali jami. ker je predvidevala invazijo FVancije.
Misli jo, tla je Laval govoril / Lamaigre-Dobre nil in Rigaud. katere ji* smatral kot najboljše ]»osredo vaIce, iu ki sta bila a ige n t a kuUadMiraK-ijonističnili tvrtlk.
Med Darlan—G i rami doJ»o <sta ta <h a moža stalno vzdrze-vala stik«« z Viclivskem skozi vicihvskega poslanika Francoi-Pietri v Madridu. Ona dva ~t;i sedaj stopila v direktno zvezo k viclivskim podaniki v špan>ki prestolnici.
V NEDELJO SE VRŠI
SLOVANOV PIKNIK
Ka'kor je bilo že porofano priredi s:lov. pevsko drut-tvr "Slovan", svoj vel iti prkniik in sicer v nedeljo, <hie II. juiii ja v znanem "Dee Old Homo sted Paricu" na 62 Of. Fresl Pond Koad blizu Metropolitar Avenue, Ridgewood. Brooklyn New York. Začetek ob 2.30 j »o poldne. Vstopnina .je prosto voljna. Na programu je jwtje ples? hi prosta zabava. Se razni me, da tudi kar se tiče za lačn« in , žejne tbo vsestransko liaj boljšo preskrbljeno. V slučaji slabega vreme-na je na- razpola go oJ**irna dvorana. Torej sla 1k» vreme .naj Vas nikar ne za drži doma.
Kličem Vam na veselo svide nje prihodnjo nedel jo na 44Slo vanovem Piknfflvii.'*
S pevskim iu solbratskim po zdravo m	A. F. Svel
RAZGLEDNIH
Ne pozabit« Jcrvavoce«ra naroda ▼ domovini! — Pošljite Vaš dar še danea Slovenskemu Pomožnemu Odboru. 1840 W. 22nd Place, Chicago, HI.
Iz Daljnega Zapada
VAfLLEY, Wash. — Vidim, da mi bo naročnina na "Glas Naroda" potekla, zato vam pošljem money order za	ker mi je zelo priljubljen. Ga že či-tam 40 let. »posebno zdaj komaj čakam, da pride, ker so novice iz vsepovsod.
S spoštovanjem —
Jake Tomslia.
Vi lahko začenjat« kupovati Vojne Hranilne Bond* s tem. da kupujete znamke za le 10 centov.
■iinttiininiiHi«^
NOVA IZDAJA '
Hammondov
SVETOVNI
ATLAS
v nj#m najdete zemljevide v»-gn p ve ta, ki bo tiik* potrebni, da mor«to slediti današnjim poročilom.
/.emljovidi «o v barvah.
Oena 50 centov
Naročit m pri: ,4fl L A S
nauoim ". Wfst mu
SUeet. New York 11. N. Y.

I'
j
t
5*
.1
HVALEŽNOST
D-Dan je <bil najbolj kritičen dan naše generacije. Globoko hvaležnost smo dolžni časopisju, radiju in ne wheels, ker so od počet ka vpada nas popolno obveščali o gibanju zavezniških armad.
Ta
največja pridobitev v zbiranju in raZsiTja-janju informacij, ki je kdaj bila izvršena, nas pre1 pričuje, komu so stali naši možje nasproti, ko so se izkrcali, in bolj popolno razumevamo globino naših obveznosti kot posamezniki in organizacije, da podpiramo naše oborožene sile.	*
Naše molitve gredo z vsemi, ki so vdeleženi pri osivobojevanju Evrope in naše simpatije gredo do družin onih, ki so prinesli najvišjo žrtev.
4
INTERNATIONAL BT SINESS MACHINES CORPORATION
m rMJnf«w RhWf
slovenske pesmi: SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA
4
V PESMARICI
m>»*ltl «h»r c hirl
§
I	F>*1<»knt< *
2. P»|Hrar m<>4thi r>->t 3 Ixlihn n ' m' flWI t ot-iAkl t von — mnftnnl iW S pomUdnok* — ni*ft<4nl »Njr. ■
b^rltfm Mm<i«l^v»m C l.lr* I — sit «>>lft	m'>Akl
In m*#i*nl zt"»r 7	II —	tnfMiil (»flf
« AlfmucM <.<|niov| —, rjt mntkl tn t»n«k I r.bor. m hm I ton u mnnprfotp * Kst.lnU |r. imaimi lil — mnlkl tb«.r
in Rnfi — u iwm'i»p««». m*l»nl in »pi •ml)»v»n]#Di
Rl»|1TlrB
II	l'»»tin — *a um<m«
nI zlx>r In npr»ml]*v*njt Kino. vira Bil i>r(*l
OKNA SAMO
50 centov
KOMAH
Tn »o koncrrlnf prunl u nm4kf in mfš*w rhor*. knlrrr jr ncla*-hil In v RsmoraložM ixdal MATEJ L IIOLMAR. oTKanist l(» prvovodja pri rt. Vidu. clrre-I«ikI. Ohio. 1923. nan^ilp to zbirko pri:
knjk;akm slovenic piiil company
216 West 18th Street New York 11. N. Y.
"Mii.j.lllimiti, ,||llllll||, oiiumii,,.^
.........................................................................................................................Ill' 'l||||;|||l' Mliijiuiili'llliiiiifiill'llll
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf All Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
NOVA IZDAJA	50
STANE SEDAJ dmm
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici
Smpdl so napisani t angleškem jesikn; ponekod pa eo tudi ▼ jerikn naroda, U mu je kaka jed poaekno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega ta one, ki ee sani m a jo sa kuhanje in m hočejo v njem čimbolj tsvaibati in iipopolniti.
[Naročite pri;
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Streat	Haw York 11. N. T.
tfllllHlllhjillllllHtta .iliniaii!. ,||tfllll|||l^liH1l||:|i£||!SIII|.t| a|t|UMi2|. titanu,^ (|,illiut| ................it«!Miil<in,ii»^Mil,,IMliMMitniM,tl,tfit>tlwwUl.Mt,IHtwttt.»iflfMi<iffff«it1>tWH|tl
485353535323482353484848484853535353532353535323232353234848
"GLAS NARODA" |
__(TQiqi ar m kotit_
owmI ul httM ay iMrii rtil«n o—p*ny. (A Owprndoa)
Vnak Mat, Piwltet; IpM Had«, Trvwarer; Jocepb Lopafca, Em,
nmg «fl Mmi «fl thm wrpMV« asd iMrwni of above ifflilj
ua wmi tata amir, kbw tobk n. n. x.
51st Year
1T-— I I —I ■-im.........—II 1»	■
**aiM IinIa" to law« «W7 Amy «xeept RatunSoja. Bn4in ud BoUdAya.
■»^T'l lirtlirt Iaulj 17.	Advertlaemeiit oo a§ uuaiut.
SA oku) leto velja list za zdruzehr obzavb in kanado;
_iT.— ; za pol leta -«3.60; za CETBT LETA «2.—._
"Qlma Naroda" iahaja raaM daa lar—p« »ofeot. nedatj tn praantkT
'«UI NABODAtli WEST litk 8TEEET, NEW SOBS 11, N. T tew*.: CH4«a i-U41
Gotovost v petih tednih
l iMduiiki zvezne vlade v \Vasliiirj;tomi pazno zasloilujejo < i ne vil i mi generala Dwi^lita 1>. Fjisoifliowei ja. Do sedaj sotnli n'ltvesct'iii, i£a so vojaki, Ui<l.je, aeroplani in vojaške zaloge uo-
cio cilja, ki je »bil <lo!oeen. <l«a |?a ilanes tloM»ž<*jo.
Po|K>kil»e je bilo v itra^iniih krojili reeeiio, «la dnevni \ }»adlie^a naerta nei/jjn einenjeno |>oteka.
S;miio nekaj najvišjih častnikov je jnivedalo svoje mnenje, kiike iIoIj^o'Ik) |m» domnevan ji i vt»ja^kih in inorria rištili poveljnikov vzelo, <la i1hh1o mo^li z vso j^otirvosljo |H»ve*i»ti, ako ji* vpad do:«.nj{H )Mi|H>ln iisjK^h, ali >ain<i ziiht«*1!! iis|H'Ii, ali je bil vstavljen ali pa d« so zavezniki doživeli }»oraz.
Ta tlo/<»a Iwi j»r» niiienju visokih eastnlkov nnjdlje pet do ^est t« m I nov, <m| (S. junija pti <k> nekako 11. jnlija.
Prinlseilnik Kihm'VcH sain izdel;d svoj naert za |»oletji' }»o tent, kako s«» ixnlo razvijali dot^inlki v Kvropi in zlasti v »aneiji. <><f teli dogodkov j«' odvisno, kam in kdaj bo sel to poletje in kaj Imi delal inordbiti Ik> m*I na kako konferenco r«-z morje. - o v»em tem <m» <m||ih"m| v pi iliodnjih petih ali ^•sfih tednfli.
Ta do4>a t>o lahko vslnd ne-priealkovanih dogmlkov in razvojev Mkra.l^ana, nikakor pa po mivnjn visokih eastnikov ne 1>o podaljšana. Tekom te dot^e (1m> najln/e prišlo do veliike zraene l»itke z nemško luftvuffe (zraeno sil^»), -ki je še vedno zelo nioena. Ako 4>o v prvem ^^'popadli nnieHia, bo ixiliNMltia d<.U*i lahko «Ho Arajrtana, lka.|ti izg-nlldjene zraeiip >ik* Nem i ne iiioivji ve«- nadomestiti. Ako prišlo do dveh /lai nili bitk, bo ta doba Hivedi nekoliko podaljšana.
Seve<ia pi je tn»ba tudi r a e una ti na to, da se IkkIo Nemei na goto« i črti postavili v bran. Danes, drugi dan po vpadu, poročila ne omenjajo posrtbniti tvoj^v. Goering in (ioeWWds sta v«»c mesecer na]XKV^k>\ala, da l>r» vsaka zavezniška vpadna armada, pa naj 'bo še tako moriia, takoj prve ure unieena. To se ni /troililo in zavezni/ki skoro d)rez odpora pnwlirajo v notranjost dežele. Posebno <TO«ilyl>els je razglašal svetu, kako ino-eain je a t hint Ai zid, pa je hi? ra/^bit takoj prve ure vpada. — n^ki |K)veljniki so tudi najbrže mislili, da je atlant-ki zid dovolj tnoean, da zadrži vsako vpadno armado saj toliko rasa, da e more nemška armada postaviti vftnan. Zid pa je liil razbit prvi dan.
Nemci so razglašali, da imajo silno^noeno armado v Franciji, toda te armade drugi dan vpada še ni na s-pregled. »Feld-maršala Rundsttnlt in Roinmel so morata sedaj neizmerno truditi, dta ribereta armado, tki 'bo nudila saj nekoliko odpora. Če
•	•i bi imeli Nenri res inoeno armado \ Kraueiji, kot so zatr-.r-vali, tedaj bi v tem ra>u že moralo priti <|o >pojiada in silno vroefli bojev. Ker pa te armade >najbrže ni, jo bo treba šek -estaviti. Vojake |m je moginV doilnti samo z rnske in italjan-
•	ke fronte. V Italiji nemška armada beži. Mogo<V <bo pojKjInoma ah pustil/ Italijo in bo cnlšla v Franeijo in Ibo postavila proti zaveznikom eno samo fronto. Lahko pa se tudi zgodi, da 1*> del nemško armade v Italiji o<lišel <Vz Kras v Slovenijo in 1 ki -kupno z armado tki je na Grškem in v Ju-goslairiji, postavila fronto <rb Donavi hi Savi <lo Triglava, kajti to erto Xenrei že dolgo utrjujejo. Ako >e Nemci umaknejo iz Italije, tedaj bodo z razpostavi t vi jo svojih aniuul imeli samo dve fronti mesto treh iu si<-er v Franciji proti zaveznikom, ot> Donavi in Savi ter ob Karpatih, na Poljskem in višje proti severu pa proti Ritaoui.	*
V dobi i>ctp|i ali šestih tednov (bomo priča velikih dogodkov na vseh frontah in ob 'koncu t,. doV :1mhIo fronte tekle v povsem tlruguenifli «merclli, kot pa tečejo sedaj.
JNedavno je neka zavarovana družlba priredila banket in povabila k tej slaviiosti veejn*« svo j ili agentov, dialer i h dol/, nos t je zavarovati ljudi za obiraj osebnega poškodovanja po toni nezgod na žele/.ni«al?, uli '-nili železnicah, itd. Navzočih je bilo Hali nekoliko za-topni'iov raznih železni««. Kakor ohietj-uo, nastopih» je tem povodom »lokaj veliko število govornikov, katerih, vsi so proslavljali clo-veJcoljtrtmo-t zava rova I n i h druž)».
Neki .John liogers, j»» tem povodom v svojem govoru hvalil* zavarovalne in železniške družite ua ta način, da je med drugim, dejal:
"OtMiar vem po-tal agent družb«- za zavarovalnino proti osebnim nezgodam in '|H»ne>re-čenju. m'iii prepričan, da snn neke vrste boljši človek, kajtr življenje -i- 9 < t i ilozdcva mnogo dražje, kakor poprej«- in tudi vse nezgode sodim M-<laj \/. pov*em d rirga čnega >tališča. tako da 1.- m—ret'e ni>o več tako -tra.šne, kak«»r so bile preje. Sedaj -očnvstvujem z v»a"iim po lu^iljencem. kajti v njeni vidim |nekako reklamo za naš«- p<> I sle. Sei.laj >«• več ne zjinimam za |»olitiko, kakor preje, toda zanimanje za n«- i*«'če, ki »e pri pete na železnie;i>li, je v ko li'kor pridem jaz \* p«i^t«>\ iz realno veliko.
Najbi.'j>a -t\ar na v^ciii
svetu j«> vsbd tc^a zav:n«i
vabiiii.t proti takim nezgoilani
iu nesrcčiim. Tek«»m svoj«'ga
delovanja ua polju zavaroval
nine, sem videl, 'kako n«'ka
t ere, povsem siromašne rodbi
ne, kar preko noči ol>ogatele
iz enostavnega lazhncra da i(
t
ka^kemu članu taki- rodbim* bi la - zl«Miiljena n«»^a. In k nuni prihajajo ljudj«*. ki «»pi
ra.io ob "l>erglj««" in me -
.......
POUČNE KNJIGE i Obrtno knjigovodstvo
25A atraol. ranu* - Rnjls* J* nam*>njf*na t prvi trull m mat bn«. nm«*tiM« In utrojnn kiju"«t nlAtrU«u tor f»l>-villvinitTO
Cena $1.-Angleško Slovensko Berilo
<r. J. Romi — Vmu knjls*
Cena *L>.-
Brezposelnost
Spisal Fran KrJ«t«
Cena .r»0,
Problemi sodobne filozofije
Sptsnl I»r. Krame Volior
Cena 5(k
Knjigarna
Slovenic Publishing
216 W. 18th St., New Yorkl]
-ol/.aiiii v slojih oceh bludo-ilarjajo, ker sem jih pravočasno zaVirro\al proti ii«>zgo«lam. I^ip je tu«li poised na človeka, ii j«- bil ravnokar poškodovan,
ko z ro!vo. ki mu je -lučaju«) i» ta a n« p<»cko«iovaua, najde v -vi»j«-m žepu listek, ki ozuaea dejstvo, da je bil ziivarovan proti nizgodaui na p«»t«»\auju. Toda nikdar ne iMMlent pozabil žalo-tnc^a prizora. k«» je nedavno nek ne«rečiiez dognal, da mu j«- via.; zdrobil levo nouo. ki pa je bila — loena. kajti zaveda se j«- hipoma, d.i za lc-*-eno nogo ne Ih> dobil zavarovalnin«*.
**l*ri|M»jiiniti moram tudi. da mora vsak z.i van »van •-<- -v«»ji zavarovalni <lru/bi pop«iinoma zaupati, in v>le«l tega mora -ki*bcti za to. da b«» p«iško<|i>vau tekom dolM«. preilno nj«*gova zavarovalnina poteči*. I'red ne koliko ti-dni <em zavaroval ne k«*ga moža. ki j«- t»i 1 dokaj -i romašeii in tudi ni imel teka. In -»-da j j«* kar uaj-r«'čn«*j-i «"-!ovek na -vetu, kajti -edaj ima redne te«h*iiske «lohodke. k«*r v.ivi v ttolniei. kjer ga oJ»vež#«jo kar dvakrat ua dan iu i;a tudi vozijo na ho«lniku v b«tlni-k« jti vozu.
"(►pro-tite mi, ako sem govoril kako nesiiii-el. t«»da uverjeii -f-ni. da ImmIo tn«li o-ta-!i govorniki in ta način govo rili."
GOVOR ZAVAROVALNEGA AGENTA
n i *n / k	t*, jvlr A '•>> ■*.> — n ■ ■	I...*	* * i	i
4 Id^^
veliki 8h0d za nakupovanje bondov 5. voj nega posojila v chigagu
Chieago, 111. — Kakor znano, se prihodnji teden odpre kampanja za nakupovanje ho udov i h* te ga vojnega posojila Združenih držav Ameriških. Dolžnost nas v>eh in vsakega posameznika je, da podpremo nakupovanje teh bondov po naših najboljših moeeli. Prepriean sem, da >1110 Slovenci in Slovenke to dolžnost p«» zmožnosti vsakega posameznika tudi storili. Vprašanje pa tukaj uastaiie.ee zakladniŠki urad Združenih držav Ameriških tudi zna, koliko; mi prispevamo k temu patri jo-j tirnemu delu. Ako jaz kupim' bond na banki. dohi **rredit"j dotieiia banka, slovenski narod pa nie. VsuhI tega bo vršil veliki -hod ali '*BoimI Rally** v petek, 1<». junija letos. v Slo-! venski šolski dvorani Sv. Ste-j fami. na (Vrmak Road in \Vol-j i-ott Ave.. Ohirajro, III. Zaretefcj t oe 11 o o>b 7."50 zveeer. P« »I eg go-j vornikov. 1»odo: Eden uradni-'
kov od 'Zaklad ni.škega urada; Mr. Joseph Kolirut. načelnik urada za odmerke; Mr. V invent
Cainkarza SXPJ.; Mr. Leo J11-jovee za Relianre Building & Loan Assn.; in Rev. hklward Gabrenja za faro sv. Štefana, bodo tudi imeli fini program in sicer iz domačih slovenskih 11-metuikov in pa tudi iz mesta.
Razdajana bodo tudi darila, kakšna, pa pazite na naznanilo prihodnji teden.
Poživljate se vsi Sloveuci in v>e Slovenke v ( lin ami in okolici. brez ozira iia prepričanje, da >e udeležite tega shoda in programa v petek, 16. junija. Prihranite nakup posebnih bondov in kupite jih na ta dan, da mi -kažemo, »In smo tudi Slovenci ob -trani Amerike in smo pripravljeni vsikdar in povsod pomagati.
Rodoljubni pozdrav.
•John Gottlieb.
slovensko pevsko drufitvo "8l0van" vas vabi na
PIKNIK
lulrrrai i>nrt»ii
v nedeljo, dne 11. junija, 1944
itrii J |»«|»4>ltif. • V Z.VVNK.M	OlJi H«MKsn.\l) IWKKI -
K-W KrHi INmnI KmiL bliiu Mrlrwpoliiau \xrmmr. KitigrM wh1, ltro«kl> 11. Nftt Vurk NA PKOi»RAAIl: PET4E, PlJiS in PROSTA ZABAVA Vaš obistk je v pomor kit t urnemu društvu. Se Vam priporora 111 Va> prirakuje — "SLOVAN"
SPOMINJA SE STARIH ROMANOV
New Duluflh, Minn. — Priloženo pošiljam $7. v Money Order za eeloletuo obnovitev naročnine 11a li»t G'a> Xarotla.
Veli k rat eitam v listu, kako dolgo že rita list (Jhi- Xaroda ta ali ta nuroeiiik. tako naj povem tudi jaz, da ga že ritam od kar sem v tej deželi od leta 19<>4. in naročeni -1110 na list že okrog 30 let, ml leta 1U14. Rešeni veliko lejiega iu zaliavnega I v tem listir eitala in veliko kra- ! snih in lepih povesti, želim, da; 'bi kdaj kakšno staro pove-t ob-j novi I i. ki >0 bile v li-tu morda prud 13 ali 20-timi leti. Povesti se spominjam, ki sem jih eitala v listu Glas Xaroda tudi že pred j 1'o-tinii leti. Spominjam se >ej povesti z imenom Marge rite Gautier, spisal jo je Aleksan-| der Duma*. in je bila zelo lepa, 111 veliko drugih, a drugih se lie morem spomniti imena, a vem. da so bile zCio zanimive lope, kakor je tudi ta, ki jo zdaj fitamo z imenom " Prokleta *'. Torej veliko napredka Vam želim in da nam »bi se veliko lepih povesti olbjavili in veliko novih naročnikov.
Vam ndaua —
Mrs. Jaeoih Bnila.
Podprite napad! — Kupuj te bonde Vojnesra posojila, ta teden!
G o vauda, X. V. —Zopet sem se namenil, da nadlegujem u reduištvo s poročilom i/, te naselbine.
Kakor je že širili javnosti znano, imajo tukajšnja -društva vklujučeiia pri Slovenskem domu, takozvau poseben odbor, ki s4vi*bi, tUi na ta ali drugi na-ein zbere kar največ mogoče denarja za naše čUtne vojake, ko se povrnejo med na-.
Zadnja prireditev, podana po društvu Pathfinders, je nt samo presenetila pripravljalni odfrior, nego slehernega Sloveu-ea in posetnike. Udeležba je bila tako o^romua, da «o ob 9 uri ljudje odhajali izpred dvorane, v kateri ni v<v bilo prostora. Slovenski dom. kateri obstoja že skoro 20 let. Še ni bil priča talke udeleže v svoji zgodovini. Pa prav imp, da je šlo vse k vojakom!
Program je bil precej dolg, in vse točke predvajano v popolno zadovoljstvo vdeležen-cev. Torej se radi prograjtia ni--em motil, ko sem oglašal, da kaj takšnega še ni bilo v Go-wandi. Xarod je priznal, da se zaveda dolžnosti v prid naših mož in fantov, kateri s«? Inire za uničenje zverine in največjega sovražnika človeštva, zra-
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAW MATIČlC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 1."» dol gib poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih poeetknv v rem s^ovanstvu do današnjega dne.
13 pojjlavii — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY
216 W. 18th Street New York 11
žnosti nadomesti to vrzel. Tre-Jba je naučiti mladino sloveu-ij -kega jezika, da Im> prihajala | kot posetniki in poslušalci k lovskim in dramskim predstavam, ker drugre 'iKido dvorane kmalu prazne. Kdo bo pel ali »irral praznim stolom *
K izpolnitvi in razširjenju Slovenske šole lahko mnogo pripomore SXPJ, Xa tem polju lahko naredi več dofhrega kot kdorkoli. To pa Vsled tega. ker ima svojo tiskarno, svoje piib-likaeije in sredstva.
Slovenska šola nujno potrebuje primernih in praktičnih učiiili knjig. Brez odlašanja hi bilo treh« sestaviti in spisati I kakih šest različnih neiih knjiir lu jih natisniti. Te knjige hi morale hiti sistematično in : stopnjevano urejene, tla bi se1 jih izlilo lahko jnivsod v vsaki naselbini ki v vsaki družini. To I bi bil« resnična podlaga pev-1 ^kim in dramskim društvom,! kot tudi kulturnemu gibaiiju u| krogu SXPJ.
Ako se ne stori nekaj konkretnega v tent oziru. tedaj se lahko z gotovostjo pričakuje, da • hmIo slovenski časopisi v Ameriki kmaUi prenehali izhajati, ker ne lwi eitateljev in naročnikov zanje. To Vključuje tudi Pros veto. Moje mnenje je, da do učnih 'knjig za Slovensko šolo moramo priti na kakoršen-koli način. Brez Hcnj ig ni mogo-če uspešno učiti. Knjige bi morale biti večinoma originalno spisane, v duhu, ki je razumljiv in dostopen otrokom in odraslim učene«-m. V teh kuji-srali bi tudi povedali učencem za kakšne namen so bile organizirane naše bratske podpor ne organizacije in eemn imamo j>o nasein>inah Slovenske narodne domove. Kpisalo naj bi Za ta namen tudi kratko zgodovino Slovencev v starem kraju in tukaj v Ameriki.
Morda il»o 'kdo rekel, kaj naiu bodo knjige, ko nimamo učiteljev. ZH učitelje ni treba skleniti. Ni treba misliti, da je učenje otrok slovenskega jezika lako zelo komplicirano. Ako so knjige tia m z pol ago za ta namen, je stvar že j ako enostavno. — \'-akdo, ki zna slovensko in i-ma voljo, lahko uči slovensko, i e ne diiisfi, stai^i lahko učijo svoje otroke slovensko potom knjiir. Nekaj uspeha 4h> na vsak način. S časom se pa vse izpo-|H»lni in vse J.n» šlo gladko. Pri skupinah otrok v razredu jej važno, do učitelj drži pozornost! in da je šoia iiiteresaiitna za o-!' I roke, V. malim trudom se da' tloseči lepe usjiehe, saiuo dobre!1 vol je je t reba.	j*
Primož Trubar je -pisal knji-j! iro v slovenskem jeziku, ko ni j bilo tedaj še nikogar na svetu razen ujeira, ki bi znal slovensko čitati. Pa je uspel, zakaj ne bi mi?
Erazem Gorshe. Cleveland, Ohio.
Kupite en "extra" bond Bonde za Zmago!
6RATKLJZM jo mano, kako njene podražilo tn vmmot&ko tudi tiskond papir in droge tiskarske potrebščine. Da al rojaki saaigurajo redno dopoAQjanje lata, lahko gredo npravniltTu na roke a tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI HE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO dE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upravniStvn nepotrebne stroške?
proslava v los angeles
V Los Aup^lesu smo proslavili -I AM AX AMERICA N DAY", tako. da smo delali za G. Vojno |M>>ojilo. Imeli >ino proslavo v takozvani Ro>e Bowi v Pasadena. 1'deleženih je bil 2H različnih nurmlnosti, seveda m«tJ njimi tudi Jugoslovani, oziroma Hrvatje in Sio-veuei. fa*|k> je bilo videti različnih narodnih noš. Bilo na-* je tudi nekaj Sloveirk in |»a pre-eej Hrvatskih tlt-klet. Kua tu kajenjih Slovenk, Mrs. Anna 7. a yores*, ima jj»ko li'}>o a v ho. narejeno v -t a rem kraju.
Jugoslovani >o imeli najtlalj-ši |»rogram na odru. Wrvat>ka| dekieta >o zelo lepo igrale tnm-burieo in Slovenka Miss Jane Sterle je pa jjela slovenske pelini.	Sterle. doma iz Clevelanda in je prav dobra pevka.
Imeli <mo tinli tri slovenske liarmonikarje. — Tudi pri nakupovanju bondov so -e dobro uftine-li Jugoslovani. ! Hrvatsko društvo je kupito bonde za KH). t«» j<- bil naj-veeji doprines. diugi je bil francoski — £»5,000.
t VI prospam je !»i| lep iu zelo zanimiv. Zavel se je ze ob 11. uri zjutraj in je trajal -koro do šeste ure.
Pozdrav!
Mrs. Stucin.
VESTI IZ SLOVENSKE NASELBINE —LUZERNE
Tukaj je | umrla Terezija Smith, doma iz Jesenic na Gorenjskem, stara je bila 90 let. in je skoraj do zadnjega vse za ;»ebe delala. Tukaj zapušča si-' ua Fra-nka in ih*a vnuka in dve' vmski o ji, v stari domovini tudi eiu» U'ei- in v Cleveland, Ohio, eno vnukinjo. Podoniac'e so jo klicali Suleova mati.
Luzereue je mala slovenska naselbina, pa je že -lo 13 slo-: venskih fantov k vojakom in je. želeti, da se vsi povrnejo zdravi Jiazaj k svojim staršem.
Je tudi že par mesecev im! tega, pa vseeno 'bom poročal, tla se je štorklja oglasila pri družini Mr. in Mrs. William Tur-can in pri Mr. in Mrs. Max Zier, ill pustila pri vsaki družini sinčka prvo rojenca. Mrs. Turca« je hčerka Mr. iu Mrs. Jakob Baloh, Mrs. Zier je pa hčerka Mr. in Mrs. Frank Yur-ček. (>l»e sta najstarejši ti nižini tukaj.
Dela je dosti, kakor povsod, <edaj lahko vsak dela, ;iko hoče. Draginja je tudi taka. da kar s«, zasluži, se vse lahko porabi. Želeti je pa tudi, da bi bilo kmalu konec te*ga klanja.
Pozdrav v+»m uaitbčnikoiu 4<GIas Na roda'*!
Luoerne, Pa.
Por<»eevale<-.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
KnjUlca daje poljudna navodila, kako pootatl amorUkt driavljan. (V •loreoKlnl)	Cm* M
Dobite pri Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 West 18tb j Street, New York 11, N. Y;
NOČEM PLAČATI VEČ KIT NAMfo URADNE ONE!
NE SKEIMEM RACNHflRANIH ŽML ARI NE ODDAM ZNAMK!
45 - LETNO PREISKUSNJO
ima

AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
AMERICAN FRATERNAL UNION s: ely, minnesota ^	rf
ki ima ' * V
25,000 Članov in tri miljone
dolarjev premoženja j
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. 2^avarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika ta pojasnila, (e ne, piSite na glavni nrad, Ely, Minnesota.
Obiščite Slovenske Prireditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k drv
ZABNEMU USPEHU. DRUSTYA POTREBU JEJO SODELOVALA NE SAMO SVOJIH CLAJTOV. IEMVEC SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI.
, ven pa pokazal, da se tiuli ah-i veda, koliko ča>a. truda in veda tudi lastiie^-a denarja morn jo osebe, ki nastopijo v programu. zapraviti, predno >e kaj dobrega spravi ua oder.
Največ >ta >e pa seveda žrtvovala Donald Ik*l>his, učitelj na tukajšnji vi>ji -oli iu nii«. Cliarle* Storni>lia kot voditelja proirraina iu učitelju osebja. < 'e nihee druffi ne, upajmo pa, da jim bodejo hvaležni vojaki, ko se povrnejo, ker s to aikeijo, s pomorjo vseli drugih, sta pomola dvii^niti naš vojaški stela d na $350,000.
Bii jo v resnici kr^en večer, kateri nam ne poide tako kmalu iz spomina.
Z tem se je zaključila sezona prireditev v dvorani, iu pričenja se sezona piknikov v naravi. Tukajšnja društva Šiv. 32.) — 728 in krožHc štv. 40. vse podnwniee SXPJ prirejajo velik pfknil dne 17. in 18. junija.) Ot» tej priliki se bode proslav-1 Ijalo 40 letni<*o SNT».T in 5 letni-j <*o krožka. Vor o tem pozneje.'
Predno zakljueim. naj -^.e do-«Iam, da se je nas soforat Prank Zorko vrnil iz 'bolni-nioe in ^e .sedaj zdravi na domu. Upajmo, da iknialn ozdravi!
.Tofcu Matfkovieh.
PO SIJAJNI PRIREDITVI V GOWANDI
Danes služi v vojnih .silah Združenih držav na desettiso-če sinov in hčera južnoslovan-skih stai-šev in nahajajo se na oddaljenih frontah Vzhoda im Zapada, kjer se bore proti sovražnikom na-e demokratske dežetfe. Xasi hrabri sinevi bra ni jo s svojo krvjo našo doiito-vino Ameriko, žrtvujoč svoja mlada življenja za zmago nad tiranijo nacizma in fašizma in za vzpostarljenje evobode iti pravice med ljudstvi in narodi.
Mno^i naJi vojaki, ki služijo pod slavno za?taTo prog in zvezd in ki so sinovi in hčere naših južnoslovanskih staršev so pokazali hrabrost in odli-c-nost ter so prejeli od ameriških vojnih oblasti mnogo uglednih odlikovanj i<n priznanj, kar med nami ne sme biti pozaMjeno. -
Zdim ženi odbor jnžnosloran-Birih Amerikancev s tem apelira na Tse one starše, katerih sinovi, aii pa hčere, go bili odlikovani v ameriških vojnih si lah, ali pa so Se padli v boju, | da na« pismeno obveste o teim. 'ker ta odbor želi ohraniti in
zbrati vse podatke o njihovih junaških zas-lugah, kar bo v trajen spomin našim padlim in odlikovanim sinovom in hčeram.
Vse izčrpne podatke pošljite na naslov: The United Committee of Sonth Slavic Americans, 1010 Park Avenue, New York, 28, N. Y.
V podatkih navedite ime in priimek odlikovanega ali padlega vojaka ter imena roditeljev, vrsto odlikovanja, vojaški čin, knaj rojstva, starost ■vojaka, kje je padel in v slučaju odlikovanih pa navedite Zasluge, radi katerih jebil — ali bila — odlikovan, kakor tudi zadnji naslov vojaka.
VSEM JUGOSLOVANSKIM STARŠEM!
c	~ —-t	!zbrati vse oodatke o n
-oiAa	*G*K	_THURSDAY, JUKE S, 1344	. _
Vesti iz slovenskih naselbin I&sksk-'m«-l
SLOVENSKA ŠOLA JE TEMELJ
I od naslovom 44 Kiilturiu stran jednote" razpravlja u rednik P ros ve te v zailujih d vel števiCkaih o poim uu gojitve ku! ture za 4*odoeifto»,t iimx- SXPJ Razprava ur- zHo zanima, ke m> ua tem | Kil j u aktivno udej stvujem že nad .'50 let in sen tajnik Slovenske šole S. N\ Do um v Clevelondn deveto leto Zato >e želim pridružiti uredtii »kn ^ svojimi na-vet i, ki utegue jo komu koristiti, nikomur pi ne morejo škoditi.
zadnjem mojem dopisi seui /a' povedal, dn te dni leto.« zatkljmf-iije Slovensko S. X Doma dvajseto letno se*ijo |>o uka v slovenskem jeziku. Vet t i "on** inVneev je obisk« »val o raz >iM>de Stoveiuske šole S. X. Uo ma v teh letih in rezultati mi tudi vidni. V I'levelandu mladi na radii govori <doveu>ko in so razmerno dobro. Imamo igial-' i' pri dramskih društvih, ki s«j '•Uiskov ali Slovensko Šolo iu govorijo le|»o in pravilni« slovensko, kar m- pogreši« pri marsikaterem, ki je prišel iz starega kraja. Dotični. ki o prišli iz starega kraja, imajo več ali manj razne dialekte, katerih se težko izm4ie. Ohratno, učenci Slovenske S\I> -o «e uain-i-li pravilno slovi-n-ko 1»rez dialekta iu to se opaža najbolje pri dramskih predstavah na odru. Razume se, da vsi otroei slovenskih staršev v Cleveland u niso liodili v Slovensko Šolo. krinko 4>i hoteli vsi rttwAovati ta ko šolo, <bi morali imeti tukaj na j m«'mi j deset šol, pa q>i še ko-nuij zadostovalo.
Slovenska šola SXD ni bila nikdar šovinistien* ali naciona-istirna wt zato se ni bilo treba z nikomer prepirati radi tega. Tudi /a Imdo^e se lahko smatra ♦ jilw-edi M popolnoma nepotrebni v našetti tisku in tholje da se -ploh ne piš«' o M»vinkiiiu in naeioiurlizanit, 'k«'r to v našem primeru prazen strah, ki (bvbremu namenu laiiko ve«" škoduje kot pa koristi. Aiko se o tem piše, si Im* kdo mislil, ako
14 v lie i slovenskega jezika, da je kov inist, oziroma je v nevarnosti. dn se ga lako imenuje, kot se danes jh> -vtu Vs«kogar i menu je komunista, ki komu ni pos«4»no prt nrou.
Urednik priporora |m> vojni negovanje }>evskili zborov in dramsikih društev, ee«, da bo to rešilo kulturno stran jedno-te. Popolnoma pa ignorira podiairo. ki j«- najvažnejš«i za vse drugo in to je Slovenska šola. Bratje in	ako se ne I
razvije, izpopolni iu uredi Slo Venske šoje za jtouk slovenske-! g*H jezika, se tudi |h*1o netio dol i go vet', še manj pa igralo v slovenskem jeziku. Ameriški Slo ven«'i sino prišli do toeke, ki o«l| nas zahteva, da nujno in brezi odlašanja iz]>opohiimo iu razširimo Sloven sic o šolo v vse s love*) ske na sellii ne po Ameriki, za uren je slovenskega jezika v pisavi iu govoni. Zadnja leta prišeljenei hitro izumirajo, ta-Ko«la se /e oeotno pozna pri naših prireditvah. Zato je potrebno, da Slovenska šala po mo-
Smrt naročnika v Ely, Minn.
K!y, Minn. — Naznanjam, tla je umrl naroenik Stefan l>au'» vc.-, >tar 7-1 lei. rodom i/. < V nomlja. Bi! je dvakrat o/.eujeu, in -ieer prvi«* Marijo Mayer ( le in drugie z Angelo Start/., '.t! let j(- bii" privezan vsled hib tenmiie l>oleziii na |»ostelj. j Pozdrav, J. J. Pesbel.
zastopnik.
"CLAa NABODA »—JflTW YORK
THURSDAY, JUNE 8,1944
PROKLETfl
:: Spisal EMILE RICHEBOURG / :: Ix francoščine prestavil J. 1».
USTANOVLJEN L. UN
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
■ P (i
Prepričajte se!
f


■ a^BjBgg^i.itar^iiSHNij M RS ZHSESE^OTBSOKBS
: Mmwaaagaactt::.' ■ --■
........■ ir v	~»
i.■zJb
AJtAMA Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za$l.—
¥ Breciw «»f SjTinK
Tlm*» of Hl'»»i("«u» i("v—t nI .'Hjii
*	I'll J KZITll
K«>|#»
*	Spadaj M5!k« MoJ« »►rphan Walt«
*	I>Ll»* na vrni
*	E*rSca
'Jrciiid rut STit}»-r<k«
*	Ha|i|<>
IIJI tujini
*	SN»v*»nJiiii l»aii>>» Vn ji* i h I'i.I fe a
*	Zidnim mitrMa
V »—-Hi t»ru»«-l
*	< »l«ii* \«ll**.r Xylria folks
*	ZtcIvI x»n» neka} K.»	t h n.n!«
*	Kilditr ti rnoilraf b*-l
ep-ZVEZKK 10 SLOVENSKI II PESMI 7.a piano-Jmnnoiiiko /a Si.
Po 25c komad
Mojo dekle je mlada Barbara polka
Nar^lf«- i»r1 1
Knjigami Slovenic Publishing Co.
21« SV. 1 KI h Strert \>u York 11. V. Y
^ SPISANA V ANGLEŠČINI ^k
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Združeni narodi potrebujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to de-_lo že sedaj!
% UfNI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI
Skoro 1400 strani —
760 Slik
Popolni voditelj za va/ vojni vrt.
vaaka
NOVE
▼taka allka — oovifc lliiatrMt/!
Tukaj j« t eni nam I knjigi VSE, KAK VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽEI.1TE PRIDELATI! ii,M0 člankov vam podrobno pojasni va® • vrtnarstva, o saditvi In »rjanja, o gnojenju In oskrbi vrta. NaJnovrJSr pa jo VRTNARSTVO BREZ ZLMIJE; nora metoda ca nnitrvanje ikodljiveev, gojenje dlv. jih rastlin, nove sestavine cvetlici — Abeeedno karalo vam pove takoj, kar telite. Prirejeno ta vsako ponebje v Združenih driavah. ca vsako zemljo •a vsako sezono.
EDINA VRTNARSKA ENCIKI.O I KDUA ZA DOMAČO POTREBO! M« visok tb booed — m Ja
To knjigo Je oredil E. L. D M O (JR. B. 8. Ah poznam oseba v vrtamntm, ki ga cenijo vrtnarski »s-sedeneL
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING- CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. 7.
izrazu splošnega javnega miie-| n ja.
To se je poikazalo že prvi dan | prihoda misije v London, lco so se začeli vršiti fotografi d rug za dragim, tako da je general začel nejevoljno godrnjati in dejal, da bi raje trikrat prekoračil nemške linije nego da bi se še nadalje nastavljal foto-j grafom. No, končno se je le u-dal v svojo usodo.
1)	Iz tgeneralovih odgovorov ua mnoga vprašanja, ki so
■ mu bila stavljena, je predvsem j dvoje postalo povsem jasno. I Prvo je neomajna volja narodov Jugoslavije (boriti se proti nacifaišistiČnim okupantom do skrajnosti in do končne, popolne zmage. Drugo pa je enako i odločna volja preprečiti vsaik j povratek v stari predvojni si-istem. V diktaturo te ali one klike. Nova Jugoslavija, ki jo ustvarjajo herojske žrtve naših narodov, 'bo vladana po narodu in za narod.
2)	iZa nas tiu v Londonu so to veliki dnevi. Vsi dobro vemo, da nam je zmaga zagotovljena.
j a enako dobro se zavedamo, da j so še teške 'borbe pred nami, in ; da moramo prav sedaj do skraj t nosti koncenitriilati vse svoje i sile in strniti vse svoje vrste, | da jo čim prej in čim fool j popolno ostvarimo.
(ZOJSA.)
ZNIŽANA CENA za koračnico
SOLDIERS ON PARAOF
Ker ieti. da se Um bolj razttrl za
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "MLADI VOJAKI"
Je Mr. Jerry W. Kopriviek sreda i založnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po znliani ceni. to je
Sedaj 35c
Dva komada za 7t centov.
Naročite lahko tudi pri:
Slovenic Publishing Ca
216 West 18th Street New York 11. N. Y.
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2	ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki je rhudila pozeromt vsc»a amt-ri-.ktca naroda, da je pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po Milunji tujni pomagati eirupskim narodom. Iz vseh ein>p>Uiii držav, tudi ix Ju^sluujr, m prišli nasfljrnci v Ameriko in pomagali postat it i najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel ras. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in m<tfi. 1'ot na dve strani — kakor hi mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
''Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . ,
tanje te knjige je bogato plačano.**--Tako se je izrazil veliki
ameriški dnevnik n tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Po&ljam Mueiey Order rn f.............. ca lastnoročno
pod pisano (H knjigo« I > :
Moje Ime ....................................................
St.. ulica aH Box ft.............................................
Mesto in država...............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET XEW YORK 11. N. Y.
(51)
4<J>a, na cesti od Grava v Ve soul, v Haute Saone, sem te iiašel, v zimski noči joka^očega. Takrat sem ibil še v neki gluma.škl trumi. Tvoja mati je sicer še dihaUi, a bila je že v /.idnjih vid ML. VieJi smo jo na naš voz ter jo potem odnesli v (iray v (bolnico. Tamošnji zdravnik je izrekel, da je ni več r- šitL Tako si torej bil sirota. Tn, ker tvoja mati ni imela s sel>oj nikakršnih papirjev, te nismo mogli poslati tvojim ljudem. Moj patron je hotel, da postaneš glumac. Pa ti si se mi smilil Pobrigal &em se zate ter prisegel, da ti (hočem posvetiti -a motno svoje življenje. Mislim, da se nisem izneveril tej pri-><'gi. Da 1>i ti ne bilo tretba skakati po vrveh, sem jo s talbo poln i>al iz glumaške trume. Ne »meiš me pa smatrati za plemenitejšega nogo Ti sem v resnicL V uenjati torbi, ki sem jo vz<*l bil tvoji materi, som našel 12.000 frankov v zlatu. Od te s vato s«m .»»i vze! samo toliko, da	le mogel dati v zavod in sit
omislir majhno marijonetno gletlalLšoe. Ljubi Bog je blagos:lo-\ \\ stvar; sčasoma sem izposojeni si denar lahko zopet dodaŽ kapitalu, obresti so ra>stle čimdaije Ibolj nn dajies imaš več kot 20,000 frankov. K tej svoti ne računam malili svojih prihrankov. ki vso s«'ve tudi le tebi namenjeni, dragi otrok moj!"
Leon dbjame starčka. "O moj dotwotnik! Moj drugi oče!" klikne gin jen do solz.
Oči dobrega Goša se radosti zasvetijo. '*Ti me delaš presrečnega/' zamrmra marijonetar.
'*8aj nimam druge zahvale zate kakor svojo Ijuibezeii! . . . in ulboga moja mati ... Ti si tedaj v Gravu povpraševal po njejf . .
<4Da.,f	j
"Nu, in?"	I
'*In nisem mogel izvedeti ničesar. Zdelo se je, kakor bi me ljudje ne umeli, nihče mi niče s a ni mogel ali liotel povedati."
Mladenič vzdih ne. "Vidim, <la si ne smem delati nikakili Ujiov; moje uiboge matere ni več. Vendar bi rad videl kraj, ki' j«* bil zanjo tako usodepoln; rad bi videl mesto, kjer je umrla, j ler okraj, kjer sem se slkoro gotovo rodil in ker imam naj-bržel jo<iUino. Iti hočem erez deželno cesto, kjer se je moja mati; : iia zgrudila. Jutri zvečer bodem v Gravu, ljubi oče moj! l>ej.! i ojdi z mano!"
Starček je hil poln veselja. "Je-li res.'" povpraša. "Ti me i očesš vzeti s seboj? Nisem si upal prositi te tega."
4,T«nlaj ostani pri meni; jutri zjutraj pojdeva na pot!"
"Nekaj mi prihaja sedaj na misel." reče Gos Obotavlja je i
S«'.
i
"Kaj takega?"	,
44 A ti tega ne boš hoteL . . "	/ I
"Le povej!"
"Jaz bi rad svoje marijonete vzel s seboj, predvsem pa malega Rigoloja ..."
44Zakaj pa da ne, če ti to dela veselje!" t
"Tedaj resf Ti ini to dovoljuješ?"
"Seveda. Le tega ne urnem .zakaj hočeš seiboj vlačiti male- j lega Rigoloja, Pavliho in Pierrota!"
4*Ti tega ne amie<š?"
<4Xe."
44Nu, hotel bi, da bi mi kaj delali. Ta5ko bi v malih presled^j
— _________________________^ j
Samo nekaj teli knjig je na razpolago!
kih, ne izpustivši niti trga, niti vasi, prepotovala Haute Saone I in potem, če ti je ljubo, tudi Franch© Comte. Pavliha iu Rigoloj sta dolbra dečka, par palic več dobita kakor po navadi iu zato! nama poplačala še potne stroške!"
Leon se je moral smejati.
44Meni se zdi, da ne inore^ zaveti niti dneva brez svojih ma-rijonet."
"Utegneš imeti prav. Navada je taka! ... Pa vidiš, če jih imam tako rad, te svoje marijoraete, to je le tefoi v korist, saj so baš moje marijonete pomogle v to, da si se izobrazil in si i postal mož!"	j
11.
V Gravu je vsako Jeto velik žitni semenj. Do 20 milj da-j leč prinesejo časih kmetovalci svojo žetev v semenj. Mnogo tujcev prihaja v semenj ter tako sicer mirni kraj veselo oživi.
4 4 Po jut ran jem, v četrtek, je v Gravu semenj." je rekel Rouvenat hlapcem. 4 4 Spravi te torej zrne, kolikor nam ga je ostalo, v žaklje ter naložite jih na vozove. Ob eni popolnoči pojdete na pot. da boste ob < lese t i uri že v Grayu na semenju •Stc-li razumeli?"
"I>a, gospod Rouvenat; ali ne pojdete tudi vi z nami?"
"Ne; jaz ]>oj<leTn Šele ob tštirih. Pa saj ])ridein vendar še eno uro pred vami v Gray, da tam poiščem najlepši prostor na semnju. Morda prodam vse žito, če predno vi dospete tja "
Blanche je slišala ta pogovor. Beseda 44semenj'' je zvene-! la kaj prijetno v njenih ušesih, kajti pomenjala ji je veselje in | zathavo. Redko je prihajala kam. a na pristavi seuiJlon^ki je i »ilo vse tako mimo! Ko ostane z Rouvenatom sama se«mu pri-j čne dobrikati, gladeč mu liee.44 Ah. ljubi boter, prosim te, pravi lepo te prosim, vzemi me s seboj v Gray."
"Olio! v Gray bi rada šla " povpraša smejoč se. "Kako! pojdeš/ja ponoči?"
44Saj noč ni tako slaba."
"Seveda ni sla/ba, ko spiš."	f
"Porednež!"
4'Ti bi tedaj prav rada šla z mano?"
44In še kako rada!**
4'Nekaj bode! Pojdeš z mano, saj tebi ne morem ničesar odreci!''
I>va srčna poTjxil>a pleskneta na Roiovenatovo čelo.
(Nadaljevanje sledi.)
TITOVA VOJNA MISIJA V LONDONU
Radio govor prof. Borisa Furlana.
i (BBC London (i. 5. 1044. v ; slovenščini ob 16.15 uri — 41>m, ;41m, 31m, in 25m, vse na I va-• jlu.)
V četrtek dopoldne se je v I Ijondonu vršita novinarska konferenca, katero je odbor ju-,žnih Slovanov priredil za voj-, j no misijo NOV Jugoslavije. — i Pred napovedano uro je bila 'velika dvorana Savo j hotela f napolnjena z izbranimi zastopniki britanskega iu ameriškega časopisja, diplomatskimi inozemskimi korespo nd e n t i, predstavniki največjih svetov-I nih telegrafskih agencij, bri-i tan. radio-oddajne korpora<-i-I je itd. V dvorani je vladalo ne-jko svečano pričakovanje, in o-j ni radostni nemir, ki predzna-jmenuje izpolnitev dolgo zaža-j 1 jenega dogodka. Dobrodošlica, ; s katero so izbrani zastopniki (javnega mnenja svobodoljubnih narodov vsega sveta pozdravili generala Velebita. je bila primeren izraz čustev, ki jih gojijo ' ljudske množice Velike Brita-! nije in vseh zaveznikov napram NOV .n heroiski borbi vseh narodov Jugoslavije.
V gladko tekoči angleščini j je general Velelbit podal pre -t rešljivo sliko epske borbe, ki jo vodijo danes narodi Jugoslavije, posnel je njen historični smisel in zajel v jasno ^stavljenih tezah vso jugoslovansko problematiko, notranje in zunanjepolitično. Nato pa je do konca konference, ki je trajala skoro dve uri, odgovarjal na stavljena vpraišanja z ono konkretnostjo, preciznostjo, i n predvsem prepričevalnostj. o, katero zmore le človek, ki je neposredno doživljal, čutil in preživel dogajanje, katerega opisuje. Ta nota neposredne, jasne, t ako rekoč otipljive resničnosti je zajela vso dvorano, in je bila tembolj učinkovita zaradi samonaložena umerjenost, ki je odlikovala generalova izvajanja.
Popolen uspeh konference se je primerno odražal v tisku in radio-oddajah. Z velikimi in debelo tiskanimi naslovi je britanski tisk Doročal o poteku konference in izjavah generala Velebita. Simpatično nastro-jenje napram Titovi vojni misiji se izraža v tisku kot vernem
Božična Voščila za v ojake
fticer je še precej daleč do : Božiča, toda poštni urad že misli naprej. Newyorski poštni ravnatelj Albert Goldman je ! naznanil, da je poštni urad o«l-
; redil, da je treba vojakom od-' i * . . . ; poslati ibožična voščila «»d 10.
[septemrba do 15. oktobra; čim
j prej, tem 1^'jše.
Vojni n rad je naznani;, da morajo božične voščil ne dopisnice vojakom biti poslane v zalepljenih ovitkih in s poštnino prvega razreda.
Za pošiljanje božičnih zavit-I kov so tudi posebne določbe. Vsaka oseba more tekom ene^a j tedna poslati samo en zavitek lenemu in istemu vojaku. Poštni : urad bo skrbel, da bodo poš?l ja-; tve prišle v roke vojakom za j Božič.
I	'
Rooseveltov sovražnik —
ostrižen
Iz LawreneeviUe, 111., se javlja, da je 5S let stari farmer. Jesse James Strulble, leta prisegel, da se ne bode obril niti dal ostriči svojih las, dokler l>o Roosevelt predseilnik Zed. <lrzav. To<la dne t. junija ga je njegov konj brcnil v obraz. {vsLed česar >o ga moraii pre-i peljati v bolni<*o v Princeton. S lud., kjer so g-a ostrigli in tudi j obrili. ker inače mu obraza niso zamogli "popraviti". Pri I tem je dejal, da, ako bi ga konj | ne poškodoval, bi ostal pri svo-iji prisegi; pristavil pa je. da , mu je v sedanji vročini dokaj I hladneje, kakor preje, ko je bil ! kosmat, kakor medved. Odslej ! v nadalje se bo bril vsak drugi •dan, in vsak mesec po enkrat
i si bo dal lase porezati.
I
-
Prva nevesta v juniju — je stara 61 let
Prva nevesta v juniju je bila v našem mestu. Miss Estelle Winwood, 61 let stara igralka, kajti poročila se je rano zjutraj, oziroma Ob 12.15 po polnoči med 31. majem in 1. junijem. — Srečen ženin je bil Robert IT. Henderson, ravnatelj arledišča Royal Alexandra iz Toronto, Ontario, Kanada. Poročil ju je Rev. Raymond H. Rosche v cerkvi Covenant, 310 iztočna 42ta ulica.
Imenovana nevesta je bila že preje kar trikrat poročena, tako, da sedanja poroka ni prav nič novega za njo. Po zajuter-ku je odšla v gledališče, kjer se pripravljajo za predstavo — 44Ten Little Indians", v kateri bo igrala glavno vlogo, d očim je njen novi soprog odpotoval z prvim vlakom v Toronto, Ontario.
Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko iz vrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini. _ ... .
Zamorsko vseučilišče dobilo za tri milijone dolarjev ustanov
A. M. Dent, predsednik zamorskega v^eur-ilišča, DiUard University v New Orleansu, j La.. naznan ja, da >o štiri dobrodelne organizrteije ustanovi <• stalne ustanove, katerih kapi-talizai ija znaša :,<**>.<M m r|%-oriranizaeije ><» "General Kdn-eatiou Board**. Julin-s Rosen-: wald Kuud. American Missionary A-sn. r»d kongreeijonali.. veroizpovesti, in zveza, metodi-etičnih župnij v Zed. državah.' Imenovano vseučilišče za zamorske dijaka je bilo ustanovljeno leta 1930 na ta način, da <o spojili nekdanjo Straight College z vsifučilišeem N» \v (>r leans, katera zavoda sta biia ustanovljena leta 1^1»!'.
Dvourni počitek o poludne-vih v Mehiki — odpravljen
I/. Mexico Ciudad. M«'inka. javlja, da -o > pivim junijem odpravili takozvano "-ie sto," oziroma «»p«>ldansi\o p<H*ivanje, ki je vedno trajalo najmanj po dve uri. Mesto t<-ga so uvedli |k> vseh Zed. drža vab Mehike takozvani "lunch time", kakor^-n v navadi v Zediujenih državah, ki traja 1.-|h» minut. Tozadevno pove J je je iz<lal prc«lsenlnik Mehike, kajti v<Ie«l ^sieste" j,- delo v tovarnah iu pisarnah dokaj za ostajalo.
Molitvenikij
1T JL IHIIIllllllllllillllllllllHHIIHII)
V krasni vezavi, najfinej / šega izdelka.	j
I "KEY OF ILEA VEX" ) v flrt'in usnju $1.50\
i4*KEY OF HEAVEN" ) v iinitiraneni usnju $1.— 1
Naročite pri:	(
SLOVENIC PUBL. CO. ( 216 West 18th Street ( New York 11, N. Y.