Politika
Ormož • Seja, ki je trajala debelih sedem ur
O Stran 7
Aktualno Markovci •
V novem jorku regijsko odlagališče Z> Stran 2
Ptuj, torek, 1. aprila 2014 letnik LXVII • št. 26 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*I04t3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Preobrat Krke vreden treh točk O Stran 11
Ptuj • Nov hotel v Dravski ulici
Izjemno pomembna turistična naložba
Po podpisu pogodbe za II. fazo investicije v dominikanskem samostanu je včeraj prišlo do podpisa pogodbe za novo pomembno investicijo za Ptuj in njegovo okolico, predvsem pa za njegov turistični razvoj.
Namizni tenis •
Cirkovčani potrdili napredovanje v 1. ligo
O Stran 15
Ptujski župan Štefan Čelan in direktor ŠOU Ljubljana Andrej Klasinc sta podpisala pogodbo o izgradnji novega mestnega hotela v Dravski ulici na območju nekdanjega Koteksa, pod imenom Drava. Naložba bo veljala 4,8 milijona evrov, ki jih bo v celoti zagotovil ŠOU Ljubljana. Investicijo bodo pričeli v roku treh mesecev, dokončali pa naj bi jih do 8. februarja leta 2015. ŠOU Ljubljana bo v Dravski ulici zgradil tudi veliko parkirno hišo z okrog 250 parkirnimi mesti. Načrtuje pa tudi izgradnjo gostinskega lokala na Dravi, v prihodnjem letu tudi brv, ki bo povezovala to območje s Termami. Štefan Čelan in Andrej Klasinc sta prepričana, da bo gradnja novega mestnega hotela potekala brez težav. Razveseljivo je tudi, da so dela dobili domači izvajalci. Gradnja bo potekala na ključ. Več o naložbi na strani 5.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Boks •
Ekipni ligaški naslov za Boks klub Ring
O Stran 15
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Kdo komu nagaja in afne gunca
Kidričevo • V slabih štirih urah, kolikor je trajala seja občinskega sveta, so svetniki od desetih točk dnevnega reda predelali le dve. Zavrnili so elaborat odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, niso pa se uspeli zediniti glede cene vode, saj je župan sejo, še preden je preteklo štiri ure, prekinil s pojasnilom, da so svetniki preveč nemirni.
O Stran 3
Od kod v prihodnje denar za Gajke?
Ptuj • Ker v ceno ravnanja z odpadki ne sme biti več vključeno financiranje naložbe v Gajke, je enega izmed svetnikov zanimalo, od kod se bo poslej natekal denar za vse naložbe iz tega naslova. Odgovorni mirijo, da je v proračunskem skladu ostalo še nekaj neporabljenega denarja...
O Stran 6
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 1. aprila 2014
Markovci • V načrtu gradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki
V Novem jorku regijsko odlagališče
O problematiki Centra za ravnanje z odpadki (CERO) Gajke smo v našem časopisu že podrobno poročali.
Znano je dejstvo, da ptujski Center od leta 2007 nima veljavnega okoljevarstvenega (OVD) dovoljenja, resnica je tudi, da Mestna občina (MO) Ptuj že leta in leta čaka na odgovor države o prihodnosti Gajk. MO si namreč prizadeva pridobiti evropska kohe-zijska sredstva za nadgradnjo centra. Pravega odgovora, kakšna bo prihodnost Gajk, pa ni moč najti. Na seji ptujskega mestnega sveta, ki je bila v ponedeljek, 23. marca, je župan Štefan Čelan na vprašanje svetnika Mirana Meška o prihodnosti CERO Gajke odgovoril z besedami: »O usodi Gajk bi v tem trenutku vedela kaj več povedati kakšna vede-ževalka. Kaj bo v prihodnje,
Na območju OC Novi jork naj bi zgradili regijsko odlagališče.
Ptuj, Ormož • KZ Ptuj in ormoška klet podpisali pogodbo
Ptujska zadruga vstopa v ormoško gnezdo
Po številnih zapletih med Kmetijsko zadrugo Ormož in vinsko kletjo P&F Jeruzalem Ormož v zvezi z odkupom grozdja se v zgodbo pričakovano vključuje Kmetijska zadruga Ptuj. Ta naj bi z ormoško kletjo v teh dneh podpisala pogodbo o odkupu grozdja, temu pa naj bi sledili podpisi pogodb med ptujsko zadrugo in ormoškimi vinogradniki.
Po tem, ko sta se ormoška zadruga in klet odločili spor v zvezi z odkupom grozdja prejšnjih letnikov rešiti z mediaci-jo, se je v javnosti vse pogosteje zastavljalo vprašanje, kaj bo z letošnjim odkupom. Kot vse kaže, v zgodbo vstopa Kmetijska zadruga Ptuj. Po besedah direktorja KZ Ptuj Marjana Jan-žekoviča se je nujno treba začeti ukvarjati z letnikom 2014, dela v vinogradu so se namreč pospešeno pričela. Predstavniki ptujske zadruge so v preteklih dneh in tednih intenzivno sestankovali tako s predstavniki ormoške kleti kot tudi vinogradniki ter prišli do zaključka, da ptujska zadruga in ormoška
klet podpišeta novo petletno pogodbo o odkupu grozdja z ormoškega in ljutomerskega območja. Pogodbena določila sta oba direktorja, Janžekovič in Herga, dorekla konec prejšnjega tedna, podpisala pa naj bi jo v teh dneh. Podpisu pogodbe naj bi nato v naslednjih dveh tednih sledile sklenitve pogodb med vinogradniki in ptujsko zadrugo. Cene, določene v novi pogodbi, so sicer nižje, a se bo po besedah Janže-koviča z dovoljeno večjo obremenitvijo za leto 2014 razlika dala nadoknaditi. Janžekovič je prepričan, da je nova pogodba edina prava pot, da se ormoško vinogradništvo znova poenoti.
Odkupne cene po pogodbi med ormoško kletjo in KZ Ptuj
Količina grozdja (v tonah)	Cena za kg
do 2000	50 centov
2000-2200	52 centov
2200-2300	53 centov
2300-2400	54 centov
nad 2400	55 centov
Vir: KZ Ptuj
Pogodbeni roki za plačilo grozdja so naslednji:
1.	obrok: 31. januar
2.	obrok: 31. maj
3.	obrok: 31. avgust
Kot zatrjuje Janžekovič, mora biti po določilih pogodbe stari letnik plačan še pred trgatvijo. »V pogodbi smo se zavarovali tako, da če grozdje starega letnika ne bo plačano v celoti, grozdja kleti nismo dolžni dati. To je v pogodbi določeno jasno in nedvoumno.«
Ali se ormoškemu vinogradništvu obetajo boljši časi?
»Pomembno je, da se čim več vinogradnikov odloči za podpis nove pogodbe, saj v primeru večje količine oddanega grozdja zanje to pomeni višja cena,« še razlaga Janžekovič in dodaja, da je v pogodbi določeno tudi, da v primeru ek-stremnih vremenskih razmer zadeve dorečejo naknadno in v sodelovanju s kletjo. Koliko vinogradnikov se bo dejansko odločilo za podpis pogodbe, za zdaj ni znano, območni vodja ptujske zadruge na ormoškem območju je že vzpostavil kontakt z njimi, prav tako so se predstavniki zadruge z njimi že večkrat sestali, po individualnih pogovorih s posameznimi vinogradniki je bilo ugotovljeno, da jih je glavnina pripravljena prodati grozdje ormoški kleti. V tem trenutku je znana količina okoli 1500 ton. »Pričakujemo, da se bodo
ne znam pojasniti. Ljudem na ARSO in MKO več nič ne verjamem. Bojazen, da bi ostali brez financerskega denarja, je zelo realna.« Možnost, da bi na Ptuju gradili RCERO se torej vse bolj odmika.
O nameri gradnje odlagališča, ki bi bilo regijskega značaja, so zadnje dni začeli vse bolj na glas razmišljati v Ormožu. Tam bi RCERO zgradili na območju nekdanjega glinokopa, naložbo bi financirali z javnimi in zasebnimi sredstvi. Pri tem se sicer porajata dve vprašanji. Prvo: od kod bodo uspeli pridobiti zadostne količine odpadkov, da bo poslovanje odlagališča rentabilno. In drugo: ali jim bo država (glede na to, kako dolgo na dovoljenja čaka Ptuj) izdala ustrezno OVD dovoljenje.
Kot strela z jasnega pa je minuli petek udarila novica,
Uvodnik
da naj bi imela zelo realne možnosti za gradnjo RCERO občina Markovci, na območju tamkajšnje obrtne cone (OC). Na zemljiščih, ki so se urejala v sklopu tako imenovane tretje faze OC, naj bi bilo še ravno dovolj prostora za odlagališče in pripadajoče objekte (sortirnico, kompostarno ter napravo za me-hansko-biološko obdelavo odpadkov MBO). Lokacija za gradnjo odlagališča je pravzaprav zelo primerna, saj ima občina Markovci dober geostrateški položaj. Polega tega naj bi iz kvote kohezij-skega denarja uspeli pridobiti ustrezen finančni vir. Zagotovitev deleža lastnih sredstev za izvedbo investicije za občino Markovci pa najbrž glede na prihodke, ki jih beležijo, ne bi smelo biti preveč zahtevno breme.
Mojca Zemljarič
vinogradniki odločili za to, saj večja količina grozdja pomeni višjo odkupno ceno. Vinogradi namreč so, potencial je, največja težava je, da se ne bi znali povezati med seboj,« je prepričan Janžekovič.
Kaj bo s pogodbo, sklenjeno med KZ Ormož in P&F Jeruzalem Ormož?
Kljub napovedim o novi pogodbi pa ne moremo mimo dejstva, da ima P&F Jeruzalem Ormož trenutno še sklenjeno pogodbo s KZ Ormož. Ko smo vprašanje z omenjeno tematiko naslovili na ormoško klet, so nam na kratko odgovorili le, da drži informacija, da se v prihodnjem tednu pričakuje podpis pogodbe med KZ Ptuj in P&F Jeruzalem Ormož, da pa status obstoječe pogodbe med KZ Ormož in P&F Jeruzalem Ormož ostaja nespremenjen in je v veljavi do leta 2024, tako kot je bilo dogovorjeno v letu 2009. »Kot je bilo že večkrat poudarjeno, ima P&F Jeruzalem Ormož potrebo po grozdju iz ljutomersko-ormoških goric in s tem interes, da se izpolni pogodba med KZ Ormož in P&F Jeruzalem Ormož za celotno trajanje pogodbenega razmerja,« so zapisali, čeprav je jasno, da se bo morala obstoječa pogodba prekiniti.
Patricija Kovačec
Ne veselimo se prehitro...
Že kakšno leto je nepremičninski davek ena glavnih tem, ki se pojavlja v slovenski dnevni politiki. Začelo se je že prej, s popisom nepremičnin, nadaljevalo z urejanjem podatkov (kar še ni končano), nekje vmes pa je v državni zbor prišla vloga za uvedbo nepremičninskega davka - vlagatelj je bilo Ministrstvo za finance.
A je zakon neslavno padel že v uvodni fazi, saj so ustavni sodniki v njem prepoznali kar nekaj nepravilnosti in neskladnosti z ustavo in drugimi zakoni. Ljudje so si oddahnili, saj jim novi davek še nekaj časa ne bo tanjšal denarnic - postopek popravljanja predloga zakona in ponovnega vlaganja v proceduro v državni zbor pač traja in traja... A ne veselimo se prehitro, saj je s »padcem« zakona o nepremičninah v državnem proračunu nastala več kot 200 milijonov velika luknja. Vsakemu laiku je jasno, da jo bo treba zapolniti iz drugih virov, bodisi z novimi prihodki, bodisi z zmanjševanjem odhodkov. Ker so pri slednjih - po pričevanju vlade - že storili nekaj korakov, je bilo pričakovati, da se bodo osredotočili na prvo. Iz vidika državljanov to nikoli ne pomeni dobre novice .
Tako je bilo že v nedeljo bolj ali manj jasno, da bo vlada kaj kmalu na mizo podala predlog o zvišanju stopnje davka na dodano vrednost (DDV). V mandatu premierke Alenke Bratušek so to stopnjo enkrat že zvišali, in sicer lani junija, ko so zgornjo z 20 povečali na 22 %, spodnjo pa z 8,5 na 9,5 %. Novi predlog naj bi po neuradnih podatkih vseboval številki 24 in 10.
To zagotovo pomeni nov valpodražitev, ki v veliki večini primerov ne bo pomenil le 2 % dviga cen. Glede na izkušnje iz preteklosti bodo trgovci to izkoristili za vsaj 5 do 10-odstotni dvig cen precejšnjemu številu izdelkov. Sprašujem se, ali je to za Slovence manjša škoda kot sprejetje samega nepremičninskega davka. Ob tem pa se je treba zavedati še tega, da nas nepremičninski zakon v vsakem primeru še čaka, saj ga poznajo v skoraj vseh državah EU. Se bo takrat znižala stopnja DDV? Malo verjetno...
Jože Mohorič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: MZ
Foto: PK
torek • 1. aprila 2Q14
Aktualno
ŠtajersfdTEDMK 3
Kidričevo • S seje občinskega sveta, 1. del
Kdo komu nagaja in afne gunca
Četrtkovo sejo sveta občine Kidričevo bi lahko imenovali kar maratonska. V slabih štirih urah, kolikor je trajala, so svetniki od desetih točk dnevnega reda predelali le dve. Zavrnili so elaborat odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, niso pa se uspeli zediniti glede cene vode, saj je župan sejo, še preden je preteklo štiri ure, prekinil s pojasnilom, da so svetniki preveč nemirni. Nadaljevanje sledi ta teden.
Predstavnika komunalnih podjetij Slovenska Bistrica in Ptuj Dušan Moškotevc in Tanja Sternad svetnikov (zaenkrat) nista uspela prepričati v potrditev nove cene vode.
Informativni izračun cen v občini Kidričevo po predlaganih cenah vode in omrežnine (v evrih)
Komunalno podjetje Ptuj	Komunala Slovenska Bistrica
12,07	13,39
Izračun je narejen ob predpostavki porabe 10 kubičnih metrov in vodomerom 20 DN. K ceni je prištet tudi 9,5-odstotni DDV. Cena bi lahko bila nižja za znesek omrežnine, saj je župan svetnikom predlagal 100-odstotno subvencijo.
Foto: PK
V uvodu je kidričevski župan Anton Leskovar svetnikom predstavil predlog vodje gibanja Za Kidričevo Branka Štrucla, ki naj bi občinskemu svetu predlagal, da sprejme sklep, da je občina Kidričevo degradirano območje. Svetniki nad predlogom niso bili navdušeni, pravzaprav brez kakršnega koli gradiva na to temo niso niti vedeli, o čem razpravljati. »Res ne razumem Štrucla, enkrat hoče sežigalnico, drugič degradirano območje,« je še dejal župan. Kot jim je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast, občinski svet ni pristojen za sprejemanje tovrstnih sklepov. Degradirana območja so razglašena na podlagi Odredbe, ki jo pripravi Ministrstvo za kmetijstvo na podlagi rezultatov merjenja onesnaženosti, ki jih je izvajal ARSO. Napast je dejal, da so bile v času merjenja sicer zaznane povišane koncentracije onesnaževalcev, vendar naj bi se po opustitvi določenih delov proizvodnje v Talumu kakovost zraka občutno izboljšala. Svetniki so tako soglasno zavrnili vsakršno razpravo na to temo.
Obiskal je tudi podjetje Intelius,d. o. o. (Databox je naziv podjetja v ZDA in izdelka mobilne aplikacije), katerega direktor je Davorin Gabrovec, ki pa se pogovora s predsednikom države ni udeležil, ker izdelek trenutno predstavlja v Španiji, OŠ dr. Ljudevita Pivka in tudi delovno enoto Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja v Domu krajanov Budina-Brstje. Med obiskom ga je spremljal ptujski župan Štefan Čelan. Poudarek na ptujskem srečanju so bili skupni izzivi in urejanje vseh tistih pogojev, ki bi zadostili temu, da bi se čim več Slovencev v svoji državi počutilo srečno in zadovoljno. Lokalna samouprava je po oceni predsednika države v tem času odigrala ne samo funkcijo stabilnosti, politične, socialne in gospodarske, temveč tudi pomembno razvojno funkcijo.
»Slovenija nujno potrebuje razvojne pokrajine za razvojni zagon države, nujno moramo vzpostaviti sistem ekip, ki bodo 24 ur na dan skrbele za kakovostnejša in boljša delovna mesta,« je poudaril ptujski župan. To pa bi bilo mogoče
Znižanje, ki to sploh ni?!
Pri prvi točki dnevnega reda je direktor podjetja Čisto mesto Janez Letnik svetnikom predstavil elaborat o oblikovanju cen za ravnanje s komunalnimi odpadki. Tega je doslej brez širše razprave sprejela večina občin, medtem ko so se kidričevskim svetnikom porajali številni dvomi. Kljub predlogu predsednice odbora za varstvo okolja Ivanke Ko-rez, da elaborat potrdijo, so
z vzpostavitvijo razvojnega menedžmenta, ki bi imel tudi ustrezna pooblastila in resurse. Pokrajina brez lastnine je mrtva zgodba. Javni zdravstveni sistem je v najbolj zapletenem položaju, je tudi najkompleksnejši, kjer odločitev ni mogoče odlagati. Gre za zdravje ljudi, temu primerne naj bodo rešitve, vključno z zdravstveno reformo, ki ima v tem trenutku podporo tudi v zdravniških organizacijah, je povedal predsednik države. Ptujska bolnišnica potrebuje več sredstev za svoje delovanje, v primerjavi z drugimi je podhranjena, zato še toli-
svetniki elaborat zavrnili. Na kar so v razpravi vseskozi opozarjali, je postavka za investicijo Cero Gajke, ki je odslej več ne bo na položnici, v javnosti pa so vse glasnejše govorice, da je bila postavka obračunana brez ustrezne zakonske podlage. Prvi je na to opozoril Zoran Žunko, vendar jasnega odgovora ni dobil niti od vodstva podjetja Čisto mesto, niti od vodstva občine. »Če je bil znesek obračunan nezakonito in ga odslej več ne bo na položnici, bi moral biti končni
ko bolj občuti vse reze v svojem letnem proračunu. Večina ljudi zahteva celovito obravnavo, v katero sodijo vrhunska stroka, primeren odnos, dostopnost, kakovostna izvedba. »Ko zgodbo medicine drobimo, se to izgublja, to je srž problema,« pa je bil jasen novi direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič, ko je predstavljal razmere in vizijo ptujske bolnišnice, v kateri ima pomembno mesto tudi urgentni center. Sicer pa je prepričan, da je v sistemu dovolj denarja, le troši se neracionalno.
MG
seštevek storitve nižji za šest do osem evrov,« je prepričan Žunko, ki meni, da se je sicer v nasprotnem primeru postavka krepko dvignila. Na njegovo vprašanje je delni odgovor podal Damjan Napast, ki je dejal, da za zdaj še ni dokumenta, ki bi dokazoval, da je bila omenjena postavka dejansko nezakonito obračunana, da pa ve za nekaj primerov tožb, ki za zdaj še niso doživele sodnega epiloga.
Župan zavrnitev označuje kot predvolilno nagajanje
Vneto razpravo je župan Leskovar skušal pomiriti z besedami, da je izbrano podjetje najugodnejši ponudnik, a s tem povzročil še večje nezadovoljstvo svetnikov. »Ne nategujte ljudi, da so bili pridni pri ločevanju odpadkov in da bodo za to nagrajeni z nižjo ceno storitve,« je bil oster Žunko, ki ga je zanimalo tudi, kje in koliko je denarja, zbranega iz postavke investicije Cero Gajke. Janez Letnik mu je pojasnil, da ima na svoj način prav. Cena na občana naj bi se po njegovih besedah sodeč res znižala, a se na drugi strani draži storitev. Glede proračunskega sklada pa naj bi vprašanje naslovil na MO Ptuj. Razpravi se je pridružil tudi Jože Medved. »To je le pesek v oči in zavajanje uporabnikov,« je dejal, a ga je župan ostro zavrnil, da so svetniki tisti, ki zavajajo ljudi. Kljub ostri dvourni razpravi je bil izid glasovanja dokaj presenetljiv. S sedmimi glasovi za in devetimi proti so svetniki elaborat in s tem tudi novo ceno gladko zavrnili. Razočaran nad odločitvijo svetnikov
je župan Anton Leskovar po-žugal svetnikom: »Upam, da se zavedate kaj delate. Očitno se že začenja predvolilni čas in vi ste se odločili meni nagajati!«
Župan Leskovar: »To so resne zadeve, vi pa afne guncate!«
Z ne prav velikimi obeti sta se k drugi točki seje pridružila predstavnika podjetij Komunala Slovenska Bistrica Dušan Moškotevc in Tanja Sternad iz ptujskega Komunalnega podjetja. »Če ste zavrnili nižje cene za storitev ravnanja z odpadki, kako boste šele sprejeli povišanje cene vode,« se je sprva pošalil Moškotevc, a tema, ki je bila v obravnavi, je bila vse prej kot smešna. Po besedah Tanje Sternad iz ptujske Komunale je doslej sedem občin že podalo soglasje k novi ceni vode. A oskrba s pitno vodo v občini Kidričevo je še posebej zapletena, saj zanjo skrbita dve podjetji, ki sta že doslej imeli različni ceni za oskrbo z vodo. Končni ceni, izpisani na položnici, pa se do sedaj za gospodinjstva z najmanjšim priključkom nista bistveno razlikovali. Po tem, ko so župani Sp. Podravja potrdili enotno ceno vode in omrežnine, ti za priključek DN 20 znašata 0,71 EUR/m3 ter 3,93 evra, je Komunala Slovenska Bistrica pripravila drugačen izračun. Cena vode je sicer nižja in naj bi znašala 0,61 EUR/m3, medtem ko je predlagana omre-žnina krepko višja in znaša 6,13 evra. Dvig cene vode in neenotna cena vode na območju občine sta svetnike že tako ali tako razburila, še bolj pa županove besede: »Voda in smeti so resne zadeve, vi pa tukaj afne guncate!«
Svetnik Jože Medved je predstavnikoma obeh komunalnih podjetij dejal: »Ste veliki heroji, da v časih, ko ljudi udarjajo vse mogoči davki, pridete s podražitvijo cen!« Njegovim besedam se je pridružil tudi Marjan Hergan, ki je poudaril, da so svetniki izvoljeni od občanov, v interesu katerih morajo svetniki tudi delovati, da pa dvig roke za podražitev cene to zagotovo ni.
Kljub možnosti, da se Komunala Slovenska Bistrica prilagodi in sprejme ceno Komunalnega podjetja Ptuj, se svetniki niso pustili prepričati z argumenti, da je povišanje pač predrastično. Še posebej jih je zmotila višja cena za večje priključke, na primer za kmetijska gospodarstva, kar je še posebej poudaril Milan Strmšek. Občani, ki jim vodo dobavlja bistriška komunala, so za kubični meter vode doslej odšteli le 17 centov, predlagana cena pa je skoraj za pol evra višja, česar kidri-čevski svetniki pač niso bili pripravljeni sprejeti. Župan je za manjšo obremenitev občanov predlagal 100-odstotno subvencioniranje omrežnine, a svetniki še vedno niso popustili. Ker so bili po županovih besedah na to točko povsem nepripravljeni in po burni razpravi preveč nemirni, da bi sejo lahko nadaljevali, je Leskovar sejo še pred iztekom štirih ur prekinil.
Kako bosta komunalni podjetji od aprila dalje obračunavali vodo, za zdaj še ni jasno. Po starem tega ne smejo, saj bi bili sicer v prekršku, enako pa velja, če bi obračunavali po novih cenah, ki jih občinski svet še ni potrdil. Seja naj bi se tako nadaljevala v ponedeljek, o podrobnostih pa vas bomo seznanili v petkovi izdaji našega časopisa.
Patricija Kovačec
Foto: Črtomir Goznik
S sprejema v Mestni hiši na Ptuju
Primerjava cen vode in omrežnine
	Komunalno podjetje Ptuj	Komunala Slovenska Bistrica
Stara cena vode	0,55 EUR/m3	0,17 EUR/m3
Nova cena vode	0,71 EUR/m3	0,61 EUR/m3
Predlagana omrežnina (priključek DN 20)	3,93 EUR	6,13 EUR
Ptuj • Obisk predsednika države
Za preboj nujne spremembe
Predsednik države Borut Pahor je včeraj obiskal Ptuj. Po sprejemu v Mestni hiši se je srečal z vodstvom ptujske bolnišnice, novim direktorjem Andrejem Levaničem in njegovimi sodelavci.
4 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 1. aprila 2014
Velika Nedelja • O delu krajevne organizacije RK
Hvaležni za nov defibrilator
Člani krajevne organizacije Rdečega križa (KO RK) Velika Nedelja so se minuli petek zbrali na rednem letnem zboru članov, v sklopu katerega so krvodajalcem podelili priznanja ter predstavili delovanje in uporabo avtomatskega defi-brilatorja.
Kot je pojasnila predsednica KO RK Velika Nedelja Milana Novak, je nakup defibrilatorja veljal 2.555 evrov. Sredstvazanj so zbrali z donacijami domače krajevne skupnosti, različnih organizacij, društev, podjetij in posameznikov. Defibrilator bo nameščen na zunanji steni gasilskega doma pri Veliki Nedelji. Način delovanja in uporabo naprave je zbranim na petkovem dogodku predstavil Robi Skuhala iz Zdravstvenega doma Ormož. Na območju občine Ormož imajo sicer že nameščenih več defibrilator-jev: v občinski stavbi, v centru Holermuos, ob bazenu Gimnazije Ormož ter v gasilskih domovih Ormož in Miklavž. Dve
Člani KO RK Ormož so ponosni na novo pridobitev, ki lahko rešuje življenja.
napravi sta v občini Sv. Tomaž (v zdravstveni ambulanti in gasilskem domu Trnovci), ena pa
v občini Središče ob Dravi (v zdravstveni ambulanti). Avtomatski eksterni defibrilator je
prenosna elektronska naprava, ki je sposobna pri človeku zaznati zastoj srca. S pomočjo električnega sunka lahko srce ponovno zažene in s tem reši življenje. Uporaba je varna in enostavna, uporablja ga lahko vsak. Sam po sebi aparat sicer ne rešuje življenj, je pa izredno dobrodošel dodatek pri oživljanju s pritiski na prsni koš (masažo srca) in umetnim dihanjem.
Na petkovi prireditvi KO RK Velika Nedelja so podelili priznanja krvodajalcem. Prejemnikov priznanj je bilo 19. Med njimi je tudi Davorin Jur-gec iz Mihovcev pri Veliki Nedelji, ki je kri daroval 50-krat.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Središče ob Dravi • Marčna pesem
Dobrodošlica pomladi
Tudi letos so učenci OŠ Središče ob Dravi in otroci vrtca Navihanček kot dobrodošlico pomladi pripravili prireditev, imenovano Marčna pesem. V nabito polni dvorani Sokolana so zbrani lahko uživali v zabavnem in pestrem kulturnem programu, polnem plesa, pesmi, iger in dobre volje.
»V plesnem ritmu se zavrtimo, na skrbi nocoj pozabimo. Glasba vabi nas na zabavo, da veselje je pravo,« so na minuli četrtkovi prireditvi prepevali člani Otroškega pevskega zbora OŠ Središče ob Dravi, ki ga vodi Dragica Cvetko. Na tokratni prireditvi, posvečeni pomladi oziroma mamicam, babicam, očkom in dedkom, so poleg otroškega pevskega zbora nastopali tudi otroci iz vrtca Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi, in sicer skupina Smrkci, skupina Hermanovi prijatelji in skupina Mavrica, ki so se predstavili z različnimi točkami.
Na prireditvi je nastopal tudi Dramski krožek OŠ Sre-
Foto: ML
Na prireditvi, posvečeni vsem mamicam, babicam, očkom in dedkom, so nastopali tudi otroci iz vrtca Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi.
dišče ob Dravi s predstavo Sneguljčica, Folklorna skupina OŠ Središče ob Dravi s plesom Rajanje na travniku in Lutkovna skupina OŠ Središče ob Dravi z lutkovno predstavo Semafor in zima. Učenci središke osnovne šole pa so se predstavili še s plesom Pomlad. Nastopali so tudi učenci OŠ Stanka Vraza Ormož s plesno-recitacijsko točko Po lužah čofotam in Vokalna skupina OŠ Mislinja z mentorico Ireno Brkovič. Prireditev, ki sta jo vodila učenca OŠ Središče ob Dravi Kaja Kaučič in Nik Žerjav, so nastopajoči s kratkimi šalami še humorno začinili.
Monika Levanič
Ptuj • Novo staro vodstvo v KPŠ
Na čelu ponovno Aleš Meglič
V Dijaškem domu Ptuj smo v soboto, 22. 3. 2014, priredili izredni občni zbor Kluba ptujskih študentov, sklican zaradi nenehnih obtožb in blatenja javne podobe Kluba, do katere je prišlo zaradi izpostavljanja posameznih študentov. Občnega zbora se je udeležilo 210 članov Kluba.
S pomočjo svojih članov smo izvolili novo vodstvo. Na korektnih in demokratično izpeljanih volitvah je bil za predsednika Kluba s 134 glasovi ponovno izvoljen Aleš Meglič.
Ekipo vodstva sestavljajo še: Aljaž Petek (blagajnik), Jana Dobrijevic (vodja odbora za informiranje), Jasmina Kokol (vodja odbora za socialo in izobraževanje), Miha Rajh (vodja odbora za kulturo), Anemari-ja Meznarič (vodja odbora za področje razpisov in mednarodno sodelovanje), Tomaž
Meznarič (vodja odbora za rekreacijo).
Prav tako smo izvolili člane Disciplinske komisije (Dino Černivec, Aleksander Vrečar, Kristian Lah) in člane Nadzornega odbora (Tomaž Munda, Timotej Skledar, Aljaž Valič).
Predsednik Aleš Meglič je ob ponovni izvolitvi povedal: »S temi volitvami so člani Kluba ponovno izkazali zaupanje v naše ideje in program. Udeležba na volitvah je bila izjemna, skoraj rekordna, vsekakor pa reprezentativna. To
nam daje zagon in motivacijo. Še vedno ostaja želja po spodbujanju aktivnosti za mladino, po izboljšanju socialnega položaja mladih ter želje po napredku na področjih kulture, športa, izobraževanja, političnega udejstvovanja ter drugih obštudijskih aktivnostih med mladimi. Ker je klub namenjen študentom v ptujski upravni enoti, je glavni cilj omogočiti uresničevanje njihovih interesov preko kakovostnih kulturnih, socialnih in športnih projektov, sprotnega izobraže-
vanja in obveščanja, predvsem pa možnosti participacije, za kar smo se zavzemali vsa leta do zdaj in se bomo tudi v prihodnje.«
Izvoljeni študentje poudarjajo, da s polno paro začenjajo realizacijo svojih ciljev in ponovno vabijo vse zainteresirane študente in dijake k sodelovanju. So odprti za nove predloge in izboljšave, ki jih lahko podajo prav vsi študentje, ki jih katerokolo izmed omenjenih področij zanima.
Jana Dobrijevič
Od tod in tam
Foto: MZ
Ormož ❖ V petek popoldan sta Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož v središču Ormoža pripravila slovesnost ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti slovenskega pesnika, generala in borca za severno mejo Rudolfa Maistra - Vojanova. Maistrovo življenjsko pot in njegov boj za slovenstvo je predstavil Jožef Šterman, predsednik ormoškega območnega Združenja VSO. Dijakinje Gimnazije Ormož so se predstavile z deklamacijo Maistrovih pesmi, pod vodstvom dirigenta Slavka Petka so zaigrali godbeniki Glasbene šole Ormož. Organizatorji prireditve so na dogodku izrazili željo, da bi se trg v središču Ormoža, na katerem je potekala petkova slovesnost - pri fontani med avtobusno postajo in cerkvijo, preimenoval v Maistrov trg. Prav tako so dali pobudo, da bi svečanost v spomin generalu Maistru v njihovem kraju postala tradicionalna in da bi jo odslej naprej organizirali vsako leto.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj. ❖ Tržnica ustvarjalnosti, ki so jo na Ptuju s pomočjo podjetja Javne službe Ptuj začeli v letu 2013 in je pritegnila okrog dvajset stalnih tržničarjev ter ponudnikov lastnih unikatnih izdelkov, bo na ptujski tržnici potekala tudi letos. Prva je bila že v soboto, 22. marca. Za njeno vsebino bodo skrbeli tudi letos: Lea Kolednik in Sanja Selinšek, ki sta bili tudi njeni pobudnici, iz podjetja Javne službe Ptuj pa Miha Masten in Tadej Podvršek, ki se bodo po najboljših močeh trudili za njeno vsebinsko in siceršnjo nadgradnjo. Na prvo pomladno soboto je privabila izdelovalce unikatnih izdelkov, popeljala ljudi brezplačno po mestu, da bi o njem vedeli več, ga bolje spoznali in tudi bolj cenili, otroci pa so uživali v ustvarjalnih delavnicah in ob branju pravljic. Po zaslugi tržnice ustvarjalnosti bo ptujski mestni utrip bogatejši, še posebej pa vsako tretjo soboto, ko bo odpirala svoja vrata v letu 2014.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj ❖ V Miheličevi galeriji na Ptuju je od 27. marca do 11. maja na ogled razstava akademskega slikarja Franca Vozlja. Predstavlja se s slikami tihožitij in teles z naslovom Človek. O njegovem ustvarjanju je na odprtju razstave govorila Milena Zlatar, direktorica galerije v Slovenj Gradcu, kjer je imel umetnik pred petimi leti tudi svojo veliko pregledno razstavo. Franc Vozelj ustvarja že 40 let, v tem času je veliko razstavljal tako v Sloveniji kot v tujini. Avtorjevo slikanje prehaja iz abstrakcije v telesno figuraliko. Njegova tihožitja so bolj subtilna, nežna vrsta njegovega izražanja, tudi bolj barvita. Pri slikah teles, upodobitvah človeka, pa je čutiti močno gibanje, ki se v nekem trenutku ustavi in je usmerjeno v samo telo. To niso samo renesančna telesa, v svojem gibanju so tudi baročna telesa, je med drugim povedala Zlatarjeva o Vozljevi ptujski zaokroženi razstavi. Z igranjem na saksofon sta odprtje razstave pospremila mlada glasbenika Iza Malovič in Vid Erčevič iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj.
MG
torek • 1. aprila 2014
Podjetništvo
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • Začetek gradnje novega hotela v Dravski ulici
Novi ptujski hotel Drava bo imel 65 sob
Prejšnji konec tedna je bil za MO Ptuj nadvse uspešen. Mesto bo uresničilo še en projekt, za katerega si že dolgo prizadeva. Novo podobo bo dobilo območje nekdanjega Koteksa v Dravski ulici, kjer bo ŠOU Ljubljana zgradil nov mestni hotel. S tem so se končala številna ugibanja o tem, kaj bo s tem območjem, ki so ga nekateri umeščali v turizem, drugi so želeli v objektu nekdanjega Koteksa urediti tehnični muzej, ker gre za edini industrijski dediščinski objekt v mestu.
Foto: Arhiv
V Dravski ulici na Ptuju bodo v kratkem pričeli graditi nov ptujski mestni hotel, prvega iz verige treh, katerih gradnja je načrtovana v letih 2014, 2015 in 2016.
Ministrstvo za kulturo je že pred štirimi leti dalo vedeti, da mesto objekta ne sme porušiti, ker je statično stabilen, čim prej pa ga mora oživiti. V zdajšnji podobi, z zabitimi okni, močno poškodovano zunanjostjo, mestu ni v ponos. Naložba bo veljala 4,8 milijona evrov. Pogodbo sta včeraj zjutraj, pred obiskom predsednika države Boruta Pahorja, v Mestni hiši na Ptuju podpisala Andrej Klasinc, direktor ŠOU Ljubljana, in ptujski župan Štefan Čelan.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je ena največjih tovrstnih institucij v Sloveniji. Veliko nepremičnin ima že v Ljubljani, zdaj pa načrtujejo tudi močnejšo širitev na Štajersko, veliko njihovih študentov namreč prihaja iz Ptuja in okolice. S ptujskim županom Štefanom Čelanom se o tej investiciji pogovarjajo že leto dni. Stara usnjarna je imenitna lokacija za me-
Občina Ormož je po najnižji ponudbeni ceni za izvajalca projekta modernizacije cest v ormoški občini izbrala podjetje Asfalti Ptuj, d. o. o. Investicija, ki naj bi bila končana letos, po besedah župana Alojza Soka zajema šestnajst cestnih odsekov v naslednjih naseljih: Podgorci, Sodinci, Bresnica, Ritmerk, Strjanci, Sejanci, Lunovec, Vičanci, Hajndl, Spodnji Ključarovci, Runeč, Dobrovščak, Mihalovci, Lit-merk, Lahonci, Krčevina, Bre-brovnik, Gomila in Miklavž. Modernizacija cest v dolžini približno devet kilometrov in pol po predračunski vrednosti znaša dobrih 971.600 evrov, vključujoč DDV. Izvajalec del naj bi po besedah župana Soka začel delati takoj, rok izvedbe je december 2014.
Med letošnjimi investicijami v občini Ormož pa je tudi izgradnja kanalizacije s čistilno napravo v Miklavžu pri Ormožu, ki jo bo izvedlo Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Po besedah župana Soka investicija obsega izgradnjo tipske biološke čistilne naprave s kapaciteto 250 popu-
stni hotel, ki ga ŠOU tako kot Ptuj že dolgo načrtuje. Dela naj bi začeli v treh mesecih.
lacijskih enot. »To je seveda več kot potreba samega Miklavža pri Ormožu, čeprav je tam treba računati, da ne gre samo za prebivalce naselja Miklavž pri Ormožu, ampak so v samem centru še šola, vrtec, kulturni dom s kulturnimi dogodki, športno igrišče, trgovina in gostilna. Zakaj to povem? Ker so to vsi uporabniki kanalizacije in čistilne naprave, tako da se ne da strogo povedati, koliko stanovalcev se bo priključilo na to čistilno napravo,« je pojasnil župan Sok. Vrednost investicije po pogodbi, sklenjeni z
V novem ptujskem hotelu, ki ga bodo poimenovali po reki Dravi, bo 65 sob, restavracija
izvajalcem del, znaša nekaj več kot 718.400 evrov z DDV. »Zgrajeno bo nekaj manj kot dva kilometra kanalizacijskega voda. Bo pa v prihodnje na samo čistilno napravo možno priključiti še kakšne prebivalce - za zdaj razmišljamo o naselju Kajžar. Ampak to je za neko prihodnje obdobje, ko se bo možno dokopati do kakšnih evropskih virov ali pa bo denar zagotovljen v občinskem proračunu,« je še povedal župan Sok. Dela morajo biti končana do konca avgusta 2014.
Monika Levanič
z več prekati po 180 sedežev, manjši center za razvajanje. Glavna atrakcija pa bo termalna voda, ki jo bodo po posebnem vodu dovajali iz Term Ptuj. Kot je znano, je termalna voda v Termah Ptuj nadvse zdravilna, primerna tudi za pitje, za ohranjanje mladosti. Če bo povpraševanje veliko, jo bodo začeli tudi stekleni-čiti. Hotel Drava naj bi odprl vrata 8. februarja leta 2015, če bo šlo vse po načrtih. S predstavniki MO Ptuj je ŠOU Ljubljana tudi že v dogovorih za odkup nekdanjega Dinosa,
Z investicijo za energetsko obnovo stare večnamenske dvorane, ki že vrsto let uspešno služi šolskemu športu, je občina Cirkulane kandidirala na razpisu za evropska sredstva. Pri tem so bili uspešni, prejeli so namreč več kot 106.000 evrov, sami pa bodo zagotovili razliko do pogodbene vrednosti investicije, ki znaša 128.000 evrov. Dela bo izvedla proizvodno-trgovska zadruga Lipa, z. o. o., iz Lenarta, ki je bila med ponudniki na razpisu najugodnejša. »Prepričan sem, da bomo v okviru pogodbe zadevo, kot tudi vse do sedaj, uspešno izpeljali,« je ob podpisu pogodbe dejal župan Janez Jurgec. S podobnimi mislimi je podpis pogodbe pospremil tudi
kjer bodo v letu 2015 pričeli gradnjo velike garažne hiše z 250 parkirnimi mesti. „Denar je pripravljen, želimo investirati," je ob podpisu pogodbe za nov ptujski mestni hotel povedal direktor ŠOU Ljubljana Andrej Klasinc, ki ob začetku gradnje ne pričakuje nobenih problemov. V novem hotelu bo zaposlitev dobilo 25 gostinskih in turističnih delavcev iz Ptuja in okolice.
„V svojo ponudbo bomo vključili tudi dominikanski samostan, ker v novem hotelu ob Dravi ne bo kongresnih
direktor zadruge Lipa Saša Horvat, ki je prav tako prepričan, da bodo dela potekala v skladu s pogodbenimi določili. Energetska sanacija bo zajemala menjavo oken in vrat,
prostorov, temveč samo nasta-nitveno-gostinski del z velnes centrom. Koristili bomo tudi druge zmogljivosti mestnega jedra, kot so Knjižnica Ivana Potrča, Mestni kino in grad. V tretji fazi, po nakupu Term, pa bomo realizirali prav tako že staro idejo, z brvjo bomo povezali staro mestno jedro s Termami. Razmišljamo pa tudi o gradnji gostinskega lokala na reki Dravi, o tem pa se pogovarjamo z DEM. To pa je že investicijskih ciklus, ki ga umeščamo v leto 2016 in 2017. Naš petletni investicijski načrt je zelo smel," je o nekaterih drugih načrtih in povezavah ŠOU Ljubljana in Ptuja še povedal Andrej Klasinc.
Mesto si že dolgo prizadeva, da bi v bližini dominikanskega samostana kot bodočega kongresno-kulturnega centra, v katerem naj bi se vsakodnevno dopoldan odvijali kongresi, poslovne konference in podobno, uredili hotel z zmogljivostjo, ki bo pokrivala potrebe kongresne dejavnosti. Vsa ta pričakovanja izpolnjuje načrtovana investicija gradnje hotela v Dravski ulici, na območju nekdanjega Koteksa, katerega stavba nezadržno propada in s svojo neurejenostjo kazi mestno veduto. „Zelo smo veseli, da ŠOU Ljubljana želi del svojih turističnih zmogljivosti, ki jih že ima, razširiti. Našli smo skupni jezik in podpisali pogodbo za gradnjo tega hotela, za katerega si mesto že dolgo prizadeva," je po podpisu pogodbe povedal ptujski župan Štefan Čelan. Zadovoljstvo je toliko večje, ker se bo hotel gradil izključno s sredstvi ŠOU Ljubljana, ki je k izvedbi pritegnil domačo gradbenike in podizvajalce.
MG
zamenjavo strešne kritine in odebelitev fasade. Dela se po pogodbi začnejo 4. aprila in naj bi bila končana najkasneje do konca junija.
Patricija Kovačec
Foto: ML
Župan občine Ormož Alojz Sok je minulo sredo v imenu občine podpisal pogodbi z izvajalci del, in sicer s Komunalnim podjetjem Ptuj, d. d., in z Asfalti Ptuj, d. o. o. Z leve direktor Komunalnega podjetja Ptuj, d. d., Janko Sirec, župan Sok in direktor Asfalti Ptuj, d. o. o., Boštjan Dokl Menih.
Foto: PK
Janez Jurgec, župan občine Cirkulane, in Saša Horvat, direktor Lipa, z. o. o., sta si po podpisu pogodbe za izvedbo energetske sanacije segla v roke.
Ormož • Podpis dveh pogodb
Investiciji, vredni dobrih 1.690.000 evrov
Minulo sredo je v sejni sobi Občine Ormož potekal podpis dveh pogodb, in sicer s Komunalnim podjetjem Ptuj, d. d., za izgradnjo kanalizacije s čistilno napravo v Miklavžu pri Ormožu in s podjetjem Asfalti Ptuj, d. o. o., za modernizacijo cest v občini Ormož v letošnjem letu. Vrednost obeh projektov skupaj je ocenjena na nekaj več kot 1.690.000 evrov z davkom na dodano vrednost.
Cirkulane • Energetska sanacija
Večnamenska dvorana kmalu v novi podobi
Minulo sredo je župan občine Cirkulane Janez Jurgec podpisal gradbeno pogodbo za energetsko obnovo večnamenske dvorane v Cirkulanah. Ta se bo pričela v teh dneh, zaključena pa bo predvidoma v začetku poletja.
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 1. aprila 2014
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetniki potrdili nižje cene za odpadke.
Ptuj • Mestni svetniki o odpadkih
Kako dolgo bo vzdržala kompromisna rešitev, leto ali več?
Ptujski mestni svetniki, ki so se 24. marca sestali že na 38. seji v mandatu 2010/2014, so prvo daljšo razpravo od dveh na tej seji imeli k predlogu soglasja k spremembi cen storitev zbiranja in predelave ter odstranjevanja komunalnih odpadkov v MO Ptuj.
V ceno odpadkov po novem ni vključena investicija v razširitev CERO Gajke iz leta 2002. Po novem se obračunavajo stroški javne infrastrukture, ti zajemajo amortizacijo sredstev, odškodnino in zavarovanje. Amortizacija, ki je strošek za investicijsko vzdrževanje odlagališča, pa je nižja, kot je bila doslej investicija, so pojasnili svetnikom.
»Primerjava med veljavnimi in novimi cenami, spremenjeni odstotek za občane MO Ptuj, ki kaže, da bo cena nižja za več kot 40 odstotkov, mi je nekoliko zameglila oči, zato sem z velikim navdušenjem dvignil roko za takšno spremembo cene v odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo,« je v uvodu svoje razprave povedal svetnik SDS Mirko Kekec.
Od kod v prihodnje denar za Gajke?
»Po objavljenem v Štajerskem tedniku, iz članka zelo jasno izhaja, za kaj gre v resnici, sem razbral, da gre še vedno za pocenitev, vendar ne v takšnem znesku, kot je zapisan v že omenjenem soglasju. Posledično sem začel izračunavati, kaj takšna odločitev pomeni za CERO Gajke. Pogledal sem v dokumente proračunskega sklada CERO Gajke, njegove prejemke in izdatke. Ker se v spremenjeni ceni upošteva zgolj najemnina za javno infrastrukturo, me kot svetnika zanima, kako se bodo v prihodnje zagotavljala sredstva za postavke proračunskega sklada CERO Gajke, če na položnici ne bo več prispevka za investicije. To je 11.000 evrov za odvoz odpadkov iz Budine, odškodnine za zmanjševanje kakovosti življenja v višini 40.000 evrov, odvoz po pogodbi za ČS Jezero v znesku 53.000 evrov, Športni park Budina v višini 200.000 evrov, večnamensko dvorano v Spuhlji v znesku 288.000 evrov, investicijsko vzdrževanje CERO Gajke v višini 123.500 evrov in še nekaj drugih postavk, po mojem izračunu v skupni višini 754 .000 evrov. Se torej z novo položnico ustavljajo investicije v CERO Gajke oz. od kod se bodo vse te postavke, ki sem jih naštel, financirale glede na znesek najemni-
ne v višini 300.000 evrov," je vprašal Kekec.
»V proračunskem skladu je še nekaj rezervnih sredstev, ki so se do zdaj nabrala, pa še niso bila porabljena. Potekajo aktivnosti, da bodo Gajke v prihodnje dobile dovoljenje, trenutno se najemnina namenja odlagališču, kamor odpadke trenutno odvažamo, in bo najemnina znova prihodek proračunskega sklada. V tem vmesnem obdobju pa je denarja za vse, kar je omenil svetnik Kekec, dovolj,« je odgovorila Alenka Korpar, direktorica SOU občin v Spodnjem Podravju. Mirko Kekec je želel tudi konkreten odgovor o tem, ali se investicija Gajke po novem letu oz. že takoj po lokalnih volitvah ne bo ponovno znašla na položnicah. »Iz postopka dodeljevanja koncesije izhaja, da se cena najmanj tri leta ne sme spreminjati,« je odgovorila Korparjeva. Vendar pa koncesija še ni podeljena ...
Mešanje vodooskrbe in odpadkov
Ptujski župan Štefan Čelan je svetnike pozval k odgovorni razpravi, da si natančneje pogledajo odredbo, na katero je bilo treba čakati deset let, zato je pravi čudež, da zadeve še sploh funkcionirajo, bankrot obveznih gospodarskih služb pa bo neizbežen, če bo na tem področju še naprej vladal kaos. Uredba, ki sedaj ločuje omrežnino od izvajanja dejavnosti, krši osnovno načelo Evropske listine o lokalni samoupravi, kjer je
zapisano načelo, da je zavezanec plačila onesnaževalec. »Danes smo v zanki, ko tega enostavno več ne moreš izvajati,« opozarja ptujski župan. Skrajni čas je, da Slovenija že končno dobi ministra, ki bo razumel, kaj so obvezne gospodarske javne službe, kjer trenutno vlada zmešnjava. Cena odvoza vseh odpadkov po osebi trenutno znaša štiri evre po osebi, 0,60 evra pa dobava kubičnega metra vode. V tej fazi je kompromisno reševanje nujno. Bojazen, da se v prihodnje ne bo več zagotavljal kohezijski denar za deponije, je zelo realna.«
»Podpiram realne cene, skrbi pa realnost kalkulacije cene tako pri vodi kot odpadkih, da je ta napihnjena, ker slabo gospodarimo,« je v svoji razpravi izpostavil Stanislav Brodnjak, ker primerljivih podatkov ni, ki bi bili nujni, da bi izvedeli, kaj se v tem prostoru in okoli nas dogaja. Mirana Meška, SD, je presenetila svetniška razprava, ki se je razširila tudi na vodooskrbo, ki s področjem ravnanja z odpadki nima nič skupnega, razen pristopa.
Zadržkov
za izdajo
okoljevarstvenega dovoljenja ni
Sicer pa Meška ne skrbi toliko pravilnost izračuna cene, kot to, da se je protipravno zaračunavala investicija Cero Gajke, če je ugotovitev pravilna, da za to ni bilo zakonske podlage. Še posebej ga skrbi prihodnost odlagališča, ker še ni pravih odgovorov o tem, ali bo Ptuj zadržal sta-
tus regionalnega odlagališča, ali je ta kalkulacija, o kateri razpravljajo, pripravljena na dolgi rok, za to, da se odpadki odvažajo nekam drugam.
„Tri ministrstva so preverjala skladnost predloga o oblikovanju cene s takrat veljavno zakonodajo. Sestavina takratne cene je bila investicija, nismo je imenovali amortizacija, najemnina. Težko komentiram, zakaj je bilo na položnico vedno napisano 'investicija', ker je to stvar izvajalca, ve pa se, da smo od vseh resornih ministrstev oz. je izvajalec od njih pridobil pozitivno mnenje o skladnosti z veljavno zakonodajo. Težko komentiram tudi zapisano v časopisu, da za to ni zakonske podlage, ker so potem vsa tri ministrstva naredila napako. Pridobivanje okoljevarstvenega soglasja za deponijo je v zaključni fazi," je v svojem odgovoru na svetniške dileme in pomisleke povedala Alenka Korpar, ki upa, da bo na prihodnji seji svetnikom lahko že več povedala o pridobljenem okolje-varstvenem dovoljenju. Danes tudi še ne more povedati več o usodi odlagališča glede na to, ali bo za nadgradnjo mogoče pridobiti evropski in državni denar ali ne. MO Ptuj je vlogo za kohezijski denar oddala, potrjena povratnica o prejemu vloge je po nekaj letih le prišla, na kohezijskem skladu pa ne razpolagajo več z denarjem za to investicijo, četudi ta podatek po besedah ptujskega župana ne drži, ker je bil denar za deponijo v Podravju rezerviran. Sodni spor z državo je dobil epilog, ptujska deponija je obstoječa
Pa brez zamere
Drvar
Stari prijatelji, novi časi
Srečevati stare prijatelje je zmeraj lepo. Tiste prave prijatelje, seveda. Srečanja z onimi, s katerimi ste bili zgolj znanci ali kolegi, se po začetnem navdušenju kaj hitro lahko sprevržejo v dokaj mučne situacije, polne prisiljenega nasmihanja, irelevantnih vsakodnevnih pripomb, mučnega iskanja dodatne materije za pogovor ter vsaj malo relevantnega izgovora za zaključek srečanja. Drži kot pribito, kar je enkrat pripomnil moj dober prijatelj (ne kolega in ne znanec, ampak prijatelj), da se namreč ljudje ne znajo več družiti v tišini, torej daje dvema ali več ljudem mučno sedeti, na primer, ob kavi, več kot deset sekund v čisti tišini.
Prejšnji teden sem tako po nekaj letih srečal prijatelja, s katerim sva se spoznala kot bruca na Filozofski fakulteti v Ljubljani (saj veste, to je tista fakulteta, ki proizvaja same lenuhe, »filozofe« in misleče teoretike - skratka, v naši svetli družbi popolnoma nekoristne, celo škodljive zajedavce) ter skozi skupna leta stkala prijateljstvo, ki ga ne načne niti zob let, ki so minila, ne da bi se videla. Malo pred tem sem mu poslal e-spo-ročilo, da kako je kaj, pa da se kar nekajkrat spomnim nanj, pa takrat nikakor ne prilezem do preklemanega računalnika, da bi mu natipkal nekaj vrstic. In sva se hitro dogovorila za srečanje, saj je tudi on razmišljal enako.
Žal je najino srečanje zaradi ljudi, ki vozijo kot brezglave kure, minilo hitreje, kot je bilo načrtovano, a bova že nadoknadila. Je pa vseeno bilo dovolj dolgo, da sva si izmenjala osnovne informacije o trenutnih postajah, na katerih stojiva v sedanjosti življenja. Teh dvajset minut je bilo dovolj, da sem izvedel, da ima dve krasni svetlolasi in široko modrooko v svet gledajoči punčki (stari štiri in dve), da se z ženo dobro razumeta ter da se pripravlja na maraton. In da je brezposeln.
Potem ko je sedem let urednikoval pri eni večjih založb, nato dve leti delal na nekem izmed številnih zavodov, je sedaj, magister znanosti, brezposeln. Pravi, da je na založbi še nekako šlo, da pa je, potem ko se je zaradi novih izzivov in tudi lažnih obljub preselil k temu zavodu, videl, kako lažnivo, puhlo in zdravju škodljivo je to okolje, ki mu pravimo sodobna družba. Bilje na robu mentalnega zloma, je povedal, in zgolj tisti trohici neodvisnih delujočih možganov, ki so mu preostali, se ima zahvaliti, da ga ni popolnoma zlomilo.
Še pravi čas je izstopil, pa čeprav ima sedaj kljub svoji stopnji izobrazbe težave najti službo, sama brezposelnost pa je seveda v enaki meri kot finančna tudi psihološka obremenitev. A enostavno, preprost, pošten in inteligenten človek, kot je, ni več zmogel. Sedaj razmišlja o tem, da bi se udeležil tečaja za sečnjo dreves, ki ga je po nedavni ujmi razpisal zavod za zaposlovanje. Pravi, da to sicer ni ne vem kako dobro plačano delo, a bo vsaj malce v naravi, si odpočil možgane ter k bajti prinesel tudi kak evro.
Magister znanosti, pa drvar. Je prijatelj slabič? »Špil-ferderber«? »Luzer«? Nekoristnež? Zajedavec? Nikakor. Je zgolj normalen. Razumete? Normalen. A dandanes je biti normalen škodljivo. Škodljivo predvsem za tistega, ki je normalen. Dandanes je dobro, priporočljivo in zdravo biti butast ter plehek.
Brez oklevanja sem mu pritrdil in ga spodbudil, da naj se odloči za ta tečaj in delo. Mentalno (in s tem povezano telesno) zdravje je neskončno več od nekaj dodatnih fičnikov v denarnici.
Hudiča, mogoče bom tudi sam postal drvar.
Gregor Alič
deponija in zato ni nobenega razloga, da ne bi dobili oko-ljevarstvenega soglasja. »Najbolj tragično pa je to, da se država na pravnomočno sodbo ni odzvala tri mesece, odzvala se je šele takrat, ko smo z odvetniki prišli v prostore ministrstva in zagrozili z materialno tožbo,« je še povedal župan Čelan. Tako tudi naj ne bi bilo več zadržkov za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.
»O sami usodi Gajk pa bi morda vedela več povedati kakšna vedeževalka. Dokler ne bomo imeli vseh potrebnih dokumentov, si ne upamo nič več napovedovati. Vemo samo to, da je bila podpisana pogodba s ČS Jezero, po kateri naj bi deponija CERO Gajke obstajala do leta 2018,« je še povedal ptujski župan Štefan Čelan.
MG
torek • 1. aprila 2014
Politika
Štajerski TEDNIK 7
Ormož • 29. redna seja občinskega sveta
Seja, ki je trajala debelih sedem ur
Več ur trajajoče seje ormoškega občinskega sveta niso nič neobičajnega. 29. redna seja, ki je bila minuli ponedeljek, se je začela ob 16. uri, končala pa deset minut čez 23. uro.
h m
Foto: MZ
V objekt nekdanjega vrtca na Žigrovi ulici se bo po obnovi preselila ormoška knjižnica.
Med drugim je ormoški občinski svet na marčevski seji potrjeval rebalans proračuna za letos. Čeprav je bil rebalans obravnavan pod drugo točko dnevnega reda, so svetniki, ki so sejo začeli ob 16., o dokumentu glasovali šele nekaj pred 21. uro. Razloga za dolgotrajno obravnavo sta bila predstavitev in potrjevanje amandmajev. Opozicija je na predlog rebalansa vložila 17 amandmajev. Občinski svet ni soglašal niti z enim opozicijskim predlogom. Je pa svetniški zbor potrdili amandma skupine svetnikov s prvopodpisanim Ivanom Vajdo. Na podlagi le-tega se bo za obnovo gasilsko-vaškega doma pri Veliki Nedelji iz proračuna občine Ormož zagotovilo dodatnih 35.000 evrov. Znano je dejstvo, da je bila obnova doma pri Veliki Nedelji že v samem začetku izvedbe (lani poleti) finančno na majavih nogah. Ob podpisu pogodbe naj bi investitorju za zagotovitev finančne konstrukcije manjkalo več deset tisoč evrov. Kljub temu se je obnova začela. Za sofinanciranje del so gasilci zaprosili tudi okoliška gospodinjstva; iz okoliša, ki ga PGD Velika Nedelja pokriva. Dodatna sredstva za končanje obnove bo zdaj v skladu s sprejetim amandmajem in rebalansom proračuna zagotovila občina Ormož. Opozicijski svetnik Vili Trofenik je pri obravnavi oz. potrjevanju tega amandmaja opozoril: »Za investicijo niso bili zagotovljeni finančni
viri. Podobno kot šoštanjska elektrarna ste pri tem projektu finančno zaglavili, zdaj pa iščete pomoč.«
Z rebalansom
številne
prerazporeditve
Zakaj so potrebne spremembe proračuna, je na seji pojasnil vodja oddelka za finance občine Ormož Mirko Šerod: »Spremembe v proračunu so zaradi prenosa sredstev iz preteklih let, nekaterih sprememb na področju zakonodaje, usklajevanja projektov glede na dinamiko in vire financiranja ter usklajevanja projektov z dejanskimi vrednostmi. Spremembe so tudi
na postavki za zimsko službo 2013/14, nekaj je novih projektov, uskladili smo načrtovano zadolževanje za leto 2014 in Načrt razvojnih programov za obdobje 2014-2017.«
V skladu s sprejetim rebalansom se v proračunu občine Ormož letos predvideva dobrih 19,5 milijona evrov prihodkov, kar je v primerjavi z zneskom v prej veljavnem proračunu za slabega pol milijona evrov več. Po rebalansu se bodo proračunski odhodki povečali za približno milijon, z dobrih 20 na 21 milijonov evrov. Občina Ormož računa, da bo proračunsko leto končala s proračunskim presežkom, ki ga beležijo iz prenosa sredstev iz preteklih let. Prenos sredstev (v večini gre
za namenska sredstva) znaša 2,6 milijona evrov. Predvideni proračunski presežek ob koncu leta naj bi znašal 2,5 milijona evrov. Sredstva se bodo prenesla v leto 2015.
Ponovno vroče okrog (ne) zakonitosti
Z večino glasov je ormoški občinski svet rebalans letošnjega proračuna na 29. redni seji potrdil. Svetnik Trofenik je sicer opozoril, da je akt v
nasprotju z Zakonom o javnih financah in še z nekaterimi drugimi predpisi. »Rebalansa ni možno kakovostno izdelati, ne da bi imeli pred sabo Zaključni račun proračuna za lansko leto,« je dejal Trofe-nik. Z njim se je strinjal tudi svetnik Boštjan Štefančič, ki je pripomnil: »Podatke iz Zaključnega računa imate, jih poznate in najbrž nam jih prikrivate. O rebalansu bi lažje odločali, če bi videli Zaključni račun proračuna za lansko leto.« Svetnik Zlatan Fafulič, sicer tudi ormoški podžupan, pa je poudaril: »Občinski upravi zaupam in verjamem, da je rebalans zakonit. Danes je 29. redna seja občinskega sveta v tem mandatu. Na vseh sejah poslušamo, da je vse nezakonito. Tega ne verjamem, zato bom glasoval za rebalans.«
Pri Veliki Nedelji nove cene grobnin
Občinski svet v Ormožu je na ponedeljkovi seji potrdil tudi nove cene najema grobov za pokopališče pri Veliki Nedelji. Namesto 7,72 evra bo nova cena za najem groba po kvadratnem metru znašala 10 evrov. Na ostalih pokopališčih cene najema ostanejo enake: na pokopališču Miklavž pri Ormožu 7,72 evra, v Podgorcih 7,67 evra, na Kogu 7,93 evra, v Mihalovcih 8,35 evra, Ormožu 10 evrov in na Humu 12,11 evra za kvadratni meter. Cene so brez DDV.
Vodja oddelka za finance občine Ormož Karmen Štum-berger je na seji podala letno poročilo o izvedenih ukrepih lokalnega energetskega koncepta. Vodja Medobčinske uprave občin Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi Boris Novak je predstavil delo tega organa v letu 2013. Roman Rozman iz Medobčinske uprave je svetnike seznanil s projektom Oskrba s pitno vodo v Porečju Drave za obdobje 2014-2020. Svetniki so za imenovani projekt potrdili DIIP. Prav tako je bil DIIP potrjen za novelacijo projekta modernizacije cest v občini Ormož v letu 2014.
Svetniki občine Ormož so v nadaljevanju seje obravnavali še nekaj premoženjsko-prav-nih zadev, za vršilko dolžnosti direktorice Mladinskega centra Ormož so imenovali Marjano Korotaj, za članico sveta zavoda Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož pa Matejo Zemljak, sicer direktorico uprave občine Ormož. Po točki Pobude in vprašanja so 29. redno sejo končali nekaj po 23. uri.
Mojca Zemljarič
Največje investicije občine Ormož v letu 2014
Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - ormoško območje: 5,1 milijona evrov
Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest: 1,9 milijona evrov
Kanalizacija in čistilna naprava Cvetkovci in Osluševci: 1,4 milijona evrov
Kanalizacija in čistilna naprava Trgovišče, Mihovci in Velika Nedelja: 930.000 evrov
Kanalizacija in čistilna naprava Miklavž: 600.000 evrov Energetska obnova nekdanjega vrtca / bodoče knjižnice: 455.000 evrov
Kanalizacija in čistilna naprava Ivanjkovci: 369.000 evrov Gradnja širokopasovnega omrežja: 302.000 evrov Nogometno igrišče Ormož: 214.000 evrov Gradnja vrtca pri Veliki Nedelji: 410.000 evrov Gradnja prizidka in ureditev mansarde pri ZD Ormož: 173.000 evrov
Parkirišča Podgorci, Miklavž in Ivanjkovci: 110.000 evrov Iz proračuna je izpadla rekonstrukcija in nadgradnja čistilne naprave Ormož v vrednosti nekaj manj kot milijon evrov.
Vir: Načrt razvojnih programov (NRP), potrjen z rebalansom proračuna, marec 2014
Cirkulane • S seje občinskega sveta
Več denarja za cesto Brezovec-Levičnik
Na tokratni seji občinskega sveta so svetniki obravnavali kar 19 točk dnevnega reda. Poleg številnih poročil so potrdili tudi elaborat o oblikovanju cen ravnanja s komunalnimi odpadki ter še pred začetkom investicije povečali višino sredstev za rekonstrukcijo ene izmed cest.
Za tokratno sejo občinskega sveta občine Cirkulane so svetniki prejeli kar 200 strani gradiva za 19 točk dnevnega reda. Zato je še pred potrditvijo dnevnega reda svetnik Milan Žumbar izrazil pomislek o
kakovosti njihovega dela. Predlagal je, da v prihodnje čim več gradiva predelajo že na posameznih odborih, tako bi po njegovem mnenju na sejah občinskega sveta delali hitreje in kakovostneje. Župan Janez
Foto: Patricija Kovačec
Po burni razpravi na račun projektantov, ki da svojega dela velikokrat ne opravijo dovolj natančno in strokovno, posledica tega pa so nepredvidena dodatna dela in večji stroški od predvidenih, so svetniki potrdili povišanje investicije za 36.000 evrov.
Jurgec njegovemu predlogu o spremembi dnevnega reda ni mogel ugoditi, saj je bila večina točk dnevnega reda vezana na poročila zunanjih poročevalcev.
Še preden so obravnavali točko o potrditvi sklepa o povečanju proračunskih sredstev za rekonstrukcijo ceste Brezovec-Levičnik, ki je bila sicer na dnevnem redu šele 18., je razprava nanesla na temo nenatančnega dela projektantov. Po mnenju večine svetnikov so posledica takšnega dela običajno tudi visoki stroški dodatnih del. Težave so se pri omenjenem projektu začele še pred začetkom realizacije, in sicer pri ponudbah izvajalcev. Na razpis sta ponudbi namreč oddali dve podjetji, Asfalti Ptuj in Cestno podjetje Ptuj.
Za projekt, za katerega imajo v proračunu predvidenih (le) 340.000 evrov, sta oddali ponudbo v višini 370.000 in 380.000 evrov. Zatem so se začela pogajanja, izvajalca sta cene nekoliko znižala, a
še zmeraj so te višje od predvidenih sredstev. Župan je občinski svet prosil za mnenje, ali razpis razveljaviti in razpisati novega, pri čemer je izrazil bojazen, da ugodnejših ponudnikov ne bo. Kot
drugo možnost pa predstavil povečanje proračunskih sredstev za omenjeni projekt. Po burni razpravi na račun projektantov, ki da svojega dela velikokrat ne opravijo dovolj natančno in strokovno, posledica tega pa so nepredvidena dodatna dela in večji stroški od predvidenih, so svetniki potrdili povišanje investicije za 36.000 evrov. Še zmeraj pa ostaja bojazen nepredvidenih dodatnih del, do katerih lahko pride med investicijo.
Patricija Kovačec
Ljutomer • Amandmaji v nasprotju z zakonodajo
Proračun spet ni bil sprejet
Pred pričetkom nedavno sklicane seje občinskega sveta je kazalo, da bo proračun občine Ljutomer za leto 2014 končno le sprejet.
Sprejema se vse od novembra lani, toda po mnenju opozicije dokument ni bil nikoli dovolj dobro pripravljen. Tokrat so opozicijski svetniki z večino glasov v 21-članski zasedbi vložili številne amandmaje, ki pa so po ugotovi-
tvah županje Olge Karba in strokovne službe nepravilno pripravljeni. Toda na seji je opozicija vztrajala pri vloženih amandmajih, ki jih je tudi izglasovala, Karbova pa je bila primorana sejo prekiniti, saj ji tako veleva zakonodaja. Ob-
činska uprava bo pripravila predlog uskladitve, novi sklic seje pa je predviden za sredo, 2. aprila, ko bo osrednja točka dnevnega reda - kaj drugega kot obravnava in sprejem proračuna!
NŠ
8 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 1. aprila 2014
Portorož • Dobrodelna akcija Podarimo nasmeh
Pričarali 150 nasmehov
V	začetku meseca se je 150 otrok iz vse Slovenije na povabilo Enesa Mušiča, Silva Bezjaka in pevca Wernerja odpravilo na enodnevni izlet v Portorož. Po koncertu v portoroškem avditoriju so v pesek na plaži narisali največjo risbo in si ogledali razstavo starodobnikov.
Veselega dogodka so se na krasen sončen dan udeležili tudi otroci iz ptujskega dijaškega doma. Osem otrok je skupaj s tremi spremljevalkami na povabilo ljubljanskega gostinca Enesa Mušiča, ki je znan po svoji dobrodelnosti, glasbenega menedžerja Silva Bezjaka in pevca Wernerja preživelo čaroben dan. »Organizatorji so k sodelovanju povabili dom Antona Skale Maribor in tudi druge domove, kjer so nameščeni otroci s posebnimi potrebami, med drugim tudi nas. Na obalo se je s tremi avtobusi odpeljalo 150 otrok. Zabava se je začela že na poti na Obalo, vso pot nas je spremljala tudi glasba, igrali so nam namreč člani ansambla iz mariborskega doma Antona Skale,« je povedala ravnateljica Dijaškega doma Ptuj Danica Starkl, ki se je prav tako udeležila dogodka.
V	Portorožu je Werner zanje pripravil koncert, na odru pa so se mu mladostniki tudi
Otroci iz Dijaškega doma Ptuj s pevcem Wernerjem in njegovo ženo
Foto: Arhiv Dijaškega doma
pridružili. Na plaži so delali največjo risbo v pesku, v okviru izleta pa so si ogledali še razstavo starodobnikov. Silvo Bezjak, vodja akcije Podarimo nasmeh, Enes Mušič in pevec Werner, ki so v izjavah medi-
jem enotno poudarili, da je za dobro voljo in iskrene nasmehe otrok potrebno zelo malo, so poudarili, da dobrodelnega izleta niso priredili za ustvarjanje lastne publicitete, kot včasih estradnikom očitajo, pač
pa, ker je storiti nekaj dobrega za nekoga enostavno lepo in nasmeh otrok, ki so se polni vtisov vračali vsak v svoj kraj, je po njihovih besedah največje plačilo za njihov trud.
Patricija Kovačec
Ptuj • Mladi, glasba in prijateljstvo
Spodbuda talentiranim mladostnikom
Nedavno je v dvorani Gimnazije Ptuj potekala glasbena prireditev z naslovom Mladi, glasba in prijateljstvo, ki je letos potekala že petnajstič. Organizacijo prireditve vsako leto prevzame eden izmed dijaških domov severovzhodne Slovenije. Letos je ta čast pripadla Dijaškemu domu Ptuj.
Komentar tedna
Estera Korošec, Radio Ptuj
Kateri čas je pravi?
V nedeljo se je zgodil prehod z zimskega na poletni čas. Na ta dan smo ob 2. uri zjutraj kazalce premakniti za eno uro naprej. V Sloveniji uro prestavljamo zaradi direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa od leta 1983. Ta praksa se je začela uveljavljati v času prve svetovne vojne. Razlogi so bili predvsem ekonomski. Dnevni delovni čas podjetij in ustanov se namreč prilagaja na večji izkoristek dnevne svetlobe ter posledično manjše porabe tako električne kot toplotne energije. Med drugim pa lahko izkoristimo več dnevne svetlobe. Eno uro, ki bi jo sicer prespali, lahko izkoristimo za popoldanske dejavnosti. Uro prestavljajo v še okoli 70 državah sveta. V Evropi uporabljajo poletni čas vse države, razen Islandije. Argument za uvedbo poletnega časa je bila naftna kriza in z njo povezana težnja varčevanja energije. Vendar pa je ena izmed študij pokazala, da se vsa energija, ki jo privarčujemo zaradi zvečer ugasnjenih luči, porabi za dodatno jutranje gretje. S premikanjem ure tako naj ne bi prihranili energije.
V zadnjem času se pojavlja vedno več argumentov proti premiku ure. Veliko ljudi tarna zaradi različnih težav, s katerimi se soočajo zaradi prehoda na poletni čas. Nekateri strokovnjaki zatrjujejo, da premik ne povzroča le kratkotrajnih težav z nespečnostjo, temveč se njegov vpliv pozna več mesecev. Eden od človeških organov, ki mu premik ure škoduje, naj bi bil jetra. Te naj bi potrebovale teden dni za prilagoditev. Premikanje kazalcev torej vpliva na bioritem človeka, zato so slabše počutje, utrujenost, slabše razpoloženje in nezbranost povsem pričakovani. Nekatere države so se zato odločile, da ukinejo zimski premik ure. Rusija je odločitev sprejela leta 2011. Po besedah takratnega predsednika Medvedjeva je državljane s to odločitvijo zaščitil pred dodatnim stresom in boleznimi. Argumentov za in proti je torej kar nekaj. Vsak se na premik ure prilagaja zelo različno. Nekateri imajo manj, spet drugi več težav. Zagovorniki poletnega časa so veseli, da bodo imeli na voljo eno uro več dnevne svetlobe. Kaj pa bi se zgodilo, če bi imeli vse leto poletni čas? V zimskem času bi bilo dlje časa svetlo. Pozimi je namreč okoli 16.30 ure že tema, po poletnem času bi se to zgodilo eno uro pozneje. Glede na čas, ki ga ljudje preživijo na delovnem mestu, bi tako lahko izkoristili še del dneva. In kako se je sploh začelo merjenje časa? Že v prazgodovini so ga določali s pomočjo sonca. Dan se je začel s sončnim vzhodom in noč, ko je sonce začelo zahajati. Ko je bilo sonce na nebu na najvišji točki, so vedeli, da je opoldne. V Sloveniji je zimski čas res bliže sončnemu, ki se spreminja glede na zemljepisno dolžino. Na ekvatorju na primer je dan vse leto dolg 12 ur, na polu pa kar 24 ur. Verjetno je nesmiselno govoriti, kateri čas je pravi in kateri ni. Sodobnemu ritmu življenja je najverjetneje prijaznejši poletni čas. Delovni in šolski čas se namreč podaljšujeta v pozne popoldanske ure. Delovno aktivni prebivalci imajo tako več možnosti za aktivnosti na dnevni svetlobi. Glede na težave, ki jih veliko ljudem povzroča premik ure, bi bilo dobro premisliti, da ostanemo vse leto na enem času. Jaz navijam za poletnega ...
V sodelovanju s Tonetom Petelinškom z Radia Maribor so, kot vsako leto, posneli radijsko oddajo. Na prireditvi je sodelovalo 13 dijaških domov, med njimi tudi iz Črnomlja in Novega mesta. Danica Starki, ravnateljica Dijaškega doma Ptuj, je dejala, da je namen vsakoletne prireditve, da se predstavi glasbena dejavnost dijaških domov Slovenije, kjer strokovni delavci mlade učijo kakovostno preživeti prosti čas. »To daje otrokom spodbudo, da se udejstvujejo v dejavnosti, za katero so talentirani,« pravi Starklova in dodaja, da se talentirani mladostniki na ta način predstavijo širši javnosti. Marsikateri je doslej že prejel ponudbo za sodelovanje v kakšni glasbeni skupini. Kot primer ravnateljica navaja, da
Foto: arhiv dijaškega doma
Prireditve so se udeležili mladi iz 13 dijaških domov. Na fotografiji predstavnice Dijaškega doma Drava iz Maribora.
je pred leti na eni izmed teh prireditev nastopila nekdanja dijakinja Dijaškega doma Ptuj Alenka Husič, ki je bila kasneje članica popularne skupine Bepop. »Sicer pa ni šlo le za prireditev Dijaškega doma Ptuj, pač pa za seznanitev javnosti o našem mestu in o dejavnosti ptujskega dijaškega doma,« je zaključila Starklova.
Patricija Kovačec
Makole • Šesti koncert Dekle, ženska, mati
Makolčanom je uspelo
Šopek je dekletom, ženskam, materam v nedeljo, 23. marca, podarila glasbena skupina Gemaj. Šopek, ki je dišal po Dalmaciji, hrvaškem Zagorju, vojvodinski pokrajini, slovenski ljudski pesmi in v rimah recitacijske skupine Po stezah besed PD Anice Černejeve Makole.
Šesti tradicionalni koncert Dekle, ženska, mati v organizaciji glasbene skupine gemaj in Turističnega društva Makole je bil letos prirejen v domu krajanov Makole, ki je pod streho sprejel več kot 300 obiskovalcev. Pesmim, zapisanim v notah, so se na odru pridružile še pesmi Toneta Pavčka, Ivana Minattija in Saše Pavček, ki so jih zbranim predstavili reci-tatorji. Ob tem je župan Alojz
Gorčenko podaril še tri posebne šopke trem posebnim ženskam: Sabini Jančič, tre-tjeuvrščeni na letošnjem svetovnem prvenstvu v kegljanju na ledu v Innsbrucku, Rozaliji Stojnšek, materi šestih otrok, in Mariji Klajnšek, ženski, ki je kljub skromnemu in težkemu življenju ohranila pozitivno miselnost in voljo do življenja.
Letos je koncert prvič potekal brez gosta z zvenečim ime-
nom (lani je v Makolah nastopila Tereza Kesovija), vendar vodja skupine Gemaj Boštjan Pušaver odločitve ne obžaluje. »Ideja, da letos nastopimo brez gosta, se je izkazala za odlično. Koncert je uspel. Uspelo je nam - Makolčanom,« je dejal Pušaver, ki letos prvič ni bil v skrbeh zaradi obiska. »Čutil sem, da ljudje bodo,« je še pojasnil.
Mojca Vtič
Foto: Milan Sternad
Letošnje nagrajenke v družbi župana in predsednika TD Makole
Vroča linija Radia Ptuj
V četrtek, 3. aprila, med 16.00 in 17.00.
O razvoju namakalnih sistemov v Podravju
Voditeljica: Marija Slodnjak.
Vprašanja in mnenja pričakujemo na naslovu: mnenia@radio-tednik.si.
torek • 1. aprila 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 9
Slov. Bistrica • Gea lani z dobičkom, a pod pričakovanim
Gea še vedno vodilni slovenski
proizvajalec olj in maščob
Tovarna olja Gea s približno sto zaposlenimi je lani kljub težkim gospodarskim razmeram končala s čistim dobičkom v višini 77.166 evrov. Toda podjetje z več kot stoletno tradicijo, ki ima še vedno 50-odstotni tržni delež na slovenskem trgu olj, se je lani soočalo predvsem s padcem prodaje, ki je posledica zmanjšane potrošnje in poseganja kupcev po cenejših produktih.
»Kakovostno upravljanje in nenehno optimiranje poslovnih procesov je pripomoglo k pozitivnemu rezultatu, kar je razvidno iz izkaza poslovnega izida in si glede na opisane razmere na prodajnih trgih lahko pripisujemo kot uspeh,« so dejali v oljarni Gea. Dodali so, da lahko na osnovi rezultatov neodvisnih tržnih raziskav še vedno trdijo, da so vodilni slovenski proizvajalec olj in maščob.
Z ukrepi in aktivnostmi na trgu so navkljub zahtevnim razmeram ustvarili slabih 25 milijonov evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je 16 odstotkov manj kot leta 2012 in štiri odstotke manj, kot so načrtovali. Na slovenskem trgu, na katerem dosežejo nekaj manj kot 90 odstotkov prihodkov od prodaje, se je v primerjavi s preteklim letom prodaja znižala za 16 odstotkov, na tujih trgih pa še za odstotek več.
Slabši poslovni rezultat gre pripisati tudi aktivnosti konkurenčnih podjetij, ki prihajajo iz globalnih trgov in so bila
Foto: Mojca Vtič
Slabši poslovni rezultat tovarne olj Gea gre pripisati tudi aktivnosti konkurenčnih podjetij, ki prihajajo iz globalnih trgov in so bila izjemno agresivna v pridobivanju tržnega deleža. Kljub temu je Gea lani poslovala z dobičkom v višini dobrih 77.000 evrov.
izjemno agresivna v smislu dodatnega pridobivanja tržnega deleža v vseh segmentih poslovanja, so pojasnili v bistriški oljarni. Prodajne cene belih jedilnih olj so tako upadale hitreje, kot so se na nabavni strani nižale cene
surovih olj, kar je pustilo posledice v rezultatih poslovanja oziroma poslovnem izidu.
V letu 2014 v oljarni načrtujejo za 649.000 evrov investicij. Slabo polovico naložb bodo predstavljala vlaganja v opremo delikatesnega pro-
grama. Druga vlaganja bodo usmerjena v informatiko, urejanje skladiščnih prostorov, del pa v vzdrževanje procesov. Ob tem pa bodo skušali še zadržati tržni delež in vodilni položaj na Slovenskem.
Mojca Vtič
Gornja Radgona • Pomurski sejem pričenja letošnjo sezono
Pomladni sejem v novi preobleki
Vrata Pomurskega sejma (PS) v Gornji Radgoni se odpirajo s prvo letošnjo prireditvijo, Pomladnim sejmom, ki se bo na radgonskem sejmišču predstavil v dneh od četrtka do nedelje, 3.-6. aprila. Predsednik uprave PS Janez Erjavec, projektni vodja sejma MEGRA in ENGRA Robert Fišer ter snovalec novega sejma GREEN Miran Mate so na novinarski konferenci podrobneje predstavili premierni sejemski dogodek v letu 2014.
Pomladni sejem bo tudi tokrat združil promocijo gradbeništva (MEGRA), energetike (ENGRA), komunale (KO-GRA) in obrti (POS), prvič pa bo samostojno nastopil mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga (GREEN). Njegovo poslanstvo bo v razstavljanju, izobraževanju in svetovanju, s povezovanjem znanosti, inovativnosti, proizvodnje, potrošnje in okolja v sožitje uspešne zelene prihodnosti. Skupni točki Pomladnega sejma in sejma GREEN bosta skrb za trajnostno gospodarjenje in bivanje. Povezovale ju bodo številne zanimive predstavitve vsem bodočim graditeljem in restavratorjem v težnji po ekonomsko ustreznem in okoljsko odgovornem bivanju. Sicer pa bo po besedah Fišerja na Pomladnem sejmu sodelovalo 220 razstavljavcev, kar je za 15 odstotkov več kot leto poprej. Zanimivo, da letošnja udeležba ne bo v prevladi podjetij in družb, pač pa obrtnikov in samostojnih podje-
tnikov. Sodelujoči prihajajo iz 18 držav (Avstrija, Bolgarija BiH, Češka, Danska, Hrvaška, Italija, Izrael, Japonska, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Poljska, Srbija, Švedska, Švica, Turčija, Slovenija), ki bodo svoje izdelke in storitve predstavili na 10 tisoč kvadratnih metrih notranjih in zunanjih površin. Na sejmu GREEN bo na 1300 kvadratnih metrih nastopilo 84 udeležencev iz petih držav (Avstrija, Belgija,
Hrvaška, Poljska, Slovenija). Sejem MEGRA se bo predstavil pod sloganom Trajnostna gradnja in nizkoenergijska obnova, letošnja novost pa bo razstava Čar lesa. Ob odprtju bodo podeljeni Znaki kakovosti v graditeljstvu 2014 in 3. Saubermacherjeva okolj-ska nagrada. Sejem ENGRA bo temeljil na varčevanju z energijo in obnovljivimi viri, na KOGRI pa bodo prikazani trajnostni pristopi in inovativ-
Robert Fišer, Janez Erjavec, Miran Mate (z leve) na prestavitvi letošnjega Pomladnega sejma v Gornji Radgoni
ne rešitve na področju komunale. Pestro in zanimivo bo na sejmu POS, še zlasti v tradicionalni Obrtniški ulici, s sodelovanjem strokovnih sekcij iz pomurskih obrtnih zbornic. V tem sklopu bo predstavitev deficitarnih poklicev osnovnošolcem iz Prlekije in Prek-murja, potekalo pa bo tudi 14. državno prvenstvo krovcev in kleparjev. S projektom Kako trden je most se bo v izobraževalno sejemsko obliko aktivno vključila Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo iz Maribora ter se na tovrstni način poskušala čim bolj približati mladini. Prireditelj napoveduje številna strokovna srečanja, izmed katerih velja izpostaviti okoljski posvet Zelena Slovenija, lesno delavnico na temo Gradimo z naravo ter posvet o dostopnosti grajenega okolja za funkcionalno ovirane osebe. Pomladni sejem bo v četrtek, 3. aprila, ob 15. uri slovesno odprl minister za kmetijstvo in okolje Dejan Ži-dan.
NŠ
Svet je majhen
Nato se vrača
Pridejo dnevi, ko spominjanje na preteklost pridobi poseben pridih in moč. Pred dnevi so v Andražu nad Polzelo pripravili slovesnost ob 70-letnici strmoglavlje-nega ameriškega bombnika B-17. Skupaj z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem sta se slovesnosti udeležila tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli in načelnik generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič. Erjavec je ob tej priložnosti spomnil na grozote druge svetovne vojne, v kateri je življenje izgubilo več kot 70 milijonov ljudi, in opomnil, da vojna ni sredstvo za reševanje medsebojnih težav, spomnil prisotne na nevarnost, ki grozi Ukrajini, in kredibilnosti Slovenije znotraj severnoatlant-skega zavezništva. Dejstvo, da Erjavec nastopa skupaj z glavnim predstavnikom ZDA in da se skupaj spominjata razlogov, zaradi katerih je nastal Nato, ni zanemarljivo v trenutku, ko malo več kot 500 kilometrov vzhodno od Lendave rožljajo orožja. Dogajanje v Ukrajini, ki je z zamenjavo režima v Kijevu in s priključitvijo Krima Ruski federaciji izšlo izpod nadzora oz. ki je z verižno reakcijo pripeljalo do presenetljivega stanja na terenu, svetovne politike postavlja v neprijeten položaj, v katerem morajo na izzive odgovarjati z dejstvi. Posledice referenduma, ki se je zgodil 16. marca, ne bodo le lokalnega pomena, temveč bodo v naslednjem desetletju zelo verjetno globoko vplivale na svetovno ravnovesje moči. Od razpada Sovjetske zveze sta tako NATO kot Rusija skušali razumeti Ukrajino in Belorusijo kot nujno potrebno vmesno »buffer cono«. Danes zagotovo »buffer cone« ni več. Še huje: tako ruska kot severnoatlantska vplivna cona bosta mejili drugaa na drugo. Medtem ko do 16. marca Ukrajina ni bila ne ruska in ne evropska, je zdaj pod pritiskom izgube Krima našla svojo identiteto v zahodni Evropi. EU je z Ukrajino podpisala priključitev k trgovinskemu sporazumu in zelo verjetno bo temu sledilo tudi povabilo Gruzije. S takšnimi potezami bo meja med Rusijo in severnoatlantskim prostorom na Črnem morju zapečatena. Namesto »buffer cone« bomo imeli pravo fronto. Kotje izjavila pevka Irena Karpa: »Če je bila Ukrajina dvaindvajset let neodvisna de iure, je zdaj neodvisna tudi de facto.« Generalni sekretar Nata bo v naslednjih dneh vodil pogovore s predstavniki članic in predlagal, da se Ukrajini pomaga oblikovati sodobno in primerno opremljeno vojsko. Rasmussen je prepričan, da se v tem trenutku zaradi same šibkosti ukrajinske države lahko primerno vpliva oz. svetuje kijevskim politikom previdnost, istočasno pa se jim pomaga doseči primerno stopnjo varnosti, ki bo omogočila stabilizacijo dogodkov. Nastala situacija - kot dokazuje srečanje pri Andražu - bo Nato prisilila v ponovno poenotenje, v ponovno povečanje prisotnosti ZDA v osrednji Evropi in bo torej povečala politično težo novih članic EU pod neuradnim vodstvom Poljske. Znotraj samega zavezništva se bodo že v prihodnjih tednih začeli uradni pogovori o ponovnem povabilu Gruzije k članstvu. Takšno potezo bi lahko podprli številni ministri za obrambo, med njimi tudi slovenski Roman Jakič, če bi v dogovor dodali še Črno goro. V Bruslju vlada občutek, da so zadeve ušle izpod nadzora in da so glavni igralci ujeti v neprijetnem scenariju, znotraj katerega bi vsi najraje zamrznili dogajanje. Referendum o priključitvi Krima drugi državi zdaj predstavlja nevaren primer za morebitne zahteve Srbije v Bosni ali Kosovske Metohije po priključitvi Srbiji ali pa Pridnjestrske republike v Mol-daviji k Rusiji ter različnih otokov v Tihem oceanu k Ljudski republiki Kitajske. Reakcija dogodkov, v kateri koli od zgoraj omenjenih regijah, bo v mednarodnem sistemu sprožila velike spremembe, ki bi jim lahko sledile še zahteve Madžarske v Vojvodini in Rusije v Baltskih državah, kjer Budimpešta in Moskva podpirata precej odprto politiko podeljevanja državljanstev. Nevarnost širšega območja nestabilnosti, v katerem bi se posredno lahko znašla tudi Slovenija, je malo verjetna, ampak zgodovina vojaških napetosti je polna zelo malo verjetnih verižnih reakcij, ki so bile usodne za številne države.
Laris Gaiser
Foto: NS
10 Štajerski TEDNIK
Kultura in šolstvo
torek • 1. aprila 2014
Ptuj • Predaja nagrade za 1. mesto na natečaju Eko-paket
Ustvarjali iz odpadne embalaže
Učenci OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, so v četrtek prejeli še zadnje od treh daril, ki so jih prejeli za doseženo prvo mesto na natečaju Eko-paket. Ta je namenjen spodbujanju pravilnega ravnanja z odpadno embalažo za mleko in sokove, v katerem sodelujejo vrtci, osnovne in srednje šole iz vse Slovenije.
Učenci iz vse Slovenije so letos ustvarjali na temo življenje v gozdu, ob tem pa raziskovali pot od drevesa do kuhinjske brisače. V projekt, ki spodbuja pravilno ravnanje z odpadno embalažo za mleko in sokove v gospodinjstvih in lokalni skupnosti, so se aktivno vključili tudi osnovnošolci 3. razreda iz OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena. V skupini od 1. do 3. razreda so s svojim izdelkom osvojili 1. mesto. Iz odpadne embalaže za mleko in sokove so namreč izdelali »kopijo« gozda, ki je v neposredni bližini šole. Kot so dejali, se med letom večkrat odpravijo med njegova drevesa, ki jim v toplih poletnih dneh dajejo senco. V gozd so tako postavili lisičko, srnico, zajčka, ježka in veveričko. »Naš gozd vsebuje tudi potoček z dvema mostič-koma. Vemo, da poleg nas za gozd skrbi tudi gozdna vila, zato smo izdelali še njo. V svojem koprenastem plaščku bdi nad vsemi prebivalci njenega kraljestva,« so zapisali v opisu izdelka.
Nagrajenci so nagrade, darilne bone Hervis in založbe
Učenci skupaj z mentorico Nado Sevšek, vodjo podružnice Ireno Pukšič in predstavnikom podjetja Valtex, ki jim je povedal, da bodo s praktično nagrado, ki so jo prejeli, ohranili 4,5 m visoko smreko.
Mladinska knjiga, prejeli na zaključni slovesnosti, ki je potekala na sejmu Altermed v Celju. Te se je med drugim udeležila tudi Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je izrazila navdušenje nad ustvarjalnostjo mladih in poudarila pomembnost
podajanja znanja in osvešča-nja o odgovornem ravnanju do okolja, sebe in drugih že v najzgodnejšem obdobju. O tem je mlade ustvarjalce med četrtkovim obiskom na šoli poučil tudi predstavnik podjetja Valtex, Aleš Perčič, ki jim je predal še zadnje od treh daril, ki so jih prejeli v
sklopu tekmovanja. Podaril jim je podajalnik brisač, ki ga bodo s pridom izkoristili v jedilnici. Brisačke, s katerimi bodo polnili omenjen poda-jalnik, so prav tako kot njihov izdelek narejene iz tetrapaka, ki ga je sicer treba odlagati v rumene zabojnike.
Patricija Kovačec
Ormož • Filmsko potovanje Kunštnih Prlekov
Prlekija v vsej svoji lepoti
Minuli ponedeljek je v Beli dvorani Grajske pristave Ormož potekala predstavitev drugega sklopa Filmskega potovanja Kunštnih Prlekov med Muro in Dravo, ki so ga pripravili člani Etnološkega kulturnega društva Kunštni Prleki.
V okviru projekta V živi sliki in besedi po 11 občinah LAS Prlekija je nastal filmski zapis v seriji nadaljevanj, prirejenih za televizijska predvajanja, v katerih je Prlekija prikazana v sliki in prleški besedi. Projekt, v katerem je sodelovalo 120 ljudi, so financirali z evropskimi sredstvi v višini 70.000 evrov, ki so jih skoraj v celoti porabili za snemanje in montažo. Po besedah predsednika Etnološkega kulturnega društva Kunštni Prleki Milana Belca filmsko potovanju gledalcu kar najbolje približa lepote in posebnosti domače pokrajine. Tokrat so člani predstavili drugi del filmskega potovanja, ki obsega štiri posnetke, dolge več kot 20 minut. Če so v prvem sklopu filmskega potovanja člani društva s čolni potovali po Dravi in Muri, pa so se v tem delu na pot odpravili s kolesi vse od Svetinj preko Koga, Železnih Dveri pa do Ljutomera, Križevcev, Ivanj-ševcev ob Ščavnici in Nego-ve. V posnetkih poleg članov društva nastopajo tudi številni sogovorniki, od lokalnih odločevalcev, vinogradnikov, gasilcev, umetnikov in še bi
lahko naštevali. A predstavitev Prlekije ne bi bila popolna, če v njej ne bi bilo vsaj vinske trte, če že ne vinske kapljice. Tudi tega v tem filmskem potovanju ne manjka, kot tudi ne domače kulinarike in glasbe, prostranih in skrbno obdelanih njiv, bogatih cerkev ter velikih kmetij z živino. »Naš cilj je dosežen, saj smo na pre-
prost in svojevrsten način prikazali tiste vrednote, ki nam jih pripisujejo ljudje, ki pridejo v te kraje. Sami smo potovali, ob tem pa spoznali širino in bogastvo, s katerim smo obdarjeni,« je dejal predsednik društva Belec in še dodal: »Film je odraz prleškega človeka, preprostega in pridnega, ki skrbi, da je pokrajina lepa.
Ne glede na težke čase se tukaj najdejo ljudje s pozitivno energijo, ki se prenaša in to lahko vsak opazi. To pa je tudi sporočilo, ki smo ga želeli prikazati.« Filmski zapis je požel glasen aplavz zbranih, predstavitev pa so Kunštni Prleki tudi glasbeno začinili, in sicer s Prleško himno. Kot nam je še zaupal predsednik društva Belec, je ostalo veliko posnetega materiala. »Imamo gradiva še več kot 40 ur. Iz tega pa bomo naredili filme, v katerem bodo malo drugačne zgodbe,« je povedal predsednik Belec in dodal, da bodo snemanje nadaljevali to soboto v Ormožu.
Monika Levanič
Kunštni Prleki so s Prleško himno poskrbeli za glasen uvod v predstavitev Filmskega potovanja Kunštnih Prlekov med Muro in Dravo.
Tednikova knjigarnica
Poetika slikanice in mednarodni dan knjig za otroke
Rojstni dan enega največjih svetovnih pravljičarjev Hansa Christiana Andersena je praznik knjig za najmlajše in mlade bralce in ga praznujemo od leta 1967. Mednarodna zveza za »otroške knjige« IBBY
(International Board on Books for Young People) na ta dan podeljuje Andersenove nagrade najboljšim avtorjem za mlade bralce.
Andersen se je rodil 2. aprila 1805 v revni družini čevljarja, in ko je bilo dečku enajst let, mu je umrl oče. Mama je želela, da bi se izučil za čevljarja, fant pa se je napotil v prestolnico in se v Kobenhavnu izučil za igralca, obiskoval je tudi šolo petja in eno leto šolo plesa. Potlej je začel pisati, ob pomoči zaščitnikov in mecenov je nadaljeval šolanje (več v avtobiografiji Pravljica mojega življenja). Andersena poznamo predvsem kot pravljičarja, a bil je izjemno plodovit pisatelj, preizkusil se je v vseh literarnih zvrsteh. Podpisal je osem pesniških zbirk, šest romanov, 212 pravljic, 50 dramskih del, 23 potopisov in tri biografije!
Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki je hkrati praznik vseh knjig, obkroži svet poslanica izbranega avtorja. Letošnja prihaja iz Irske (Siobhan Parkinson, prevedla Jana Ambrožič):
Bralce pogosto zanima, kako pisatelji pišejo - od kod jim zamisli? Najpogosteje dobijo odgovor, da so zgodbe plod pisateljeve domišljije. Ah, seveda, si mislijo bralci. Toda: kje domuje domišljija, iz česa je in ali jo imamo vsi? No, odgovarja pisatelj, domišljijo imam v glavi, seveda, in sestavljajo jo slike in besede in spomini in utrinki iz drugih zgodb in besede in delčki stvari in melodije in misli in obrazi in pošasti. In oblike in besede in gibi in besede in valovi in okraski in besede. In vonjave in občutki in barve. In ritmi in kratki tleski in žvižgi in okusi. In izbruhi moči in uganke in piš in besede. In tam notri se vse to vrtinči in poje in preliva. In lebdi in čepi in razmišlja. In se praska po glavi. Domišljijo imamo vsi, seveda. Kako bi sicer sanjali? A vsaka je sestavljena drugače. Vkuharjevi je najbrž več okusov, v slikarjevi je več barv in oblik. No, pisateljevo sestavljajo pretežno besede. In tudi v domišljiji tistih, ki zgodbe berejo in poslušajo, se gnetejo pretežno besede. Pisatelj v domišljiji svoje zamisli in zvoke in glasove in like in dogodke obdeluje, jih prede in oblikuje, da nastane zgodba, izražena izključno z besedami, zapisanimi z brezštevilnimi vijugami, ki se kot bataljoni vrstijo na papirju. Pred očmi bralca te vijuge oživijo ...
In še ena izmed najkrajših knjižnih oblik - slikanica - je kompleksno, zahtevno literarno-likovno ali likovno-literarno delo, ki ji je ob prazničnem dnevu knjig nujno posvetiti posebno pozornost. Ker slikanic je veliko, a česar je veliko, je težko izbrati tisto najboljše. O slikanicah na splošno in o odličnih, izbranih izvirnih domačih slikanicah, vam, cenjeni bralci Knjigarnice, priporočamo strokovno literarno novost izpod peresa dr. Dragice Haramija (literatura) in Janje Batič (likovnost) iz Pedagoške fakultete v Mariboru. Kot je zapisala mag. Tilka Jamnik, zapolnjuje ta knjiga dolgoleten primanjkljaj na področju knjig za otroke ter bo Poetika slikanice (Murska Sobota: Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, 2013. Knjižna zbirka Misel o slovenski besedi) dobrodošla vsem pedagogom in tistim, ki se ukvarjajo z mladimi. Avtorici sta predstavili slikanice pesniške zbirke (lirika, epika), slikanice proze, v okviru le-te pa: pravljice, mite in bajke, povedke, basni, kratke fantastične zgodbe, kratke realistične zgodbe in eno slikanico brez besedila.
Škoda, da Poetika slikanice ni ilustrirana knjiga, saj bi tako strokovna monografija zaživela s kančkom več poetičnosti.
Liljana Klemenčič
Foto: ML
Rokomet
Na lokalnem derbiju kar osem izključitev
Stran 12
Tenis
Ptujska šola tenisa žanje izjemne uspehe Stran 12
Nogomet
Kidričani izVeržejas polnim izkupičkom
Stran 13
Tenis
Rola iz Kolumbije kot drugi Slovenec
Stran 13
Boks
Ekipni ligaški naslov za BK Ring
Stran 15
Namizni tenis
Cirkovčani v 1. ligo, Ptujčani iz nje
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 24. krog
Nogomet • 1. SNL
Preobrat Krke za tri točke
Krka - Zavrč 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kokol (12.), 1:1 Kramar (84.), 2:1 Buden (89.).
KRKA: Obradovič, Krljanovic, Vučkic, Buden, Ejup (od 59. Ihbe-isheh), Kramarič, Dežmar, Rašic, Peric (od 69. Kramar), Kastrevec, Ranič (od 61. Košnik). Trener: Adnan Zildžovic.
ZAVRČ: Fink, Kokol (od 80. Du-golin), Roškar, Šafaric, Smrekar (od 67. Matjašič), S. Čeh, Sam-bolec, Kresinger, Golubar, Fuček, Težak. Trener: Željko Orehovec.
Nogometaši Krke nadaljujejo pohod proti osmemu mestu v Prvi ligi Telekom Slovenije. Z drugo zmago v spomladanskem delu prvenstva so se Celju približali na vsega tri točke. Povsem drugače pa je z ekipo Zavrča, ki v spomladanskem delu prvenstva na štirih tekmah še ni osvojila niti točke. Tokrat so bili blizu vsem trem, vendar je Krka v zadnjih desetih minutah tekme poskrbela za epski preobrat in z dvema zadetkoma dosegla zgodovinsko prvo zmago proti Zavrču.
Gostje so tekmo začeli pod-jetneje in bili za ambiciozno predstavo tudi hitro nagrajeni. V 12. minuti je Miha Kokol z natančnim strelom zaključil protinapad in poskrbel za vodstvo, ki je na semaforju ostalo vse do 84. minute.
Foto: Črtomir Goznik
Miha Kokol (Zavrč) je bil edini strelec za svojo ekipo na tekmi z Novomeščani.
Vmes so imeli gostje še eno lepo priložnost, toda njihovo veselje na sredini prvega dela je po strelu Kokola z glavo preprečila vratnica.
Trener Krke Adnan Zildžovic je moral v nadaljevanju staviti na napad. Že do 70. minute je opravil vse tri menjave, taktika pa se mu je v zaključku srečanja bogato obrestovala. Njegova ekipa je vztrajno napadala, vrstili so se prekrški ter predložki v kazenski prostor Zavrča,
prav dva od teh pa sta Krki prinesla zmago. V 84. minuti se je po kotu v gneči v kazenskem prostoru najbolje znašel Urban Kramar, pet minut pozneje, torej v 89.
minuti, pa je ponovno iz kota in znova z glavo zadel Vinko Buden in poskrbel za slavje med kakšnimi 400 domačimi
navijači. V naslednjem
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 24. KROGA:
Krka - Zavrč 2:1 (0:1); strelci: Kramar 85., Buden 90.; Kokol 13.; Olimpija - Triglav 1:1 (1:1); strelca: Rodic 9.; Kongnyuy 19.; Maribor - Celje 2:2 (2:1); strelci: Mezga 11., Fajic 33.; Gobec 32./11m, Rajsel 61.;
Rudar - Domžale 3:1 (1:0); strelci: Radujko 32., 54., Podlogar 81.; Parker 85./11-m; Luka Koper - Gorica 1:0 (0:0); strelec: Štromajer 75.
1. MARIBOR	24	14	4	6	53:26	46
2. KOPER	23	13	4	6	29:23	43
3. RUDAR VELENJE	24	12	6	6	35:19	42
4. GORICA	24	11	7	6	41:22	40
5. ZAVRČ	24	11	3	10	37:42	36
6. DOMŽALE	24	8	8	8	38:28	32
7. OLIMPIJA	24	9	4	11	29:35	31
8. CELJE	24	6	6	12	20:35	24
9. KRKA	24	6	3	15	19:44	21
10. TRIGLAV	23	4	5	14	22:49	17
Lestvica najboljših strelcev: 12. zadetkov: Mate Eterovič (Rudar), Massimo Coda (Gorica); 10 zadetkov: Joshua Kevin Stanley Parker (Domžale), Jean-Philippe Mendy, Marcos Morales Tavares (oba Maribor); 9 zadetkov: Nusmir Fajič (Maribor), Goran Galešič (Koper), Gian-luca Lapadula (Gorica); 8 zadetkov: Slobodan Vuk (Domžale); 7 zadetkov: Dino Kresinger (Zavrč), Nik Omladič (Olimpija), Damjan Bohar (Maribor).
ITener Zeljko Orehovec je v Novem mestu povsem premešal sestavo ekipo. Nekoliko ga je k temu prisilila poškodba Dorisa Kelenca, še več pa slab start v spomladanskem delu in veliko prejetih zadetkov. Tako je v gol znova stopil Gregor Fink, v obrambno vrsto pa sta bila postavljena Miha Kokol in Marko Roškar. Od prve minute je prvič začel Matija Smrekar. Obrambno vrsto z vratarjem so na začetku tekme sestavljali slovenski igralci (Fink, S. Čeh, Kokol, Roškar, Sam-bolec), zvezno in napadalno vrsto pa hrvaški (Ša-farič, Smrekar, Težak, Golubar, Fuček, Kresinger).
Koper resno preti vijoličastim
Derbi kroga je bil odigran na Bonifiki, kjer sta se merila Koper in Gorica. Italijanska stratega na klopi primorskih klubov - Vanoli in Apol-loni - sta znana po nagnjenosti k taktičnemu dvobojevanju, zato je bilo pričakovati »šahovsko partijo«. V takšni se je bolje znašel Koper, ki je znova slavil z minimalno razliko 1:0 (že šestič v sezoni). Edini zadetek na srečanju je dosegel Jaka Štromajer, ki se je Koprčanom pridružil med zimskim prestopnim rokom. Koprčani so tako na najboljši možni način izkoristili spodrsljaj Maribora, ki je doma le remiziral s Celjani. Varovanci Anteja Šimundže imajo po izpadu iz evropskih tekmovanj precej težav z iskanjem zmagovitega ritma, saj so v zadnjih treh krogih po enkrat izgubili (Olimpija), zmagali (Krka) in remizirali (Celje). Proti Celjanom so dvakrat vodili, a so vztrajni in borbeni gostje uspeli dvakrat izenačiti. Za varovance Miloša Rusa je to dragocena točka, saj se jim iz ozadja nevarno približuje novomeška Krka, ki zaostaja le še tri točke. Novomeščani so še drugič spomladi zmagali, tokrat so v končnici tekme srečno ugnali Zavrčane. Ti so še edini, ki spomladi niso osvojili točke.
Zanimiv obračun sta prikazali ekipi Rudarja in Domžal, ki sta v zadnjem času v dobri formi. Tekmo v Velenju si bo najbolj zapomnil napadalec gostov Parker, ki je zapravil številne lepe priložnosti. Domačini so znali neučinkovitost gostov izkoristiti na najboljši možni način - s tremi goli v njihovi mreži. S tremi osvojenimi točkami so preko Gorice napredovali že na 3. mesto. Znova so razočarali Ljubljančani, ki so pred praznimi tribunami le remizirali s Triglavom.
V sredo sta na sporedu povratni tekmi polfinala Pokala Slovenije: Olimpija bo gostila Maribor (prva tekma 1:0 za Maribor), Gorica pa Rudar (prva tekma 1:0 za Gorico).
JM
aprila, Krko čaka gostovanje štirih porazov prekiniti doma
pri sosedu na razpredelnici proti Rudarju.
Celju, Zavrč pa bo skušal niz	sta, tp, jm
krogu, 5.
Gregor Fink, Zavrč: »Kot vedno, smo tudi v Novem mestu igrali na zmago in bili na dobri poti. Dobro smo stali na igrišču, imeli veliko število priložnosti, pri izidu 1:0 zadeli tudi vratnico, toda žal nismo dosegli drugega zadetka. V drugem delu je Krka bolj napadala, kar je nam odpiralo več prostora in spet smo bili nevarni, toda iz protinapadov na žalost nismo zadeli. Na koncu se je vse zarotilo proti nam, dobili smo dva poceni gola in na žalost nezasluženo izgubili. Škoda, saj je bila v ekipi res prisotna borba, fantje smo igrali, kot znamo, pristop je bil pravi. Ne vem, komu smo se zamerili: kar nam je jeseni šlo, se nam sedaj ruši. Upam, da bo že proti Rudarju bolje in da bomo tam nagrajeni za trud.«
Željko Orehovec, trener Zavrča: »Izgubili smo dobljeno tekmo. Imeli smo vse, na koncu nismo dobili nič. Imeli smo kup priložnosti, da povedemo 2:0 in menim, da bi takrat mirno pripeljali tekmo do konca. Zmage sta nas stala dva kota, čeprav smo imeli osemdeset minut vse pod nadzorom. Nismo imeli sreče, čeprav smo po daljšem času igrali res dobro in povezano. Žal je pač tako, če ne daš, dobiš, zato mi je danes še posebej težko. Toda gledati moramo zgolj naprej, pred nami je tekma z Rudarjem in upam, da se nam bo tam izšlo.«
V Zavrču trener vseh trenerjev -Čiro Blaževič!
Zavrč je bil pravi hit jesenskega dela prvenstva v 1. SNL, povsem drugačna pa je njihova spomladanska zgodba. Najprej je bil po porazu v uvodu proti Triglavu zamenjan trener Viktor Trenevski - zamenjal ga je Željko Orehovec. A ta v naslednjih treh tekmah ni uspel zaustaviti prostega pada in ekipa Zavrča je pod njegovim vodstvom nanizala naslednje tri poraze. Zadnjega v nedeljo v Novem mestu, kar je spodbudilo glasne govorice o novi zamenjavi na
trenerski klopi. V Zavrč naj bi prišel nihče drug kot »trener vseh trenerjev« - Miroslav Čiro Blaževič!
Legendarni hrvaški trener je največje uspehe doživel na klopi zagrebškega Di-nama in hrvaške nogometne reprezentance, s katero je na SP leta 1994 osvojil 3. mesto. V svoji dolgoletni karieri je 79-letni strokovnjak vodil več kot 20 klubov na Hrvaškem (Dinamo, Zagreb, Hajduk, Varteks, Osijek ...), v Franciji (Nantes), Švici (Grasshoppers, Xamax), Grčiji (PAOK), na Kitajskem, v Iranu ... Bil je selektor treh reprezentanc: Hrvaške, Irana in BiH. Nazadnje je vodil Slobodo iz Tuzle v 1. ligi BiH. Zavrč bo njegov drugi klub v Sloveniji: kratek čas sezone 2003/04 je vodil Muro.
Ur
Foto: Črtomir Goznik
Čiro Blaževič je precej reden gost Ptuja, odslej bo tudi Zavrča.
12 Štajerski
Šport
torek • 1. aprila 2014
Rokomet • 1. A SRL (m)
Slovan bolj željan zmage
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož) je v Ljubljani dosegel 10 zadetkov.
Tenis
Ptujska šola tenisa žanje izjemne rezultate
Slovan - Jeruzalem 29:28 (15:12)
SLOVAN: Župič (12 obramb), Kastelic; Erak, Križman, Sanko-vič 5, Bogdanič Jenko 2, Matajič 3, Cvetko, Skušek 7 (7), Kete 5, Pogačnik 6, Kolakovič, Jandrič, Kovačič 1, Krivic. Trener: Mladen Stanič.
JERUZALEM ORMOŽ: Žuran (6 obramb), Belec (7 obramb), T. Cvetko; Poznič 2, Kolmančič 1, Putarek, Bogadi 1, Radujkovic 2, Čudič 10 (7), Gregorc 3 (1), Šišmanovič 5, Mesaric 2, Rajšp, Peček 2, Kirič. Trener: Saša Pra-potnik.
SEDEMMETROVKE: Slovan 8 (7); Jeruzalem 9 (8). IZKLJUČITVE: Slovan 8; Jeruzalem 6 minut.
Rokometaši Jeruzalema so v tretji tekmi Lige za obstanek po dveh zmagah - proti Krškem in Izoli - doživeli prvi poraz. Za Ormož je bila usodna ekipa Slovana. Gostitelji
Velika Nedelja Carrera Optyl - Drava Ptuj 21:31 (12:19)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 2, Kaučič, Bombek, Hanželič 3, Bezjak 2, Veselko, Štefičar 11, Preac, Špindler, Do-gša, Lorenčič, Cimerman 3, Še-rod. Trener: Bojan Munda.
DRAVA PTUJ: Šulek, Lukežič 1, Janžekovič 2, Toš 1, Maroh 1, Požar 2, Fridrih, Sabo, Pukšič 10, Jerenec 2, Lesjak 4, Silovšek, Žu-ran 3, Bezjak 5, Gerčar. Trener: Uroš Šerbec.
Lokalni obračun med Veliko Nedeljo in Dravo je prinesel gladko zmago Ptujčanov in kar nekaj napetosti, za kar pa ni bilo nobene potrebe, saj so bili gostje vsaj za razred boljši tekmec. Domačini so se na srečanju nedvomno (pre)več ukvarjali z dravaši kot s samim dogajanjem na parketu. Poleg tega svojega dne nista imela niti sodnika, ki sta piskala v škodo obeh ekip.
Domačini so začeli odlično, presenetili favorizirano vrsto Uroša Šerbca in v 6. minuti vodili 4:2. Toda kmalu so pokazali zobe tudi gostje, ki so prvič povedli v 13. minuti
1. B SRL (m)
REZULTATI 18. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Drava Ptuj 21:31, Moškanjci-Gorišnica - Grosuplje 33:26, Mokerc Ig -Dobova 25:31, Dol Tki Hrastnik -Slovenj Gradec 2011 25:25, Herz Šmartno - Radeče Mik Celje 25:29, Damahaus Cerklje - Loka 2012 18:32.
1. SL. GRADEC 2011 18		14	3	1	31
2. LOKA 2012	18	15	0	3	30
3. DOBOVA	18	13	0	5	26
4. DRAVA PTUJ	18	9	2	7	20
5. DAMA. CERKLJE	18	9	2	7	20
6. DOL TKI HRASTNIK 18		9	2	7	20
7. HERZ ŠMARTNO	18	9	2	7	20
8. RADEČE - MIK	18	8	1	9	17
9. MOŠKANJCI-GOR.	18	7	1	10	15
10. MOKERC - IG	18	5	0	13	10
11. GROSUPLJE	18	2	1	15	5
12. V. NEDELJA C. O.	18	1	0	17	2
so bili bolj željni zmage in po prvem prevzemu vodstva s 3:2 prednosti več niso izpustili iz svojih rok. Najvišja prednost Slovana je znašala pet zadetkov, 18:13 v 34. minuti. Jeruzalem se je v 45. minuti
(7:8), nato pa je bilo vse drugo povsem v njihovi domeni. Še posebej potem, ko je strateg gostov menjal vratarja Gerčar-ja z mladim Šulekom. Ta se mu je za izkazano zaupanje zahva-
približal le na gol zaostanka, 23:22, a so sila borbeni domačini v 56. minuti znova ušli na štiri gole prednosti, 29:25. Za popolni preobrat je Ormoža-nom zmanjkalo časa.
Zdaj prednost sedmouvr-
lil na najlepši možni način, saj je do konca srečanja zbral kar 17 obramb. Mladi dravaši so polčas dobili z izidom 12:19. Kljub premoči Drave je bil sila zanimiv tudi drugi del igre, na
1. A SRL (m), od 1. do 6. mesta
REZULTATI 3. KROGA: Maribor Branik - Gorenje 34:34, Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 30:25, Ribnica Riko hiše - Sevnica 32:18.
1.	GORENJE VELENJE 3 2
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 3 3
3.	MARIBOR BRANIK 3 1
4.	RIBNICA RIKO HIŠE 3 1
5.	TRIMO TREBNJE 3 0
6.	SEVNICA	3 0
Od 7. do 12. mesta
REZULTATI 3. KROGA: Slovan
-	Jeruzalem Ormož 29:28, Krka -Krško 30:21, Istrabenz Plini Izola
-	Sviš Ivančna Gorica 22:21.
1.	JERUZALEM ORMOŽ 3 2 0 1 20
2.	SLOVAN	3 2 0 1 19
3.	KRKA	3 1 0 2 18
4.	ISTRABENZ IZOLA 3 2 0 1 17
5.	KRŠKO	3 1 0 2 12
6.	SVIŠ IVANČNA GOR. 3 1 0 2 10
ščenega Jeruzalema na lestvici znaša le točko pred osmou-vrščenim Slovanom. V 4. krogu Lige za obstanek Jeruzalem v petek, 11. aprila, ob 1930 na Hardeku gosti zasedbo Sviša iz Ivančne Gorice.
uk
žalost predvsem zaradi stvari, ki s samo igro nimajo kaj preveč skupnega. Tako so modri bolje začeli tudi drugi del, v ekipi domačinov pa se je naselila neka mera nervoze. V 41. minuti je prodirajočega Les-jaka grobo zaustavil Bezjak, v luči reakcije s komolcem pa je pordečel tudi gostujoči krožni napadalec. V 45. minuti je razlika znašala že +10 za goste (17:27), Drava pa je potihoma že slavila. Kljub temu da je bil derbi že davno odločen, pa je ta dobil negativen prizvok, za kar so nekaj trenutkov pred koncem poskrbeli domačini. Cimerman je brez potrebe udaril Maroha in vnel se je vsesplošni prepir, v katerem ni manjkalo niti udarcev. Ko se je vse skupaj umirilo, sta slaba sodnika pod prho poslala nekaj igralcev in funkcionarjev na obeh straneh, ostalo pa je pri izidu 21:31 za Dravo, ki tako nadaljuje s sijajnim nizom v nadaljevanju prvenstva. Velika Nedelja lahko po novem porazu upa le še na čudež glede obstanka v ligi.
Tadej Podvršek
V Umagu je prejšnji teden potekal močan mladinski ITF-turnir 1. kategorije - že 30. Pe-rin memorial. Na njem so nastopili vsi najboljši slovenski mladinci in mladinke. Fantje niso dosegli vidnejših uvrstitev, zato pa se toliko bolj izkazala dekleta, ki jih je v glavnem turnirju nastopilo osem (izmed 64 nastopajočih).
Najboljši rezultat je dosegla 16-letna Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj, 242.), ki je nanizala izjemno serijo in se prebila vse do polfinala! Na tej poti je premagala tudi 4. in 7. nosilko, ki zasedata 38. in 82. mesto na mladinski lestvici ITF. Šele v polfinalu jo je po izjemnem boju premagala leto mlajša srbska igralka Katarina Jovic (110.). Za Tamaro je izjemen začetek sezone, saj je doslej zabeležila 14 zmag in le 4 poraze (vmes pa osvojila tudi turnir 4. ranga v Nemčiji). K uspehu v Umagu so nedvomno pripomogle tudi uspešne priprave, ki jih je ptujski teniški klub pred tednom opravil prav v Umagu.
Nina Potočnik (Galtena, 164.) se je med posameznicami uvrstila med najboljšo osmerico - vmes je premagala 5. in 10. nosilko, ki na mladinski ITF-lestvici zasedata 53. in 87. mesto. V četrtfinalu jo je prepričljivo ustavila Ukrajin-ka Ploskina, 3. nosilka (40.). Še bolje je Nina odigrala med dvojicami, kjer je nastopala skupaj s Švicarko Chiaro Grimm. Slovensko-švicarska dvojica je nanizala štiri zmage
Moškanjci-Gori-šnica - Grosuplje 33:26 (17:13)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 3, Zorli, Kovač 3, M. Bedrač 7, Balas 3, Marušič 3, Kramar, Lukaček 1, Horvat, Te-ment 1, Škorc, Firbas 3, Preac 4, T. Bedrač, Valenko 5. Trener: Se-bastijan Oblak.
Rokometaši Gorišnice so v soboto uspeli prekiniti niz petih zaporednih porazov, od katerih so bili trije zares mini-
Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) je z uvrstitvijo v polfinale turnirja v Umagu dosegla največji mednarodni uspeh.
(»padli« sta tudi 2. in 3. nosilki) in se prebila vse do velikega finala. Tam sta ju čakali 1. nosilki iz Slovaške, dvoboj pa je postregel z dramatično končnico tretjega niza. Slovakinji sta se veselili šele po 26. točki, končni rezultat je bil 12:14.
Iz TK Terme Ptuj je nastopila še Ana Oparenovič, ki je najprej uspešno opravila s kvalifikacijami, nato pa jo je v 1. krogu po izenačeni partiji (4:6, 4:6) izločila 3. nosilka Ploskina.
Nina in Tamara sta bili s temi rezultati najboljši slovenski igralki na turnirju (Hana Mraz je izgubila v 3. krogu, Manca Pislak pa v 1.), kar je novo lepo priznanje za ptujsko teniško šolo in potrditev pravilne usmeritve.
Jože Mohorič
malni (Radeče, Drava, Loka). Tokrat je bil njihov tekmec ekipa z Grosuplja, ki na lestvici zaseda predzadnje mesto. Varovanci trenerja Oblaka v prvem delu niso prišli do odločilne prednosti, to so si zagotovili šele v nadaljevanju tekme. Največ preglavic domači ekipi je povzročal David Kastelic, ki se je ustavil pri 11 doseženih zadetkih. V domači ekipi so bili strelci bolj enakomerno razdeljeni, zadetke je doseglo kar deset igralcev.
JM
Uroš Šerbec, trener Drave: »V drugi polovici prvega dela igre smo uveljavili svojo premoč. Domačini so se nato začeli preveč ukvarjati z grobimi prekrški, kar je pripeljalo do nervoze. Moji fantje so pokazali, da so čvrsti fantje, fantje od fare in da se ne bodo dali pretepati. Če te kdo napade, se moraš braniti - to ni opravičilo za rdeče kartone, tako pač je. Sem smo prišli odigrat korektno tekmo, ki pa se je na koncu nekoliko izrodila. Srečanje je vendarle bilo odigrano do konca in na srečo ni bilo nobenih poškodb. Glede tega, da igramo v nadaljevanju odlično, pa bi rekel le to, da je to sad načrtnega dela od avgusta lani, sedaj pa se kažejo rezultati. Tu se ne mislimo ustaviti, vsako tekmo si zadamo nov cilj, vzpenjamo se po lestvici in ne bomo popuščali do konca prvenstva.«
Bojan Munda, trener Velike Nedelje Carrere Optyl: »To je bila tekma kot vsaka druga, ničesar ne morem očitati ne enim, ne drugim. Na žalost sta sodnika uničila tekmo in povzročila napetost med nami, ki se videvamo vsak dan. Upam, da ju ne bom več videl soditi, ker ne da nista hotela, enostavno ne znata soditi. Drugače bi bilo samo srečanje veliko bolj zanimivo, če ne bi na sceno stopila sodnika, ki sta bila nedorasla zadevi. Toda na zvezi ju »tiščijo« naprej in tako bo verjetno tudi v prihodnje. Obstanek je sedaj za nas le še teorija, toda dokler bo priložnost, se bomo borili. Po drugi strani pa je vprašanje, kaj se bo dogajalo z ligami, glede na to, da Celje in Velenje odhajata v ligo SEHA. Lige se bodo s tem spremenile in naš glavni cilj je, da osvojimo predzadnje mesto v ligi, da odigramo kako kvalifikacijsko tekmo.«
Rokomet • 1. B SRL (m)
Na lokalnem derbiju kar osem izključitev
Foto: Črtomir Goznik
Lokalni derbi med Veliko Nedeljo in Dravo je tokrat postregel s preveč »pestrim« dogajanjem.
Mladinski ITF-turnir v Umagu, 30. Perin memorial:
posamezno:
1.	krog: Potočnik - Nikolina Jovič (Srbija) 6:3, 6:2, Zidanšek -Oana Gavrila (Romunija) 6:2, 6:2, Oparenovič - Helen Ploskina (Ukrajina, 3.) 4:6, 4:6;
2.	krog: Potočnik - Justina Mikulskyte (Litva, 5.) 6:1, 6:2, Zi-danšek - Tereza Mihalikova (Slovaška, 7.) 6:2, 6:0;
3.	krog: Potočnik - Elena Gabriela Ruse (Romunija, 10.) 2:6, 7:6(3), 7:5, Zidanšek - Emmanuela Salas (Francija) 6:3, 7:6(1);
četrtfinale: Potočnik - Ploskina (3.) 1:6, 0:6, Zidanšek - Simona Heinova (Češka, 4.) 6:4, 6:3;
polfinale: Zidanšek - Katarina Jokic (Srbija, 12.) 5:7, 6:7(4);
finale: Jokic - Schmedlova (Slovaška, 2.) 6:7(4), 6:3, 2:6.
dvojice:
1.	krog: Zidanšek/Miklova (Slovenija/Češka) - Gravoul/Slavi-ca (Francije/Hrvaška) 6:3, 6:2, Potočnik/Grimm (Slovenija/Švica) - Dolakova/Jablonovska (Slovaška) 6:2, 2:6, 10:4;
2.	krog: Zidanšek/Miklova - Brescia/Chinellato (Italija, 8.) 6:2, 6:7(4), 4:10, Potočnik/Grimm - Heinova/Vondrousova (Češka, 2.) 6:4, 2:6, 10:4;
četrtfinale: Potočnik/Grimm - Pirok/Stresnakova (Madžarska/Slovaška) 6:3, 6:1;
polfinale: Potočnik/Grimm - Galfi/Mihalkova (Madžarska/Slovaška, 3.) 7:5, 6:4;
finale: Potočnik/Grimm - Kuzmova/Schmedlova (Slovaška, 1.) 6:1, 2:6, 12:14.
1	0	48
0	0	44
2	0	39
0	2	31
1	2	25
0	3	17
torek • 1. aprila 2014
Šport
Štajerski	13
Nogomet • 2. SNL, 18. krog
Iz Veržeja s polnim izkupičkom
Farmtech Veržej -Aluminij 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Panikvar (37.), 0:2 Grezda (58.)
FARMTECH VERŽEJ: Andreje, Lukač, Vuklisevic, Pola-jžer, Živko, Kouter, M. Vinkovič (od 50. Domjan), Hotic, Ropoša (od 77. Rola), Trstenjak (od 58. Hodnik), D. Vinkovič. Trener: Zlatko Gabor.
ALUMINIJ: Murko, Cesar (od 77. A. Medved), Topolovec, Lonzaric, Drevenšek, Kozar, Le-tonja (od 71. Bingo), Panikvar, Jovanovic, Grezda, Kurež (od 64. Podbrežnik). Trener: Robert Pevnik.
RDEČI KARTON: Drevenšek (67.)
Derbi 18. kroga 2. SNL je v Veržeju spremljalo okoli 400 gledalcev, ki so bili razočarani s slabo in neučinkovito igro gostiteljev. Prav gotovo so po dveh zanesljivih spomladan-
Priložnost tudi za Kureža
Pri NK Aluminij so se vendarle odločili, da odličnega napadalca Roberta Kureža znova vrnejo v prvo ekipo. Ob njem sta tokrat od prve minute začela tudi Cesar in Kozar.
skih zmagah Veržejcev pričakovali ugodnejši razplet. Toda gostje iz Kidričevega so se izkazali kot izjemno kompaktna in uigrana vrsta, ki je zlasti v prvem delu tekme povsem nadigrala nenevarne domačine. Prvič so igralci Aluminija zapretili v 28. minuti, ko je strel Kureža iz neposredne bližine vratar domačih An-drejč z nogo izbil v kot. Še lepšo priložnost za zadetek sta si šest minut pozneje priigrala Kurež in Jovanovic, pri strelu slednjega pa je bil znova uspešnejši veržejski vratar. Vodilni gol so gostje dosegli v 36. minuti, ko je prosti strel z okoli 25 metrov lepo in močno izvedel Panikvar, žoga pa je po dotiku enega od igralcev v živem zidu končala v desnem zgornjem kotu Andrejčevih vrat. Igra domače vrste je bila še naprej nepovezana v obrambi in brezidejna v napadu, na drugi strani pa bi gostje lahko odšli na odmor z dvema zadetkoma prednosti. V zadnji minuti prvega dela je namreč napadalec Aluminija Grezda izvrstno podal žogo do osamljenega Jovanovica, ki je z neposredne bližine vrat ustrelil, toda An-drejč se je znova izkazal.
Ostre besede trenerja Veržeja Zlatka Gaborja so ob polčasu prav gotovo vplivale na domačo vrsto, ki je nadaljevanje začela izjemno podjetno in si
2. SNL
REZULTATI 18. KROGA:
Farmtech Veržej - Aluminij 0:2 (0:1), Ankaran Hrvatini - Krško 1:0 (0:0), Kalcer Radomlje -Šenčur 3:2 (3:0), Bela krajina - Šampion 1:2 (0:0), Šmartno 1928 - Roltek Dob 2:2 (1:2).
1.	ROLTEK DOB 18 13 3 2 34:17 42
2.	K. RADOMLJE 18 10 3 5 41:25 33
3.	ALUMINIJ 18 9 6 3 27:13 33
4.	ŠMARTNO 1928 18 7 7 4 25:21 28
5.	FARM. VERŽEJ 18 9 1 8 32:35 28
6.	ANKARAN H. 18 7 4 7 28:29 25
7.	KRŠKO 18 7 4 7 28:24 25
8.	ŠENČUR 18 7 3 8 35:31 24
9.	ŠAMPION 18 3 2 13 23:47 11
10.	BELA KRAJINA 18 0 3 15 6:37 3
v prvih minutah drugega polčasa priigrala tri polpriložno-sti - Hotič je dvakrat poskušal s strelom z roba kazenskega prostora, Lukač pa se je v kazenskem prostoru Aluminija zapletel in dovolil vratarju Mur-ku, da je njegov strel blokiral. Kazen je sledila v 57. minuti, ko se je s prodorom po levi strani izkazal Leon Panikvar, lepo podal v kazenski prostor, tam pa se je odlično znašel Eros Grezda, ki se je mojstrsko otresel nepazljivega Živka in z močnim strelom žogo zabil pod prečko domačega vratarja. Gostitelji so zapretili v naslednjem napadu, ko je Hotic že preigral vratarja Murka, toda žoga mu je ušla in ni uspel neposredno streljati na gol, predložek v sredino
Foto: Črtomir Goznik
Leon Panikvar (Aluminij, rdeči dres) je v Veržeju s prvim zadetkom močno olajšal delo svoji ekipi.
pa je bil previsok. V 67. minuti so Kidričani ostali z desetimi igralci, saj je Drevenšek po grobem prekršku nad Rokom Ropošo prejel drugi rumeni karton in s tem izključujočega rdečega. Toda številčna prednost se ni kaj prida poznala v domačih vrstah, ki se nikakor niso uspeli razigrati, vse bolj nevarni pa so v protinapadih postajali gostje. V 80. minuti je od daleč močno, a nenatančno sprožil Jovanovic, najboljši igralec tekme Leon Panikvar pa je dve minuti kasneje poslal odličen predložek na glavo Kozarja, toda njegov strel je le za las zgrešil cilj. Izjemno zanimive in razburljive so bile zadnje minute srečanja. V 90. minuti si je ekipa Farmtecha
priigrala najlepšo priložnost za zadetek. Branilec Damjan Vuklisevic se je znašel povsem sam pred vratarjem Murkom, močno streljal s kakšnih desetih metrov, a mimo gola. V naslednjih dveh napadih je poizkušal »rezervist« gostov
Podbrežnik, a je bil obakrat uspešnejši vratar Andrejč. Častni zadetek bi gostitelji lahko dosegli v sami končnici tekme, ko je strel Vuklisevica z glavo zletel tik mimo desne vratnice Tomaža Murka.
Niko Šoštarič
Zlatko Gabor, trener Farmtecha: »Gostje so prevladovali v prvem polčasu, ko so si tudi zasluženo priigrali rezultat-sko prednost. Veliko bolje smo nadaljevali, a po napaki ožje obrambe prejeli še drugi zadetek. Žal se našim napadalcem tokrat ni izšlo po željah, škoda za vsaj tri neizkoriščene priložnosti. Kljub vsemu mojim varovancem čestitam za bojevitost, gostom pa za všečno igro in lepo zmago.«
Robert Pevnik, trener Aluminija: »Pričakovali smo težko tekmo, saj so v vrstah Veržeja številni odlični nogometaši. Z dobrim pristopom smo uspeli nadzirati igro v prvem polčasu, pa tudi v nadaljevanju smo odigrali zelo solidno srečanje. Ko smo dosegli drugi zadetek, je bila tekma odločena.«
Tenis • Blaž Rola
Rola iz Kolumbije kot drugi Slovenec na ATP-lestvici
Pretekli teden je 23-letni ptujski teniški igralec Blaž Rola nastopal na challenger turnirju v Kolumbiji, kjer je lovil nove točke za napredek na ATP svetovni teniški lestvici. S prebojem v četrtfinale mu jih je uspelo zbrati novih 15, s čimer se je še dodatno pomaknil proti najboljši stoterici. Na najnovejši lestvici zaseda 118. mesto, pred njim je od Slovencev le še Aljaž Bedene 113. (Kavčič je 121., Žemlja 154.).
Po poznem prihodu v Kolumbijo in napornem dvoboju 1. kroga proti domačinu Bar-rientosu je Blaža v 2. krogu čakal dvoboj proti Argentincu Gonzalesu (158.). Ta 30-letni igralec je pred leti že zasedal 58. mesto na lestvici ATP, zato je bil vsekakor tekmec, vreden spoštovanja. Petkov dvoboj na osrednjem igrišču je močno oviral veter, ki je pihal v sunkih in močno dvigoval peščeno podlago. V takšnih razmerah se je na začetku bolj znašel Argentinec, ki je v 1. nizu izkoristil obe priložnosti za break in slavil 4:6. Z enako mero mu je v 2. nizu vrnil Ptuj-čan in dvoboj se je odločal v 3. nizu. Blaž je imel že v prvi
Barranquilla (Kolumbija), 40 tisoč dolarjev:
1.	krog: Rola (8.) - Nicolar Barrientos (Kolumbija) 6:1, 4:6, 6:4;
2.	krog: Rola (8.) - Maximo Gonzales (Argentina) 4:6, 6:3, 7:6(4);
četrtfinale: Rola (8.) - Martin Kližan (Slovaška, 3.) 4:6, 2:6.
izkoristil in Slovak je povedel v nizih. Drugi je bil od rezultata 1:0 naprej povsem enosmeren, saj je Kližan dobil kar pet iger zapored (1:5). Rola nikakor ni našel odgovorov na igro tekmeca in je delal zaporedne ne-izsiljene napake. Tako je Kližan slavil tudi v drugem medseboj-
nem dvoboju levičarjev, s katerimi ima sicer Blaž zelo pozitivno bilanco; kvari jo le Slovak ... Kližan se je kasneje uvrstil v finale turnirja v Barranquillu, kjer ga je ustavil Urugvajec Pablo Cuevas.
Blaž je medtem že prekinil južnoameriško turnejo in se vrnil v Slovenijo, kjer bo konec tedna v Portorožu branil barve slovenske reprezentance na dvoboju Davisovega pokala proti Izraelu.
Jože Mohorič
1		
—		> !PNK?il!!TJ
Davisov pokal: Slovenija - Izrael
Portorož, od 4. do 6. aprila petek, 4. 4.: dvoboja posameznikov, začetek ob 11.00 sobota, 5. 4.: dvoboj dvojic, začetek ob 14.00 nedelja, 6. 4.: dvoboja posameznikov, začetek ob 11.00 Iz Ptuja bo v petek in nedeljo organiziran brezplačen avtobusni prevoz! Odhod iz Ptuja je predviden ob 7.30. Prijave sprejema Luka Hazdovac na tel. št. 040 304 897.
Foto: Črtomir Goznik
Z zadnjimi uspešnimi nastopi na svetovni teniški turneji se je Blaž Rola povzpel za deset mest, na 118. mesto ATP-lestvice - najvišje v svoji karieri.
igri priložnost za break, a je ni uspel izkoristiti. Kasneje se je izkazalo, da je bila to edina tovrstna priložnost v celotnem nizu in dvoboj se je odločil v tie-breaku. Rola je v tem še enkrat več prikazal psihološko trdnost, ki ga krasi v zadnjem obdobju: od zaostanka 2:3 je nanizal štiri zaporedne točke in povedel 6:3. Po 2 urah in 38 minutah napornega dvoboja (dvoboj se je začel ob 11.00 dopoldan po lokalnem času) je izkoristil drugo zaključno žogo in se uvrstil med najboljšo osmerico.
V četrtfinalu ga je čakal »stari znanec« iz OP Avstralije, Martin Kližan (88.). Slovak je bil na turnirju »tam spodaj« uspešnejši v 2. krogu, ko je po maratonskem dvoboju slavil 4:6, 3:6, 7:5, 6:7(2). Tokrat sta se tenisača merila na peščeni podlagi, Kližan pa je bil 3. nosilec turnirja. Prvi niz se je začel z breakom Kližana, situacija pa se je v prvem nizu ponovila še štirikrat: 3 breake je izvedel Slovak, 2 pa Slovenec. Pri rezultatu 5:4 je Kližan serviral za niz, a si je Rola priigral dve vezani break priložnosti (15:40). Ni ju
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 1. aprila 2Q14
Nogomet • 3. SNL vzhod, Superliga MNZ Ptuj
Dva zadetka Ljubca dovolj za tri točke
Polfinale pokala MNZ Ptuj - člani
V sredo, 2. 4., bosta ob 16.30 odigrani polfinalni tekmi pokala MNZ Ptuj za člane: Aha Emmi Bistrica - NŠ Drava 1A avto Gerečja vas - Aluminij
Foto: Črtomir Goznik
Daniel Ljubec (Drava) je z dvema doseženima zadetkoma pripomogel k zmagi domačinov.
3. SNL - vzhod
REZULTATI 15. KROGA:
Drava Ptuj - Odranci 2:1 (1:0), Malečnik - Avto Rajh Ljutomer 3:3 (0:2), Dravinja Kostroj - Nafta 1903 0:0, Ra-kičan - Fosilum Šentjur 2:0 (2:0), Grad - Aha Emmi Bistrica 4:1 (1:1), Čarda Martjanci - Tromejnik G-Sukič 2:1 (2:0), Avto Škafar Beltinci - Šmarje pri Jelšah 3:1 (2:1).
1. DRAVINJA KOST. 15 12	3	0	34:6	39
2. DRAVA PTUJ 15 11	2	2	38:9	35
3. RAKIČAN 15 7	5	3	21:15	26
4. ODRANCI 15 7	3	5	39:25	24
5. NAFTA 1903 15 7	3	5	20:14	24
6. ŠKAFAR BELTINCI 15 7	2	6	27:26	23
7. RAJH LJUTOMER 15 6	3	6	26:21	21
8. MALEČNIK 15 4	8	3	19:21	20
9. GRAD 15 4	6	5	22:23	18
10. TROMEJNIK G-S. 15 5	1	9	21:28	16
11. ŠMARJE PRI J. 15 4	3	8	27:30	15
12. FOS. ŠENTJUR 15 4	1 10		13:38	13
13. A. E. BISTRICA 15 2	3 10		18:34	9
14. ČARDA MARTJA. 15 2	3 10		13:48	9
Vodilna ekipa	Dravi nje			je
na domačem igrišču srečno remizirala z Nafto, ki je v 14. minuti zapravila enajstmetrovko, celoten drugi polčas pa odigrala z igralcem več (pri Dravinji je bil izključen Čander). Pred 350 gledalci so v Beltincih domači igralci slavili proti ekipi Šmarja, ki pa je prva na srečanju povedla. Nekdanji zvezdnik Beltincev iz prvoligaškega obdobja Štefan Škaper pa je trenutno trener Čarde, ki je doma slavila proti Tromejniku. V Gradu so prav tako slavili domačini, čeprav so gostje pod vodstvom Milka Djurovskega po prvem polčasu držali neodločen rezultat. Tretjeuvrščeni Rakičan (vodi ga Franc Cifer) je z domačo zmago prehitel Odrance. Največ zadetkov so gledalci videli v Malečniku, kjer so domačini ulovili zaostanek 0:2 in 1:3 in prišli do točke.
DRAVA PTUJ - ODRANCI 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Ljubec (8.), 2:0 Ljubec (61.), 2:1 Jerebic (86.)
DRAVA PTUJ: Ajlec, Dro-ždek, Ljubec, Krajnc De., An-tolič (od 67. Kočar), Krajnc Da., Javornik (od 46. Horvat), Kirič, Lavrinc (od 46. Wagner), Jaušovec, Tomažič Šeruga. Trener: Franc Fridl.
Nogometaši Drave so proti neugodni ekipi Odrancev vpisali drugo spomladansko zmago (2:1), oba zadetka za Ptujčane je dosegel Daniel Ljubec. Domačini so dobro začeli tekmo in so bili do 20. minute z agresivnim pokrivanjem, hitrim oddajanjem žoge in predvsem dobrimi akcijami veliko boljši tekmec. V tem obdobju je po kotu Antoliča
Ljubec z glavo dobro meril, a so gostujoči igralci izbili žogo z golove črte. Razpoloženi Kirič je v osmi minuti na sredini izvedel spektakularno potezo, saj je s škarjicami podal idealno žogo do Ljubca, ki je bil hitrejši od obrambe Odrancev in je s strelom po tleh premagal tudi vratarja Gonca - 1:0. Takoj po zadetku je bil na drugi strani sam pred golom Vori, čigar strel je odlični domači čuvaj mreže Ajlec obranil. Tekla je 20. minuta, ko je Botjak že obšel Ajleca in je bil sam pred vrati, vendar je zgrešil iz idealnega položaja. Prekmurci so igrali iz minute v minuto bolje in so nevarno napadali predvsem po bočnih položajih, od koder so poslali kar nekaj nevarnih predložkov. V 37. minuti je Matjašec podal z leve strani, na drugi vratnici je stal Jerebic, ki je iz bližine streljal, a ponovno je bil na mestu Ajlec.
V nadaljevanju je trener Drave Franc Fridl želel več discipline v igri in tudi hitrejše prehode v napadalne akcije, vendar domačim tokrat igra ni in ni stekla. So pa bili iz protinapadov nekajkrat zelo blizu zadetka nogometaši Odrancev. Ti so prvič zapretili po hitri akciji Žerdina, ko je Goslan že potisnil žogo mimo nemočnega Ajleca, a jo je na golovi črti izbil borbeni Horvat. V 61. minuti so Ptujčani povedli 2:0: po podaji Antoliča iz prostega strela je Ljubec s približno osmih metrov nastreljal vratarja Gon-ca, ki je žogo refleksno odbil v gol - 2:0. Po drugem zadetku so se domači nogometaši bolj osredotočili na branjenje, medtem ko so bili gostje skoraj v vsakem poizkusu napada zelo nevarni. Po prostem strelu Žerdina je bil v 86. minuti
v sredini kazenskega prostora najbolj spreten Jerebic, ki je znižal izid na 2:1. Žogo je sicer na golovi črti zaustavil domači vratar, a je glavni sodnik Gornjak kljub odločnim protestom dravašev odločno dosodil zadetek. Nogometaši Drave so se do konca tekme uspešno branili, v sodnikovem podaljšku pa je imel Ljubec še eno stoodstotno priložnost, vendar je njegov strel odlično zaustavil Gonc.
Tako so ptujski igralci kljub ne preveč dobri predstavi prišli do novih treh točk in so se po remiju Dravinje in Nafte približali vodilni ekipi 3. lige na štiri točke zaostanka.
David Breznik
Superliga: Derbi Stojncem
REZULTATI 13. KROGA: Carrera Optyl Ormož - Središče ob Dravi 1:1, Hajdina - Videm 1:3, 1A avto Gerečja vas -Apače 11:0, Boč Poljčane -Bukovci 4:0, Stojnci - Podvin-ci Betonarna Kuhar 3:2.
1.	STOJNCI 13 10 1 2 32:6 32
2.	VIDEM	13 9 2 2 40:16 29
3.	PODVINCI KUHAR 13 9 2 2 27:10 29
4.	1A GEREČJA VAS 13 6 4 3 34:12 21
5.	HAJDINA 13 5 6 2 22:21 17
6.	SREDIŠČE OB D. 13 4 5 4 23:32 16
7.	BOČ POLJČANE 13 5 8 0 18:31 15
8.	APAČE	13 4 7 2 17:30 14
9.	C. OPTYL ORMOŽ 13 1 9 3 12:35 6
10.	BUKOVCI 13 1 10 2 11:43 5
STOJNCI - PODVINCI BETONARNA KUHAR 3:2
(2:1)
STRELCI: 0:1 Požegar (9.), 1:1 Horvat (20.), 2:1 Roškar (45.), 3:1 Zorko (81., 3:2 Toplak (83.)
STOJNCI: Ladic, Vinkovič, Ratek, Janžekovič, Priher, P. Meznaric, Kokot, Horvat, Zor-ko, Lešnik, Roškar (od 78. S. Meznarič). Trener: Matjaž Ko-rez.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Frangež, Rumež, Marinič (od 85. Galun), Lah, Belšak (od 74. To-polovec), Kuserbanj, Požegar (od 74. Šendelj), Murat, Pal (od 46. Toplak), Šebela (od 65. D. Brumen). Trener: Miran Ljubec.
Uvodni spomladanski krog Superlige je prinesel derbi
vodilnih ekip. V Stojncih sta se na odlično pripravljenem igrišču pred 300 gledalci v lepem vzdušju pomerili ekipi Stojncev in Podvincev Betonarne Kuhar. Kljub temu da je močno okrepljena gostujoča ekipa veljala za favorita, so zmago slavili domačini, ki so srečanje odigrali z močno spremenjeno ekipo glede na
i-■—~—-—
- ■'.- ' s del prvenstva.
V	dinamični predstavi so rdeči povedli že v 9. minuti, ko je z diagonalnim strelom zadel Požegar. Rumeno-črni so se kmalu vrnili v igro, v 20. minuti je »evrogol« iz prostega strela s približno 20 metrov dosegel Horvat. Zatem smo videli še nekaj priložnosti na obeh straneh, lepše in zrelejše pa so imeli domačini, in to predvsem po velikih napakah gostujoče obrambe. Ko je že vse kazalo, da bosta ekipi na odmor odšli poravnani, je po podaji Horvata z glavo zadel Roškar.
V	nadaljevanju smo pričakovali juriš ekipe Podvincev, toda do tega ni prišlo. Domačini so si v 55. in 60. minuti priigrali zaključni žogi, ki pa ju Zorko in Kokot nista izkoristila. V 73. minuti je na drugi strani Kuserbanj iz prostega strela zadel vratnico. Odločitev o zmagovalcu je padla v 81. minuti, ko je slabo streljal S. Me-znarič, toda žoga je prišla do Zorka, ki je iz bližine matiral Vesenjaka. Zadnje minute so bile napete, saj je Podvincem uspelo hitro znižati - v 83. minuti je lepo zadel rezervist Toplak. Takoj zatem idealne priložnosti ni izkoristil Zorko.
V sodnikovem podaljšku so gostje zahtevali enajstmetrovko, nato pa je Galun zapravil še zadnjo priložnost, potem ko je njegov poskus na golovi črti izbil Janžekovič.
tp
CARRERA OPTYL ORMOŽ - SREDIŠČE OB DRAVI 1:1
STRELCA: 1:0 Štiberc (28.), 1:1 Novak (55.)
HAJDINA - VIDEM 1:3
STRELCI: 0:1 Škvaric (31.), 0:2 Kmetec (40.), 1:2 J. Zupa-nič (42.), 1:3 Krajnc (87.)
BOČ POLJČANE - BUKOVCI 4:0
STRELCI: 1:0 Mohor (18.), 2:0 Cernoša (27.), 3:0 Jelov-šek (59.), 4:0 Ferčec (62., z 11 m)
1A AVTO GEREČJA VAS -APAČE 11:0
STRELCI: 1:0 Tominc (12.), 2:0 Tominc (13.), 3:0 Adedoja (28.), 4:0 Horvat (31.), 5:0 Leben (42.), 6:0 Jazbec (53.), 7:0 Jazbec (55.), 8:0 Rozman (68., z 11 m), 9:0 Hertiš (72.), 10:0 Tominc (77.), 11:0 To-minc (82.)
jm
Region's cup:
MNZ Maribor - MNZ Ptuj 0:1
Reprezentanca MNZ Ptuj je v prvi tekmi letošnjega UEFA pokala regij pod vodstvom trenerja Sandija Mertlja minimalno slavila na gostovanju pri reprezentanci MNZ Maribor (vodi jo Bojan Flis). Edini zadetek na tekmi je dosegel Aljaž Horvat v 45. minuti srečanja.
MNZ PTUJ: Kocen, Brumen, Toplak, Lončarič, Janžekovič, Alen Horvat (Lah), Lešnik, Ljubec, Zorko, Aljaž Horvat (Trep), Antolič. Trener: Sandi Mertelj.
Reprezentanca MNZ Ptuj bo v 2. krogu prosta, v 3. krogu pa se bo na domačem igrišču pomerila z reprezentanco MNZ Murska Sobota.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši iz Stojncev in Podvincev so v uvodu v spomladanski del prvenstva odigrali izjemno razburljivo tekmo - daljšo pa so na koncu potegnili domačini.
Futsal • DP U-18, druga tekma polfinala
Tudi v drugo zmaga Tomaža
Stripy Škofja Loka - Tomaž Pizzeria Ozmec 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Školiber (4.), 0:2 Kamenšek (8.), 1:2 Kanc (23.), 1:3 Zlatnik (26.).
TOMAŽ: Starčevič, Ketiš; Magdič, Školiber, Goričan, Gašparič, Kamenšek, Plavec, Rajh, Zlatnik, Belšak. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser.
Mladinci Tomaža so tudi v drugo dokazali, da so boljši od Škofjeločanov in se s skupnim izidom 8:2 suvereno uvrstili v veliki finale, kjer jih čaka Extrem Fragmat Sodražica.
Tudi v povratni tekmi so bili futsalerji Tomaža boljša
ekipa na igrišču. Povedli so v 4. minuti, ko je silovito zadel Školiber. Štiri minute kasneje so gostitelji klonili še v drugo. Zlatnik je prodrl po desni strani in s težke situacije sprožil proti golu Škofjeločanov ter zadel vratnico. Odbito žogo je prvič še uspel blokirati vratar Krupic, v drugo pa je Kamenšek zadel skozi noge domačemu vratarju. Nato so sledile minute futsalerjev Stripya, ki so si priigrali kar nekaj obetavnih priložnosti za znižanje zaostanka, vendar je Starčevič na golu Tomaža svojo nalogo znova opravil odlično. V 23. minuti so Škofjeločani uspeli doseči časten zadetek: iz prostega strela iz kakšnih enajstih metrov je bil uspešen Kanc (iz živega zidu sta se
umaknila Kamenšek in Školiber). V nadaljevanju so imeli domačini celo šestmetrovko za izenačenje, vendar je poskus Bernika zaustavil Starčevič. V 26. minuti je končni izid tekme postavil Zlatnik. To je bila že štirinajsta zaporedna zmaga Petelinov v prvenstvu 2013/14.
V velikem finalu bo Tomažu na nasprotni strani stal Extrem Fragmat Sodražica, ki je v drugem polfinalu s skupnim izidom 11:7 ugnal fut-salerje Keblja Mibus prevozi. Tekmi velikega finala bosta odigrani 5. (Sodražica) in 12. aprila 2014 (Ormož). Tomaž je v vlogi velikega favorita za naslov državnih prvakov.
uk
torek • 1. aprila 2014
Šport
Štajerski	15
Boks • 1. in 2. SBL, 6. krog
Ekipni ligaški naslov za Boks klub Ring
V soboto je bil v Kopru na sporedu zadnji, 6. krog tekmovanja v 1. in 2. slovenski ligi. Na njem so ponovno imeli zelo številčno postavo člani BK Ring, za katerega so bili prijavljeni Aljaž Cajnko, Aleš Kujavec, Denis Lazar, Žiga Kocjan, Miha Vindiš, Robert Šimončik in Timotej Pučko. Zadnja dva sta ostala brez borbe, tako da so imeli Ptujčani tokrat v ringu pet svojih predstavnikov.
Prvi se je boril mladi Aljaž Cajnko, ki je v svojem prvem uradnem dvoboju prikazal dobro tehniko in borbenost ter narekoval tempo borbe. Sodniki so z deljeno sodniško odločitvijo na koncu zmago vendarle dodelili domačinu
Davidu Šiljaku (BK Koper). Kljub porazu je Cajnko pustil odličen vtis. Aleš Kujavec je v drugi borbi z natančnimi direkti povsem zasenčil svojega tekmeca, ki bo tudi njegov resen konkurent na prihajajočem državnem prvenstvu na Ptuju. Tokrat so premoč Kujavca opazili tudi vsi sodniki, ki so mu doso-dili zmago z enoglasno odločitvijo. Naslednji ringovec Denis Lazar se je prvič pomeril z Alenom Bolkovičem (BK Ljutomer), ki je bil lani tudi udeleženec evropskega prvenstva. Odlični ptujski borec je bil boljši tekmec vse tri runde in je na koncu tudi zasluženo slavil. Zmagal je tudi Žiga Kocjan, ki je v svo-
Rezultati članov BK Ring na zadnjem turnirju DP:
Aljaž Cajnko (BK Ring Ptuj) - David Šiljak (BK Koper) 1:2 Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Bojan Stoilov (Golden Gloves) 3:0 Denis Lazar (BK Ring Ptuj) - Alen Bolkovič (BK Ljutomer) 3:0 Žiga Kocjan (BK Ring Ptuj) - Tadej Flegarič (BK Ljutomer) 3:0 Miha Vindiš (BK Ring Ptuj) - Tadej Podgorelec (BK Ljutomer) 3:0
Ekipni vrstni red za sezono 2013/2014:
1.	BK Ring Ptuj 68 točk
2.	ŽBK Maribor 39 točk
3.	BK Ljutomer 29 točk
jem šestem uradnem dvoboju ponovno pokazal odlično boksarsko znanje. Narekoval je tempo in zelo pritiskal na tekmeca, kar mu je prineslo zasluženo zmago.
V zadnji borbi letošnjega li-gaškega tekmovanja sta se pomerila Miha Vindiš (mladinec, ki je že vse leto tekmoval s člani) in Tadej Podgorelec - to je bila ponovitev borbe iz prejšnjega kroga lige. Na obeh straneh je padlo veliko število udarcev, prav tako pa je bil tudi tempo borbe zelo silovit. Mladi Vindiš je dobro zadeval tekmeca, tako da je bila borba v določenih trenutkih tik pred predčasnim koncem. Podgorelec je zdržal vse nalete ptujskega boksarja, ki pa je kljub temu vpisal gladko zmago.
Člani BK Ring so s tem izkupičkom še povečali naskok pred najbližjimi zasledovalci. Končna lestvica 1. in 2. slovenske lige kaže na gladko in prepričljivo skupno zmago Ptujčanov, ki so skupno v šestih krogih zbrali kar 68 točk. Ringovci so v 29 borbah dosegli kar 20 zmag in so daleč pred drugimi klubi. To je že peti osvojeni
Ekipa BK Ring je pod vodstvom Ivana Pučka na zadnjem turnirju državnega prvenstva potrdila naslov ekipnih državnih prvakov za sezono 2013/14.
ekipni naslov državnega prvaka za ekipo BK Ring Ptuj, v kateri so v sezoni 2013/14 nastopali Urh Zebec, Leon Lovrec, Aljaž Cajnko, Timotej Pučko, Miha Vindiš, Blaž Škrjanec, Robert Šimončik, Marcel Gojkošek, Monika Božičko, Anja Jabločnik, Aleš Kujacec, Nejc Nedeljko, Žiga Kocjan in Denis Lazar. Vsi so prispevali svoj kamenček v mozaiku novega velikega uspeha ptujskega boksarskega kolektiva. Največjega je dodal Robert Šimončik, ki je bil proglašen za najboljše-
ga boksarja lige. Med stotimi boksarji in boksarkami je osvojil največ, kar 15 točk -
v petih borbah je zabeležil vseh pet zmag.
David Breznik
Konec tedna na Ptuju posamično državno prvenstvo
Boks klub Ring bo od 4. do 6. aprila na Ptuju organiziral državno prvenstvo v boksu. Na to tekmovanje bo svoje tekmovalce in tekmovalke pripeljalo 22 slovenskih klubov: za zdaj je prijavljenih rekordnih 140 boksarjev in boksark. Državno prvenstvo za leto 2014 bo tri dni potekalo v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Predtekmovalni dvoboji bodo na sporedu v petek in soboto ob 18. uri, medtem ko bodo v nedeljo od 13. ure naprej na sporedu finalni dvoboji.
Namizni tenis • 1. in 2. SNTL (m)
Cirkovčani potrdili napredovanje v 1. ligo
1. SNTL (m): Ptujčani izpadli iz prve lige
REZULTATI 18. KROGA:
Mengeš - Zavarovalnica Maribor 2:5, Ilirija - Ptuj 5:1, Kema I - Letrika 5:1, Tempo - Kema II 5:2, Krka I - Olimpija 5:1.
1.	KRKA I	18 16 2
2.	ZAVAROVAL. MARIBOR 18
3.	KEMA I
4.	LETRIKA
5.	TEMPO
6.	I LIRIJA
7.	MENGEŠ
8.	KEMA II
9.	OLIMPIJA
10.	PTUJ
16 15 11
9 9 9 9 6 12 6 12 2 16 0 18
32 32 30 22 18 18 12 12 4 0
ILIRIJA - PTUJ 5:1
Vidmar -Masten Toplak 3:0, Roudi - Malovič 3:0, Pintar -Šegula 1:3, Stoja novič - Masten Toplak 3:0, Vidmar - Šegu-la 3:0, Pintar - Malovič 3:0.
Končan je redni del prvenstva v 1. moški ligi, v končnico pa so se uvrstile prve štiri ekipe. Mlada ekipa Ptuja je letos načrtno opravila pomladitev in s tem že vnaprej izgubila možnosti za obstanek. V vseh 18 krogih so mladi igralci zabeležili tri posamične zmage, zadnjo je v tem krogu prispeval mlajši kadet Marsel Šegula.
Mladi ptujski igralci so si nabirali predvsem prepotreb-ne izkušnje za prihodnost. O sezoni je predsednik NTK Ptuj Boris Šegula povedal: »Naši mladi fantje so se v 1. ligi zelo trudili igrati po svojih najboljših zmožnostih. Glede na njihovo mladost
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa iz Cirkovc je z napredovanjem v 1. ligo dosegla največji uspeh v njihovi zgodovini.
v klubu nismo pričakovali kakšnih dobrih rezultatov ali zmag. Igralci so si nabrali nove izkušnje proti močnejšim tekmecem, kar je bil tudi osnovni cilj v tej sezoni.«
V prihodnji sezoni bodo Ptujčani igrali v 2. ligi, kjer bo njihov prvi cilj obstanek. Od nadarjenih mladih igralcev lahko pričakujemo, da bodo z zavzetimi treningi v prihodnosti še zelo napredovali in se bodo čez nekaj sezon vrnili v elitno slovensko namizno-teniško ligo.
Slovan I - Gorica 5:1, Sobota
-	Križe 5:2, Muta - Rakek 5:1, Kajuh-Slovan I - Arrigoni 1:5, Cirkovce Šternmatik - Gorica 5:0, Muta - Križe 5:2, Sobota
-	Rakek 5:1.
1. CIRKOVCE ŠTERNMATIK	18	17	1	34
2. ARRIGONI	18	14	4	28
3. SOBOTA	18	13	5	26
4. MUTA	18	11	7	22
5. KAJUH-SLOVAN I	18	10	8	20
6. KRKA II	18	8	10	16
7. RAKEK	18	7	11	14
8. MELAMIN	18	5	13	10
9. KRIŽE	18	4	14	8
10. GORICA	18	1	17	2
2. SNTL (m)
REZULTATI 10. KROGA: Krka II - Melamin 5:1, Cirkovce Šter-nmatik - Arrigoni 5:3, Kajuh-
CIRKOVCE STERNMATIK -ARRIGONI 5:3
Koban - Frank 3:0, Piljak - Vukovič 3:0, Krušič - Paulin
2:3, Piljak - Frank 3:0, Koban -Paulin 3:2, Krušič - Vukovič 1:3, Piljak - Paulin 1:3, Krušič
-	Frank 3:2.
CIRKOVCE ŠTERNMATIK -GORICA 5:0
Koban - Susič 3:0, Piljak -Zavrtanik 3:0, Krušič - Mihelj 3:1, Piljak - Susič 3:0, Koban
-	Mihelj 3:0.
V soboto sta bila odigrana zadnja dva kroga v 2. slovenski ligi. Pred njima je imel NTK Cirkovce Šternmatik štiri točke naskoka pred zasledovalno ekipo Arrigonija iz Izole. In prav s slednjimi so Danilo Piljak, Luka Krušič in Primož Koban odigrali predzadnjo tekmo.
Tekma je bila odigrana pred lepim številom gledalcev, ki so spremljali zanimiv obračun. Domači so z zmagama Kobana in Piljaka povedli 2:0 in bili blizu tretji točki, saj je Krušič proti Paulinu vodil z 2:1 v nizih in 10:7 v točkah. A je Primorec naredil preobrat in je dvoboj dobil s 2:3 v nizih. V nadaljevanju sta novi zmagi dodala Koban in Piljak, medtem ko je mladi Krušič po štirih nizih izgubil 1:3 proti Vukoviču. Pri rezultatu 4:2 je za ekipo iz Cirkovc nepričakovano izgubil Piljak, ki ga je 1:3 premagal Paulin. Odločilno peto zmago je prispeval Krušič, s 3:2 je bil boljši od Franka. To je pomenilo končno zmago 5:3 in potrditev prvega mesta v 2. ligi.
V zadnjem krogu so bili Cirkovčani še s 5:0 uspešnejši od Gorice in so samo še potrdili naslov prvakov. S strani Nami-znoteniške zveze Slovenije so člani NTK Cirkovce Šternma-tik Danilo Piljak, Luka Krušič, Primož Koban, Žan Napast in Darko Hergan prejeli meda-
lje in poseben pokal. Njihov najboljši posameznik Danilo Piljak je bil s 45 dobljenimi dvoboji in dvema porazoma najboljši igralec lige, za kar je dobil tudi posebno spominsko plaketo. Za majhno namiznoteniško sredino iz Cirkovc pomeni zmaga v 2. ligi v sezoni 2013/14 največji uspeh v zgodovini, ki so ga tudi primerno proslavili.
Danilo Piljak: »Pred sezono smo si zadali cilj, da bi bili med prvimi tremi ekipami v 2. ligi. Na polovici sezone se je pokazalo, da smo lahko prvi in tako smo nadaljevali z intenzivnimi treningi in dobrimi igrami, ki so nam prinesle ta zares velik uspeh.«
Luka Krušič: »To sezono smo odigrali predvsem zelo konstantno, kar je bilo najpomembneje za osvojitev prvega mesta. S tem naslovom smo v klubu presrečni: to je zgodovinski uspeh za naš klub in za majhen klub zares neverjeten dosežek.«
jm, David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak je iz rok predstavnika NTZS prejel posebno priznanje za najboljšega posameznika 2. lige.
IG Štajerski
Šport, rekreacija, zanimivosti
torek • 1. aprila 2Q14
Tenis • TK Terme Ptuj
Trije klubi na skupnih pripravah v Umagu
Člani treh slovenskih klubov, TK Terme Ptuj, ŠTK Velenje in ŽTK Maribor, so se pred tednom udeležili petdnevnih skupnih priprav v Umagu. V tem kraju ob hrvaški obali je nastal pravi teniški raj za priprave in turnirje - eden najsodobnejših v tem delu Evrope. Sestavlja ga kar 25 peščenih in eno igrišče s trdo podlago, štiri so tudi pokrita.
Iz ptujskega teniškega kluba se je priprav udeležilo 15 mladih igralcev, vodil jih je Luka Hazdovac. V idealnih
pogojih so trenirali dvakrat dnevno, tri ure dopoldan in tri ure popoldan. »Treniranje v takšnem teniškem ambien-tu je za mlade nekaj posebnega in izjemno koristnega za nadaljnji razvoj. Opravili smo najkakovostnejše priprave doslej, še posebej pa bi izpostavil sodelovanje z drugimi klubi. V našem klubu smo si za to prizadevali dolga leta, sedaj nam je le uspelo. Tako je prišlo do izmenjav sparing partnerjev in s tem do popestritve treningov, v končni fazi tudi do izmenjave mnenj.
Seminar na Ptuju
Zdenko Verdenik o vodenju nogometnega moštva
Manager klub Ptuj je kot predavatelja med sebe povabil priznanega nogometnega trenerja in predavatelja na Fakulteti za šport dr. Zdenka Verdenika. Ta je v hotelu Primus govoril o vodenju nogometnega moštva.
Dr. Verdenik je skozi svoje predavanje izvrstno opisal način dela profesionalnega nogometnega trenerja, od teoretičnih temeljev do praktičnih prijemov, pri tem pa ves čas vlekel vzporednice med vodenjem moštva in vodenjem podjetja. Tako smo med ostalim lahko videli, da v nogometu obstaja t. i. formula uspeha, ki vključuje tako zunanje kot notranje dejavnike, način vodenja in karakterne lastnosti članov ekipe, Ki jih mora dober vodja analizirati in temu ustrezno začrtati strategijo svojega dela.
Razmisleka vredna je bila začetna analiza, v kateri dr. Verdenik na podlagi zgodovinskih dejstev ugotavlja, da smo Slovenci po svojem nacionalnem značaju bolj usmerjeni v branjenje kot napadanje, zato tudi v ekipnih športih prisegamo bolj na obrambno kot napadalno taktiko. Kot izziv je poslušalcem navrgel, da je morda pravi čas, da naredimo miselni preskok in začnemo »napadati« tudi v poslovnem svetu ...
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Zdenko Verdenik je vlekel vzporednice med vodenjem nogometnega moštva in vodenjem podjetja.
Na zaključku predavanja smo ugotovili, da lahko dobro prakso vodenja nogometnega moštva v veliki meri prenesemo na vodenje podjetja, pri čemer mora biti glavni poudarek na:
-	pripadnosti ekipi - podjetju,
-	notranji energiji ekipe -podjetja,
-	pravilno izbranem načinu vodenja in motiviranja ekipe
-	podjetja in
-	strokovnosti pri sprejemanju ključnih odločitev v ekipi
-	podjetju.
Dober vodja (trener, direktor) mora biti predvsem odkrit, pošten in spoštljiv do
osebnosti vsakega člana ekipe oziroma podjetja. V odločilnih trenutkih mora biti vodja umirjen, a odločen, zato mora po potrebi uporabljati tudi metode avtogenega treninga. Bistveno sporočilo oz. misel dogodka, ki nam je lahko vodilo vsakega timskega dela, pa je, da ni najuspešnejše moštvo, ki ga sestavljajo najboljši igralci, temveč moštvo, kjer igralci v medsebojni povezanosti dajejo največje učinke!
Strokovnega srečanja je udeležilo več kot 40 članov Manager kluba Ptuj in drugih zainteresiranih gostov s ptujskega območja.
Ur
Menim, da smo s tem pridobili vsi skupaj, zato si takšnega sodelovanja želimo tudi v prihodnje,« je povedal Luka Haz-dovac. Iz ptujskega kluba tudi sporočajo, da vpisujejo nove člane. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št. 040 304 897 (Luka).
JM
Košarka • 4. SKL
Ptujčani blizu zmage
Posavje Podbočje - Ptuj 72:67 (15:18, 13:16, 24:17, 20:16)
PTUJ: Kramberger 19, Marin 17, Pukšič 5, Likavec 16, Mesaric 10; trener: Matjaž Damiš.
Košarkarji Ptuja so zadnjo letošnjo ligaško tekmo v 4. ligi proti Posavju odigrali močno oslabljeni. V Podbočju je bilo le pet (!) ptujskih igralcev, ki so prikazali kolektivno in dobro organizirano igro brez »divjanja« po igrišču. Večino tekme so igrali consko obrambo, pod košema se je tokrat izkazal Karlo Likavec, ki je še posebej dobro lovil žoge pod svojim obročem. Zaradi manjšega števila igralcev so Ptujčani povsem prilagodili svojo igro in so imeli tokrat tudi zelo soliden met. Prvi dve četrtini obračuna so dobili z 18:15 in 16:13, medtem ko so v drugih dvajsetih
minutah vidno padli, saj jim je »zmanjkovalo zraka«. Kljub temu so imeli dolgo časa aktiven rezultat, saj je bil ta izenačen še tri minute pred koncem. Igralci Posavja so imeli v odločilnih trenutkih več moči in so zmagali 72:67. Pri domačinih je bil najboljši strelec Zlatič, ki je dosegel 28 točk, medtem ko je za ptujsko ekipo dal največ točk, 19, Kramberger. S kakšnim igralcem več za menjavo bi ptujski košarkarji prav gotovo lahko dobili tekmo s Podbočjem, a so sezono 2013/14 končali s porazom.
Po končanem prvenstvu bodo v KK Ptuj pod vodstvom trenerja Matjaža Dami-ša igralci članske ekipe še dva meseca trenirali, medtem ko se bodo na podlagi tekmovalnega sistema 4. lige v klubu odločili, ali bodo v prihodnji sezoni sploh tekmovali v tem tekmovanju.
David Breznik
Konjeniški šport
Ustanavlja se Kasaška zveza rejcev Slovenije
Kasaška zveza Slovenije (KZS), ki ji predseduje Janez Slavič, sicer tudi predsednik KK Ljutomer, je v prostorih gostišča MS v Ključarovcih opravila redno letno skupščino, kjer so delegati iz kasaških klubov Komenda (2), Šentjernej (2) in Ljutomer (3) pregledali delovanje Zveze v minulem enoletnem obdobju in sprejeli program dela za letošnje leto.
Najpomembnejša aktivnost KZS je v letu 2013 temeljila na vključevanje reje kasaških konj v osnovni rejski program za konjerejo in pri tem zagotavljanje finančnih sredstev za rejo in delovni preizkus kasaških konj na dirkah. Vseskozi se je poudarjala tradicionalna pasma ljutomerskega kasača, ki se je uveljavljala zlasti v obliki promocije na lanskem
kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Pripravljena je bila razstava, s prikazom razvoja pasme in rezultati reje ter uspehi na kasaških dirkah. Izvedene so bile tudi delavnice o stanju v reji slovenskih kasaških konj v Sloveniji. Z Zvezo društev kasaške centrale Slovenije je bilo dogovorjeno, da se izda skupni kasaški koledar in register konj, za kar je KZS pripravila vse ustrezne podatke, vendar ta naloga še ni bila uresničena. Menda je gradivo že pripravljeno za tisk, zato se izid pričakuje v tem letu.
Ob letošnjem jubileju, 140-letnici kasaštva in konjereje v Sloveniji, bo osrednja slovesnost 12. septembra v Ljutomeru. Ob tej priložnosti želi KZS pripraviti posvet o problematiki tovrstne go-
spodarsko-športne dejavnosti. Pred ustanovitvijo pa je tudi Kasaška zveza rejcev Slovenije, kot samostojna rejska in športna organizacija, ki bo povezovala rejce kasaških konj, vpisanih v Slovensko rodovniško knjigo za kasaške pasme. V to zvezo se bosta združili priznana rejska organizacija tradicionalne pasme konj ljutomerski kasač (KZS) in priznana rejska organizacija pasme kasač (Združenje rejcev kasaških konj Slovenije), obe pa z novonastalo Zvezo prenehata delovati in se izbrišeta iz registra društev. Sklic ustanovne skupščine novonastale kasaške organizacije je predviden za 22. marca 2014 v Kulturnem domu Križevci pri Ljutomeru.
NŠ
Mali nogomet • Veteranska zimska liga
Sedma sezona Meteorplastu
V sedmi sezoni zimske nogometne lige veteranov (igralci rojeni leta 1974 in starejši), ki jo je tudi tokrat izvedla Športna zveza Ljutomer, je nastopilo osem ekip, najuspešnejše štiri pa so se uvrstile v končnico turnirja.
Prvouvrščena vrsta KMN Meteorplast iz Ljutomera je v polfinalni tekmi ugnala vrstnike iz Cvena (5:1), v drugi tekmi pa je KMN Šport plus Ljutomer ugnal ekipo Kro-vstva Filipič iz Sovjaka (6:1). Tekmo za tretje mesto je prepričljivo (9:1) dobila ekipa Krovstva. Finalni obračun se je odvijal med nekdanjimi igralci 1. slovenske futsal lige (med letoma 1995 in 2002), saj je v obeh moštvih nastopilo skupaj kar enajst igralcev, ki so vsaj enkrat odigrali tekmo v takratnem elitnem tekmovanju. V izenačenem boju se je rezultat izmenjeval do
KMN Meteorplast (stojijo z leve): Makoter, Hošpel, Skoliber, Ga-šparič, Korošak; čepijo: Žuman, Stojko, Vozlič, Kamenšek.
rezultata 3:3, končnica pa je pripadla igralcem Meteorpla-sta, ki so s 6:4 premagali KMN Šport plus. Za zmagovalce sta po trikrat v polno zadela Stoj-ko in Kamenšek, za poražence pa so bili strelci Ciglarič
(2), Budja in Novak. Najučinkovitejši igralec lige je bil s 16 zadetki Franc Kamenšek (Meteorplast). Tekme v športni dvorani ŠIC Ljutomer je sodil Vlado Kristofič iz Ljutomera.
NŠ
Foto: NS
torek • 1. aprila 2014
Reportaža, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela • Valencia, Katalonija in Aragonija (11. del)
Mallorca
Majhno nizkocenovno letalo za hvalevredno prijetno ceno čaka na gironski vzletno-pri-stajalni stezi. Ura je zgodnja, večina potnikov zaspana, spet drugi v alkoholiziranem počitniškem stanju. Spanje posledično odpade, nenazdanje pa prevoznik Rynair skorajda minutno ponuja drug in zmeraj boljši izdelek. Kljub kratkemu letu in nenehnemu oglašanju stevardes z namenom preprečitve spanca in optimiziranja možnosti prodaje si privoščim neudobno prebiranje turistične brošure o Mallorci, kjer prebiva več kot 870 tisoč prebivalcev, površina nekaj več 3.600 km2, kar ji daje seveda površinski in turistični primat znotraj Balearskega otočja. Še posebej me navduši podatek o najvišjem vrhu Puigu Major, ki presega znamko 1.400 metrov nad morjem, a že naslednja stran v brošuri povsem uniči vzhičenje s podatkom o prisotnosti vojaških enot na tem vrhu. To vsekakor pomeni omejen dostop. »Gospod, ali želite breznikotinsko cigareto?« v vzhodnoevropski angleščini in s prijetnim nasmehom na obrazu ponudi privlačna stevardesa. Res kratek polet, še tistih pet evrov, pripravljenih za okusen letalski zajtrk, nisem uspel zapraviti.
Letališče Palma de Mallorca je tretje največje letališče v Španiji in eno bolj obremenejnih v Evropi. Samo v letu 2012 so prepeljali več kot dvaindvajset milijonov potnikov! Res fasci-nanten podatek, ki vsekakor ne sledi relativno majhni leta-
Pogled na staro mestno jedro Palma s prevladujočo katedralo
Foto: Uroš Zajdela
liški infrastrukturi. Nekoliko podrobnejši pogled prihodov in odhodov vsekakor potrdi tezo o izredni obremenjenosti delavcev v nadzornem stolpu. Prva poštniška letala za celotne Baleare so pristajala na tem letališču že v zgodnjih 1920.
Suh in vroč zrak udari ob izstopu iz letališke zgradbe. Še zmeraj očaran nad majhnostjo in očitno funkcionalnostjo letališča. Številni avtobusi po harmonično ravnovesni dogovorjeni ceni ponujajo prevoz do deset kilometrov oddaljene prestolnice Palma. »Guten tag, wie gehts?« slišim na skoraj vsakem koraku. Nemška beseda na vsakem koraku. Mar smo pristali v Nemčiji. Občutno premočno me udari spoznanje, da iz nemško govorečih držav na dnevni bazi pristane več kot deset letal. Majhen rentan avtomobilček naju čaka v sosednji
Foto: Uroš Zajdela
Obmorska promenada z umetni jezercem pozdravi prišleke s prekrasnim pogledom na katedralo in palačo Almudaina.
zgradbi. Ceste do Palme vzorno urejene, nekoliko me zmotijo preštevilne reklame za največji oktoberfest zunaj Nemčije, ki se seveda odvija ravno na Mal-lorci. Isto leto sem se še enkrat vrnil na Mallorco v času tega pijančevanja povsem naključno in doživel nemški razvrat na domnevno španskem otoku. Pivo, domače punce v po-mankljivih bavarskih krilcih, ki mnogo več pokažejo kot skrijejo ter nerazumljivo popularna nemška glasba. Deset evrov za veliko litrsko pivo. V dopoldanskih urah naslednjega dne se predhodno nočno zabavni levi spremenijo v majhne in od bolečih glav potrte mucke.
Palma de Mallorca z nekaj več kot 400.000 prebivalci očara zlasti prišleke ob morski promenadi. Fantastičen pogled na mogočno gotsko katedralo, za katero se skrivoma bohoti palača Almudiana in umetno jezerce, ki ni ravno v ponos mestnim arhitektom. A bistvo je menda v odsevu sončnega zahoda. Majhne srednjeveške uličice, prepolne majhnih trgovin. Nemški vrvež potihne in španski ponos privre na plan. Obisk katedrale je seveda obvezen in zdi se, da prav vse poti vodijo do te arhitekturne dovršenosti iz štirinajstega stoletja. Obisk je svojstveno doživetje igranja svetlobe in senc iz 87 oken. Kot smo do sedaj že navajeni, prav nobena arhitekturna mogočnost se v tem delu Španije ni mogla izogniti
Foto: Uroš Zajdela
Edini okrogel grav v Španiji najdemo prav na Mallorci. Donedavnega zapor, danes pomembna turistična atrakcija.
prstom »mogočnega« Gaudija, ki je med letoma 1902 in 1914 pustil viden pečat tudi na katedrali Palma.
Le čez ulico in že smo v palači Almudaina. Nepredstavljiva harmonija gotske in islamske arhitekture v središču politične in ekonomske moči Mal-lorce skorajda dve tisočletji. Rimljani so oblikovali naselje, Arabci so zgradili trdnjavo, ki so jo ob pregonu slednjih vendarle preobrazili v katalonsko gotsko obliko. Danes prekrasna kulisa. Osvoboditev Mal-lorce iz »temačnih« mavrskih krempljev leta 1229 je spodbudila arhitekte za obnovo palače, namenjene kraljem ter kraljicam Mallorce in še danes je Almudaina uradna kraljeva palača španskega kraljevega dvora z namenom gostitve pomembnejših dogodkov.
Navdušen nad katedralo in Almudaino sledim nepotešeni želji po sladoledu. Ponudba je zelo bogata. Številni trgi v Mallorci, okrašeni s prastarimi oljkami. Glavna ulica je počasi gibljiva reka turistov. Zasledim skorajda vse mednarodno priznane trgovine. Premnoge mladenke mukoma nosijo številne vrečke z novimi oblekami, čevlji in parfumi. Le nekaj ulic vstran najdeš svoj mir. Številni starejši domačini pred durmi svojih hiš zagotovijo avtentičnost. Odpravim se še do arabskih kopeli, ki bolj pritegnejo mojo turistično radovednost kot željo po dejanski kopeli pri 35 oC zunanje temperature.
Mnogi vodniki zagotovo upravičeno opisujejo fantastičen pogled na katedralo in palačo iz pristanišča, zlasti ob sončnem zahodu, a nedvomno se najlepši pogled na mesto skriva dobro uro hoda iz mogočnega gradu Bellver, sicer edinega okroglega gradu v Španiji. Odpre se pogled na celotno mesto, zaliv in dobršen del otoka. K čarobnosti popoldneva prispeva še nepozaben park, prepoln pinij in borov s sanjskimi vonjavami v primežu sončnih žarkov. Grad Bellver je leta 1300 začel graditi mallor-ški kralj Jaume II, dolgo časa pa je nato služil kot vojaški zapor.
Palma de Mallorca me je povsem navdušila, nekoliko manj obmorsko mestece Arenal le dobrih 15 kilometrov vstran ...
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 1. april
Danes goduje Hugo. Danes je dan norcev.
1713 je francoski kralj Ludvik XIV, Imenovan »sončni kralj«, baje uzakonil 1. april kot »dan norcev in lažnivcev«.
1815 se je rodil nemški »železni kancler« Otto Eduard Leopold Bismarck. Leta
1862	je bil imenovan za predsednika vlade in zunanjega ministra.
1873 se je rodil ruski skladatelj, pianist in dirigent svetovnega slovesa Sergej Vasiljevič Rahmaninov.
1875 se je rodil britanski časnikar in nato svobodni pisatelj kriminalističnih romanov Edgar Wallace, avtor preko sto uspešnih romanov. 1880 se je rodil Kuniaki Koiso japonski armadni general in ministrski predsednik v zadnjem obdobju druge svetovne vojne.
1917 je umrl temnopolti ameriški skladatelj Scott Joplin, na prehodu iz 19. v
20. stoletje znan kot kralj ragtima.
1922 je umrl na Madeiri zadnji avstro-ogrski cesar Karel I.
Sreda, 2. april
Danes goduje Franc. Danes je svetovni dan etnologije in svetovni dan mladinske književnosti.
1725 se je rodil beneški duhovnik, pisatelj, vojak, vohun in diplomat Giovanni Giacomo Casanova, ki je svoje ime za vekomaj spremenil v sinonim za lah-koživca.
1805 se je rodil veliki pisatelj, danski pravljičar Hans Christian Andersen. 1840 se je rodil francoski pisatelj Emile Zola, začetnik naturalističnega romana.
1905 so uradno odprli Simplonski predor skozi Alpe. 1948 so Američani in Britanci prvič poslali pomoč po »zračnem mostu« zahodnim Berlinčanom, ki jih je z vseh stani blokirala sovjetska Rdeča armada. 1868 je začel izhajati v Mariboru politični časopis Slovenski narod.
Četrtek, 3. april| Danes goduje Ljuba.
1525 je upor kmetov, ki se je začel že jeseni prejšnjega leta, zagorel po vsej Nemčiji.
1559 se je z mirom končala vojna med Španijo in Francijo za prevlado v Evropi.
1678 se je rodil italijanski skladatelj in violinist Antonio Vivaldi.
1863	se je rodil belgijski arhitekt, umetnostni pisec in slikar Henry van de Velde.
1866 so ustanovili v Zagrebu Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti.
1901 je bil v drugem mandatu ustoličen 25. predsednik ZDA Wiliam McKinley. 6. septembra ga je ustrelil anarhist. Zamenjal ga je podpredsednik Roosevelt.
1924 se je rodil ameriški filmski igralec Marlon Brando.
Petek, 4. april
Danes goduje Izidor.
188 se je rodil rimski cesar Marcus Aurelius Severus Antoninus Augustus -Karakala. Zaslovel je, ker je vsem svobodnim prebivalcev imperija podelil rimsko državljanstvo, v Rimu pa je dal zgraditi znamenite terme (umrl 217). 1851 so ustanovili državni svet Avstro-Ogrske kot nadomestilo za parlament. 1883 je v Mariboru zasvetila prva električna žarnica. 1915 se je rodil ameriški kitarist in pevec bluza Muddy Waters, eden glavnih akterjev pri ustvarjanju sodobnega glasbenega sloga rhythm-and-blues. 1918 se je končala bitka na Sommi. 1949 je dvanajst zahodnih držav ustanovilo zvezo NATO. 1968 je bil v Memphisu umorjen Martin Luther King, borec za pravice črncev in dobitnik Nobelove nagrade za mir. Bil je žrtev belega skrajneža.
Sobota, 5. aprila
1588 se je rodil Thomas Hobbes, angleški filozof (umrl 1679). 1794 so v Parizu so na zahtevo voditelja revolucije Maximiliena Robespierra usmrtili enega od revolucionarjev, Georgesa Jacquesa Dantona. 1799 je Valentin Vodnik objavil prve slovenske "Kuharske bukve". 1818 so čilenski uporniki v bitki pri Maipuju premagajo Španijo. 1894 so na mednarodnem kongresu v Parizu obnovili olimpijske igre. 1908 se je rodil Herbert von Karajan, avstrijski dirigent (umrl 1989). 1943 jeWillem Johan Kolff prvič v zgodovini izvedel dializo z umetno ledvico. 1955 je Winston Churchill odstopil z mesta britanskega predsednika vlade. 1992 se je začelo obleganje Sarajeva.
1998je bil na Japonskem odprt most Akashi-Kaikyo, ki povezuje otoka Šikoku in Honšu. S tem je postal največji viseči most na svetu.
Nedelja, 6. april
Danes goduje Viljem.
1327 je Petrarka spoznal v neki cerkvi v Avignonu, Lauro, poročeno Sade, ki je po mnenju nekaterih plod pesnikove domišljije, vendar mu je bila do svoje smrti in tudi kasneje muza njegove ljubezenske poezije. 1483 se je rodil Rafael, eden izmed treh velikanov visoke italijanske renesanse.
1490 je umrl na Dunaju kralj Ogrske in Češke Matija Korvin, ki se je v spominu Slovencev ohranil kot ljudski junak kralj Matjaž. 1667 je močan potres uničil del Dubrovnika.
1896 so se začele v Atenah prve olimpijske igre nove dobe, na katerih je sodelovalo 311 tekmovalcev iz 13 držav.
1909 je prvič stopila človeška noga na Severni tečaj. To je dosegel v svojem
šestem poskusu častnik ameriške bojne ladje Robert Peary.
1917 so ZDA na strani zavezniških sil vstopile v prvo svetovno vojno.
Ponedeljek, 7. april
Danes goduje Darko. Danes je dan slovenske zastave in svetovni dan zdravja.
331 p. n. š. naj bi po Izročilu Aleksander Veliki v delti Nila na kraju, kjer je stala neka nepomembna egiptovska vas, ustanovil novo mesto Aleksandrijo. 1348 so ustanovili v Pragi najstarejšo univerzo v srednji Evropi - Karlovo univerzo.
1827 so bile vžigalice prvič uradno zapisane v poslovnih knjigah angleškega kemika in lekarnarja Johna Walkerja, ki je izumil vžigalice, ki so se vnele z drgnjenjem.
1847 se je rodil danski pesnik in pisatelj Jens Peter Jacobsen. Bil je vodilni danski naturalist in predhodnik dekadence. 1902 so ustanovili v ZDA eno največjih naftnih družb na svetu Texaco. 1906 je nenadoma začel bruhati vulkan Vezuf. Tok lave je zalil mesto Ottaviano.
1919 so socialisti v Munchnu razglasili Bavarsko republiko.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 1. aprila 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Kratka ohladitev ni prinesla dovolj padavin
Lepa, topla pomlad je res omogočila zgodnji začetek dela na vrtovih, vendar bi bilo zdaj zelo potrebno tudi nekaj dežja. Ker dežja nikakor ni bilo dovolj, je treba pričeti zalivati. Zdaj, ko še ni ekstremne suše, je treba vodo samo dodajati, da se prepreči popolno izsuševanje zemlje. Zato si vzemite čas in vrt obilno zalijte. Seveda zalijemo samo grede, na katerih kaj raste. Ker se je košnja zelenic že začela, pokošeno travo kot zastirko položite okoli posajenih sadik in tudi po praznih gredicah. Tako boste preprečili zbijanje zemlje in izsuševanje tal.
Mešani posevki
Dva prispevka nazaj sem pisala o mešanih posevkih in obljubila tabelo. Tukaj je poenostavljena tabela.
Vendar velja vpliv dobrih sosedov samo tam, kjer se prepletajo korenine, na sosednji gredi težav ni. Vedno pa je treba paziti, da večje rastline ne senčijo manjših, v poletni vročini pa naredimo obratno, solato, cve-tačo, brokoli sadimo na primer v senco visokega fižola, da bodo bolje uspevali. Najpomembneje pa je, da na vrtu vključimo čim več cvetja, nikakor naj ne manjkajo ognjič, žametnica in kapucinke, vendar pa so zelo pomembne tudi cvetoče ko-
bulnice, kot so koper, janež in komarček, pa tudi novejši koriander. Cvetijo naj povsod po vrtu, samo med korenčkom in peteršiljem jih populite. Prav tako pustite cveteti korenček, če je kakšen slučajno zacvetel na gredi. Takšen vrt, poln cvetja in dišavnic ne bo samo zdrav, bo tudi prava paša za oči.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Vrt, poln cvetja in dišav, je zdrav vrt, ki ga je veselje tudi pogledati.
Zdravstveni nasveti
Prehlad in gripa (4. del)
■
Foto: Miša Pušenjak
sta nalezljivi virusni obolenji, ki prizadeneta zgornja dihala. Širita se kapljično -okužimo se v bližini bolnikov, ki kašljajo in kihajo. Lahko pa se okužimo tudi z neposrednim stikom z bolnikom ali okuženimi predmeti. Prehlad in gripa sta značilna za zimske mesece.
Zdravila za prehlad ali gripo ni. Z zdravili, prehranski-mi dopolnili in medicinskimi pripomočki lajšamo simptome gripe ali prehlada.
Kašelj je v bistvu zaščitni mehanizem, s katerim telo iz dihalnih poti odstranjuje tujke in izločke oz. sluz. Kašelj je refleksni odgovor na vzdra-žene receptorje. Normalno človek zakašlja nekajkrat dnevno, da očisti dihala.
Kašelj kot bolezen delimo na kratkotrajni (do tri tedne) in dolgotrajni (več kot tri tedne). Najpogostejši povzročitelji so ponovno virusi, lahko pa ga povzročajo tudi bakterije in drugi mikroorga-
nizmi. Tudi po umiritvi okužbe lahko kašelj še nekaj časa traja - zaradi prekomerne vzdraženosti dihalnih poti. Kašelj je lahko posledica resnih bolezni: KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen), astma, kronično vnetje nosnih in obnosnih votlin, zatekanje želodčne kisline navzgor po požiralniku. Kašelj je lahko tudi znak resnih in težkih bolezni, kot je pljučni rak. Tudi nekatera zdravila povzročajo kašelj, predvsem ACE-inhibitorji (zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka). Pogost vzrok kroničnega kašlja je kajenje cigaret. Dolgotrajen kašelj je vsekakor razlog za obisk zdravnika!
Pri kratkotrajnem kašlju si lahko pomagate sami. Farmacevt v lekarni vas bo vprašal, ali je kašelj suh in dražeč, ali je produktiven. Suh kašelj zdravimo z antitusiki, zdravili, ki kašelj umirjajo. Produktiven kašelj zdravimo
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
z ekspektoransi in sekre-tolitiki, zdravili, ki olajšajo izkašljevanje in redčijo sluz v dihalih. Vse našteto obstaja v obliki sirupov, šumečih tablet in tablet - pacient se odloči za tisto farmacevtsko obliko, ki jo najlažje zaužije. Pri obeh oblikah kašlja je treba uživati veliko tekočine, s tem preprečujemo izsuše-nost sluznic.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
vrtnina	Ugodni sosedje	Neugodni sosedje
špargelj (beluš)	paradižnik, peteršilj, kumara, solata, bob, fižol, kolerabica, paprika,	česen, čebula
bučke, buče	bazilika, fižol, sladka koruza, čebula, bob, fižol, paradižnik, redkvica, solata	kumare, lubenice, melone
čebula	korenček, rdeča pesa, radič, solata, kumare, jagode	zelje, grah, por, fižol, bob, "
česen	paradižnik, rdeča pesa, korenček, kumare, jagode, vrtnica	kapusnice, grah, por, fižol, bob,
endivija	fižol, por, kapusnice	
fižol	borago, kapusnice, kolerabica, solata, kumare, zelena, krompir, paradižnik, rdeča pesa, šetraj, jagode	grah, čebula, česen, por
grah	korenčke, redkvica, zelena, špinača, kumare, buče, slaka koruza, solata, kapusnice, kolerabica	grah, čebula, česen, por, fižol, krompir, paradižnik
jagode	česen, por, solata, redkvica, fižol, solata boreč, drobnjak, kitajski drobnjak, čebula	kapusnice
kapusnice	fižol, zelena, špinača, krompir, solata, por, endivija, grah, koriander, koper, komarček, sladki komarček, kumina, blitva, kamilica, meta,	čebula, česen, jagode, kapusnice
kolerabica	fižol, špinača, zelena, rdeča pesa, redkvica, por, solata, krompir, grah, paradižnik	čebula, česen, jagode, kapusnice
korenček	čebula, paradižnik, radič, redkvica, mangold, por, česen, grah, solata, drobnjak, žajbelj, zelje, rdeča pesa	peteršilj, koper, koriander, komarček, zelena, pastinak
krompir	borago, bob, grah, kapusnice, kolerabica, sladka koruza, kapucinka, meta, kumina, kamilica, žametnica, ognjič	sončnice, paradižnik, buča, zelena, grah, rdeča pesa
kumare	bazilika, sladka koruza, fižol, grah, zelena, špinača, čebula, por, rdeča pesa, solata, zelje, koper, koriander	paradižnik, krompir, redkvica
blitva ali mangold	redkvica, redkev, kapusnice, korenček, fižol, grah, žametnica, kapucinke, ognjič	užitna loboda, špinača, rdeča pesa
paradižnik	nizek fižol, korenček, por, pastinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, kapucinka, redkvica, kolerabica, čebula, bazilika, ognjič	grah, krompir, kumare, koper
por	zelena, korenček, paradižnik, solata, kolerabica, kapusnice, jagoda, endivija, kamilica, špinača, komarček, koper,	fižol, rdeča pesa, grah, bob,
radič	paradižnik, fižol, solata, korenček	
rdeča pesa	fižol, kapusnice, kolerabica, česen, čebula, bučke, kumare, koper, kumina, komarček, koriander	špinača, fižol, krompir, koruza, por
redkvica, redkev	fižol, korenček, solata, paradižnik, špinača, mangold, kapusnice, kolerabica, grah, kapucinke, šetraj	kumara
sladka koruza	paradižnik, solata, kumare, buče, melone, lubenice, krompir	zelena, rdeča pesa
solata	redkvica, korenček, kumare, čebula, radič, por, paradižnik, fižol, špargelj, rdeča pesa, kolerabica, kapusnice, grah, koper, meta, borago, špinača, sladka koruza	zelena, peteršilj
špinača	rdeča pesa, paradižnik, fižol, redkvica, kolerabica, kapusnice, krompir, jagode, grah, solata	rdeča pesa, blitva
zelena	kapusnice, grah, špinača, paradižnik, fižol, por, kolerabica, kumare, kamilica	sladka koruza, solata, krompir
torek • 1. aprila 2Q14
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
To je to
Ameriška glasbena revija Billboard je objavila končni seznam o največjih zasluž-karjih v glasbeni industriji v letu 2013. Kot so dejali, so porabili skoraj štiri mesece, da so lahko obdelali številne podatke in na tak način prišli do čimbolj točnih številk. V komentarju so še zapisali, da tudi tokratna lestvica potrjuje, da glasbeniki zaslužijo najmanj s prodajo svoje glasbe. Največji del zaslužka pa jim prinašajo turneje in živi nastopi. Na tako imenovani Money Makers lestvici so zajeti podatki, ki so vezani samo na prodajo glasbe, zaslužek od avtorskih pravic in nastopi v živo. Pri tem pa niso upoštevali vseh drugih prihodkov, kot so različna sponzorstva, reklame in prodaja drugih proizvodov. Številni glasbeniki namreč prodajajo tudi svoje blagovne znamke oblačil, kozmetike itd. Na prvem mestu najdemo mlado ameriško pevko Taylor Swift, ki je v lanskem letu zaslužila neverjetnih 39.700.000 dolarjev, kar 30 milijonov ji je navrgla njena mega uspešna turneja, imenovana Red. Tudi vsi drugi izvajalci, ki so se uvrtili med najboljših pet (Kenny Che-sney, Justin Timberlake, Bon Jovi in The Rolling Stones), so na vrhu med tistimi, ki se lahko pohvalijo z najuspešnejšimi lanskimi turnejami.
Foto: musiclipse.com
Kate Bush
Billboard Top 10 Money Makers:
1.	Taylor Swift
-	39,699,575.60 $
2.	Kenny Chesney
-	32, 956,240.70 $
3.	Justin Timberlake
-	31,463,297.03 $
4.	Bon Jovi
-	29,436,801.04 $
5.	The Rolling Stones
-	26,225,121.71 $
6.	Beyonce
-	24,429,176.86 $
7.	Maroon 5
-	22,284,754.07 $
8.	Luke Bryan
-	22,142,235.98 $
9.	Pink
-	20,072,072.32 $
10.	Fleetwood Mac
-	19,123,101.98 $
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
2.	DARK HORSE - KATY PERRY FT. JUICY J
3.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	I GOT U - DUKE DUMONT FT JAX JONES
2.	MY LOVE - ROUTE 94 FT JESS GLYNNE
3.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
NEMČIJA
1.	WAVES - MR. PROBZ
2.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
3.	RATHER BE - CLEAN BANDIT FEAT. JESS GLYNNE
Kolumbijska pevka Shakira, ki ima na Facebooku več kot 86 milijonov oboževalcev, je postala nova kraljica tega spletnega portala. Povedano natančneje, 37-letna Shakira se lahko pohvali s kar 86.852.612 sledilci. Na drugem mestu je s 86.327.913 oboževalci dosedanja številka 1 barbadoška pevka Rihanna. Obe sta pred kratkim združili svoje moči v uspešnici Can't remember to forget you. Žensko prevlado pa je na tretjem mestu s 84.164.468 oboževalci razbil ameriški raper Eminem. Shaki-ra je v teh dneh izdala tudi svoj novi studijski album, ki ga je poimenovala preprosto Shakira.
Ameriška rock pevka Chrissie Hynde, ki se je v glasbeno zgodovino vpisala kot članica legendarne zasedbe The Pretenders, bo 10. junija izdala svoj prvi samostojni studijski album. Na novem albumu, imenovanem Stockholm, bo 11 skladb. Album so posneli v istoimenskem švedskem mestu, pri tem pa ji je pomagal Bjorn Yttling, ki je član znane švedske indie pop zasedbe Peter, Bjorn and John. Na albumu se kot gostje pojavljajo še nekatera znana imena, kot so Neil Young, Joakim Ahlund in legendarni teniški igralec John McEnroe. Danes že 62-letna Chrissie Hynde je album opisala
kot mešanico med Johnom Len-
nonom in skupino ABBA. ®®®
Se še spomnite pred leti izjemno popularne britanske pevke Kate Bush? Za vse ljubitelje njene glasbe ponujamo dobro novico, saj se pevka po večletni odsotnosti vrača na svetovne glasbene odre. Danes 55-letna pevka je nase prvič opozorila že daljnega leta 1978, ko je posnela uspešnico z naslovom Wuthering heights. Kljub temu da je pevka v nadaljevanju svoje kariere nanizala še nekaj velikih uspešnic, je večini verjetno v spominu ostala skladba Running up that hill in je od njenega zadnjega nastopa v londonski dvorani Hammersmith Appollo minilo že natanko 35 let. Konec avgusta in v začetku septembra se pevka vrača v omenjeno dvorano, kjer bo nastopila na 15 koncertih. Med razlogi, zakaj ni nastopala na odrih, je navajala strah pred letenjem, željo po ustvarjanju glasbe v samoti ter slabe spomine na prvo turnejo. Kate Bush je svoj zadnji album 50 words for snow objavila leta 2011, lani pa je za svoje glasbene zasluge prejela viteški red
kraljice Elizabete II.
®@®
Člani popularne zasedbe Kaiser Chiefs so izrazili željo, da bi njihova skladba Coming home postala neuradna himna reprezentance Anglije za prihajajoče Svetovno nogometno prvenstvo. Uradno himno angleške reprezentance Greatest day je napisal Gary Barlow. Pri tem so mu pomagali bivša članica skupine Spice Girl Mel C, Pixie Lott, Katy B in nekdanji nogometni zvezdnik Gary Lineker. Basist skupine Kaiser Chiefs Simon Rix je v izjavi za časopis The Sun povedal, da si želijo da bo nogometnim navdušencem bolj všeč njihova skladba in da upajo, da se bo skladba Coming home na veliko vrtela, ko se bo angleška nogometna reprezentanca vračala domov z osvojenim naslovom svetovnih prvakov.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Javni« interesi...
Vsake toliko se v slovenskih medijih pojavi kakšna novica o prodaji tega ali onega podjetja, o stečaju kake firme ali kaj podobnega. Nič posebnega, bi morda sprva pomislil; podobne reči se dogajajo povsod po svetu. Nekatera podjetja izginjajo v pozabo zgodovine, druga uspevajo kot gobe po dežju, spet tretja prevzemajo kakšna druga podjetja. Vse to se dogaja na dnevnem redu in nihče ne izgublja pretiranih besed na te teme; življenje tako kot biznis gre naprej.
No, vsaj v razvitih deželah, ne pri nas. Kadar takšno novico zasledim v Sloveniji, se mi namreč zmeraj zazdi, da gre za velenacionalni problem vesoljnih razsežnosti, za katerega bi bilo najbolje, da bi se ga lotili kar z referendumom. O tem, v normalnih državah vsakdanjem biznisu, morajo pri nas razpravljati politiki, prirejati se morajo politične okrogle mize in javne debate, med vsem tem pa se nenehno pojavlja izjemno priljubljena besedna zveza - javni interes. Vsi, še posebej pa politiki jo radi uporabljajo vse povprek, da upravičijo lastne interese. A kaj javni interes sploh je? Tudi jaz sem med drugim javnost in moj edini interes je interes do dostojnega življenja. Interes, da država mene ter druge ljudi pusti pri miru, da posredno ali neposredno ne vtika nosa v vsako poro mojega življenja ter mi/nam tako omogoči, da si sami omogočimo, kar si želimo. Samo možnosti potrebujemo, pa se bomo že znašli.
Vedeti namreč moramo, da ljudje v prvi vrsti delujemo v korist lastnih interesov, in če vsak ni posamezno zadovoljen, lahko dolgoročno pozabimo na kakršnokoli "skupno dobro". Ta preprosta ideja je moj interes in malo mi je mar, katere nacionalnosti je lastnik kakšnega podjetja, ravno tako kot me niti najmanj ne zanima, kakšne barve las ima, koliko ima otrok ali katera je njegova najljubša barva. V mojem "javnem" interesu ni niti, ali kakšna firma izgine z obličja tega planeta. Se bo zmeraj našla kakšna druga, ki bo zadovoljila enake potrebe.
Velikokrat se mi zdi, da je javni interes zgolj fraza socialističnih nostalgikov, ki so prepričani, da brez njihovega velenačrta kratkomalo ne bomo znali ali imeli ničesar. Tudi prav, ampak jaz pač mislim, da več glav več ve, če le imajo možnosti, zato ne vidim nobene potrebe po kakšnem centralnem vodenju.
Občutek imam tudi, da se javni interes velikokrat uporablja, kadar se govori o podjetjih, ki jih posamezniki povezujejo z neko identiteto. Lepo, vendar kaj ima to opraviti z biznisom? Ali to pomeni, da naj bi država v nedogled financirala kakšna neuspešna podjetja zgolj zato, ker jih nekateri povezujejo s slovenstvom? Vedeti moramo, da še tako kultne blagovne znamke niso nastale zaradi kakšne potrebe po nacionalni identiteti, pač pa so zgolj produkt trga; magari tudi socialističnega. Tako ne razumem, kaj je narobe, če propadejo? Jih bodo že nadomestila druga podjetja, z drugimi blagovnimi znamkami, ki bodo kultne kakšni drugi generaciji; seveda, če je trg razvit in se država ne vtika pretirano. A so na primer čaji Twinings kaj manj angleški, če država nima kaj veliko opraviti z njimi? Ali pa na primer mercedes? Je kaj manj nemški, če nad njim ne bdi gospa Merkel in o njegovi usodi ne razpravljajo v parlamentu? Verjetno ne, vendar pri nas to ni tako enostavno, saj se zdi, da se bodo gore tresle ter da bo po mestih začela kositi kuga, ako bode kakšna firma recimo prodana. No, pa smo, kjer smo. Če ne drugega, imamo vsaj javen interes.
Matic Hriberšek
t V
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
-IAPPY - PHARREL WILLIAMS
IICTED TO YOU - AVICCI
3.	INVISIBLE - U2
4.	LET HER DOWN EASY - GEORGE MICHAEL
5.	TEAM - LORDE
6.	GEORGE EZRA - BUDAPEST
7.	WE MUST BE CRAZY - MILOW
8.	LIAR LIAR - CRIS CAB/PHARREL '
9.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
10.	BURNING BRIDGES - ONE REPU!
11.	ROUND AND ROUND (SPET) - TIP KOVAČ
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
LLIAMS
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 1. aprila 2Q14
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK: stročji fižol v omaki, kranjska, pijana nevesta SREDA: zelenjavna mineštra z rižem, sadna kupa s sladoledom
ČETRTEK: piščančji medaljoni, špinača, krompirjev pire PETEK: zapečene testenine z gobami*, solata, rulada SOBOTA: krompirjeva kremna juha, zeljni zavitek s pečenico**, krompir v kosih, jogurtova omaka z drobnjakom
NEDELJA: kokošja juha z rezanci, pečen piščanec, široki rezanci, motovilec
PONEDELJEK: dušeno sladko zelje, krompir v kosih, hrenovka
*Zeljni zavitek s pečenico
Sestavine: 1 vrečka listnatega testa; 2-3 pečenice (namesto tega lahko 30 dag mletega mesa, vendar moramo nadev potem dodatno začiniti s soljo in poprom), 2 čebuli, 2 stroka česna, 150 g slanine (narezane na kocke), 500 g kislega zelja, 100 ml juhe (gotove ali hitro pripravljene iz jušne kocke), majaron, 1 jajce za premaz.
Na maslu prepražimo čebulo, česen in na kocke narezano slanino. Dodamo mesoiz pečenk in pražimo tako dolgo, da meso razpade na grude. Primešamo zelje, ki smo ga prej nekaj minut kuhali in še nekaj minut pražimo, nato pa zalijemo z juho, začinimo (po potrebi, ker so že pečenice začinjene) in kuhamo tako dolgo, da tekočina izpari. Testo razvaljamo in nanj enakomerno razporedimo maso z zeljem. Zavijemo v zavitek in ga
položimo na pekač. Razžvrkljamo jajce in premažemo zavitek. Pečemo pri 200 °C v vnaprej ogreti pečici okrog 30 minut.
**Zapečene testenine z gobami
Sestavine: 500 g širokih rezancev, 300 g mešanih gob, 400 g pasiranega paradižnika, 100 g korenčka, 1 manjša čebula, 50 g masla, 4 žlice olja, 1 dl kisle smetane, 100 g ribanega sira, 3 žlice paradižnikove mezge, 4 žlice suhega rdečega vina, sol, črni poper v zrnu, 4 stroki česna, 1 vejica peteršilja, 1 vejica origana, 1 vejica timijana, 1 vejica bazilike.
V ponvi segrejemo polovico olja. Nanj stresemo gobe in jih med mešanjem pražimo 2 minuti. V večji, nekoliko globlji ponvi segrejemo preostalo olje. Nanj stresemo sesekljano čebulo in jo med mešanjem posteklenimo. Dodamo nariban korenček in prepražene gobe. Zalijemo z rdečim vinom, pokrijemo in počasi dušimo, da se vino povsem ukuha. Dušenim gobam primešamo pasiran paradižnik, nasekljan česen in peteršilj ter paradižnikovo mezgo. Začinimo s soljo in sveže mletim črnim poprom. Pokrijemo in počasi dušimo 10 minut; med dušenjem postopoma zalijemo z vročo vodo. Na koncu primešamo kislo smetano in sesekljana zelišča. Testenine skuhamo na zob. Kuhane rezance odcedimo. Polovico jih stresemo v pomaslen pekač. Prelijemo jih s polovico gobove omake, na katero drobno naribamo pol sira. Prekrijemo s preostalimi testeninami. Na te razdelimo ostanek gob. Potresemo s preostalim drobno nari-banim sirom in s kosmi masla. Pekač za 15 minut potisnemo v segreto pečico.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SejnO zaVOtek
KEBRCEK
»Mitja, katera žival ti je bila najbolj všeč v živalskemu vrtu?« vpraša mama.
»Meni slon, očku pa tisti kebr-ček iz blagajne.«
»To je snov, ki povzroča slab okus, če jo pozabiš dati v čaj.«
ARETACIJA
Srbski policist je vprašal kolega: »Kaj ti misliš o našem predsedniku?«
»Isto kot ti!« mu je odvrnil kolega.
»Potem si pa aretiran!«
ZELO PODOBNO Oče se je odločil, da bo svoji odraščajoči hčerki pojasnil nekatere zadeve v zvezi s spolnim življenjem. Opisal ji je kako to gre pri živalih: kokoših, hroščih....
»Si razumela?« jo je na koncu vprašal.
»Ja, saj to je skoraj tako kot pri ljudeh!«
NAPRAVE
Maks je preizkušal prijatelja Andreja: »Kako se imenuje aparat s katerim lahko gledamo zvezde in planete?« »Teleskop!«
»Kako pa naprava, s katero gledamo mikroorganizme?« »Mikroskop!«
»Kako pa rečemo napravi za opazovanje iz podmornice?« »Periskop!«
»Kako pa rečemo napravi, s katero Rusi gledajo skozi zid?« »Tega pa ne vem.« »Okno!«
BOKSAR
Sosed, zakaj pa vaš pes vedno steče v kot, ko zazvoni v zvoniku?
»Mar ne vidite, da je boksar?«
SLADKOR
Miha, povej mi, kaj je to sladkor.
MORSKI PSI
Morski psi se pogovarjajo o prehrani, ki so jo zaužili v preteklih dneh.
»Pred nekaj dnevi sem požrl Američana, pa sem potem cel dan bruhal hamburgerje!« je rekel prvi.
»Jaz sem pa pojedel Rusa in sem cel dan bruhal vodko« je povedal drugi morski pes. »Jaz sem šele nastradal!« se je oglasil tretji. »Pojedel sem blondinko, pa se dva dni nisem mogel potopiti pod vodo!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
NEKDANJI ZAGREBŠKI TEDNIK
PREVOD BIBLIJE V
LATINŠČINO
ORAČ, RATAJ (ZASTAR.)
IT. GENERAL (GALEAZZO)
OKRAS IZ TREH NOT
NIŽJI TURŠKI PLEMIČ
MAJDA ARH
BRAZILSKI NOGOMETAŠ (JOSE)
ZVEZDA V
OZVEZDJU ORLA
POKRAJINA V
JUŽNI AFRIKI
IRANSKO NOMADSKO PLEME
INDONEZIJSKO OVOJNO KRILO
ANA ŠTEFOK
LESNI KATRAN
KOPNO V
MORJU
OBLAGANJE Z
MAVCEM
HIP, MOMENT
REKA V ZAHODNI KANADI
IZPODRIV
LJUDSKO PLAČILO (STAR.)
GOROVITOST
NAS PLAVALEC (DEJAN)
JAPONSKA UMETNOST ZGIBANJA PAPIRJA
POŽELENJE
DINJA
IZDELOVALEC REŠET
POTOK PRI PARADIŽU
GOST KOŠEK
IVAN TAVČAR
KARDINAL (FRANC)
KOLESCE (NAR.)
TAPETA
SKUPEK GENOV
RITMIČNI POUDAREK, IKTUS
IZVEDENEC ZA FOSILE
GORA NAD KOBARIDOM
1. JAVNI NASTOP
MIROVNE SILE
CLAUDIA CARDINALE
POSLOVNEŽ TRUMP
PRELIV ZELIŠČ
ZLATO
LOMLJENJE
LOČILNI VEZNIK
ŽENSKI PEVSKI GLAS
NAŠ FILOZOF (SILVIN)
PREPROST PLUG
ŠPANSKI PRINC
ALENKA ZIDAR
SIMON JENKO
PRAVLJIČARKA JENČE
SUROVI ANALIN
ODTOČNI JAREK, BRAZDA (NAREČ.)
DOMAČI KRAJ (ZASTAR.)
PLAČILO MLATIČEV V ŽITU
UGANKARSKI SLOVARČEK: DANAS = nekdanji zagrebški tednik, DIRCEU = brazilski nogometaš (Jose), EILETZ = slovenski filozof (Silvin), INFANT = španski princ, MRTEK = plačilo mlatičev v žitu, ORIGAMI = japonska umetnost rezljanja papirja, POMPON = gost košek, POTAČ = kolesce (nar.).
'MBLdIAl TVOIAVZ 'OIIAIVr '3(10 O^SNIHNV 'vaon 'INVdNI 'OIVdO 'ZL
-3113 'nv ">13dVdO 'Q1VNOQ '00 'Nd>1 '0010LN03~IVd 'L>1I '300d 'LI 'NOdlAlOd 'V13a 'dVL3S3d 'VIS 'IIAIVOIdO 'LSOLVdOO TldllAl V»3d '0NHd3LS 'ONVIO 'dVLVd VlVLI 'SVNVO :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H
Foto: ASV
Foto: ASV
torek • 1. aprila 2014
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da si ptujski minister brez listnice agresivno dopolnjuje garderobo, saj mu je bilo očitano, da ima le eno oz. dve obleki. Kriza je menda takšna, da službeni avto ustavlja kar sredi Prešernove ulice (in zaustavlja ves promet), le da pride pravi čas do svojega krojača,
... kot je bilo slišati med razpravo šterntalskih svetnikov, je statistika en k... Če eno leto enega povozi avto, drugo leto
pa dva, gre za 100-odstotnopovečanje.
... da se za kandidaturo po-etovionskega župana vse bolj zanimajo vedeževalci in vede-ževalke. Edino ti so namreč še sposobni kaj povedati o prihodnosti mesta...
... da ni smiselno ugotavljati in poslušati šamanskih nasvetov, kako najhitreje in najbolje zaslužiti. Dovolj se je ozreti po tem, kaj delajo in nameravajo še delati v velikem javnem go-
spodarskem podjetju .
... da je prva šumarska zmaga v spomladanskem delu sovpadala z uvodnim nastopom njiverškega Mesija ... Povsem slučajno .
Vidi se...
... zakaj fara svetega Marka velja za eno najbolj bogatih občin. Nikakor ni razlog v koncesiji od DEM, pa tudi ne v iznajdljivosti župana, Pač pa v »botru«, ki ga nima vsak...
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabi-ralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Takšni trije telički so danes že res redkost. Posnel jih je Leon Kodrič v hlevu svoje babice v Dornavi.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
RADIOPTUJ
89.8»98.2«io4,3 www.radio-ptuj.si
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 7. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Nejc Kramberger, Ptuj.
Iskrice
www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		7					1	5
			3	9	7			
	6	2		1		4		9
	2				1	5	4	3
7			4		9			1
4	8	1	2				6	
9		6		2		7	3	
			9	8	4			
1	5					2		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	O
Bik	vv	©©	€	GGG
Dvojčka	VVV	©©©	€€	O
Rak	VV	©	€€€	OO
Lev	V	©©	€€	OOO
Devica	VV	©©©	€	OO
Tehtnica	V	©	€€	OOO
Škorpijon	VVV	©©	€	OOO
Strelec	VVV	©©	€€€	O
Kozorog	VV	©©©	€€	OOO
Vodnar	VV	©©	€€€	OO
Ribi	VVV	©	€€	O
Velja za teden od 1. aprila 1 znak - slabo, 2 znaka -
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
do 7. aprila 2014. dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Ena dobra beseda velja za tri mesece dobrote; ena huda beseda je kot šest mesecev mraza.« Mongolski pregovor
»Modri se sramuje svojih besed, pa jih prevlada v delih.«
Konfucij
»Posveti v svojem dnevu nekaj trenutkov v tišini. Nauči se molčati, da se boš naučil govoriti.« Joseph Cardijn
»Radi imamo človeka, ki zna lepo govoriti, toda velikokrat je še dragocenejši človek, ki zna poslušati.« Lojze Kozar
»Zlata jabolka v srebrnih koških so besede, izrečene ob pravem času.« Neznan avtor
»Lepe in sladke besede so brez objema prozorne.« Renata Podgoršek
»Kdor ljubi, ni glasen. Doni le prazen sod.« William Shakespeare
»Kadar govornikom manjka globine, gredo v širino.«
Charles de Secondat, Baron de Montesquieu •Sflfk
»Častne besede malo stanejo.« Johann Gottfried Herder •k**
»Ni dovolj govoriti, treba je govoriti resnico.« William Shakespeare
Rešitev rebusa iz prejšnje številke: POLOŽNA STENA
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, objave in poslovna sporočila
torek • 1. aprila 2014
Ormož • Območno srečanje otroških zborov
400 otrok na Cicido
Minuli torek je v nabito polni avli Osnovne šole Ormož potekalo Območno srečanje otroških pevskih zborov, imenovano Cicido 2014. Na tokratni reviji je nastopalo 12 otroških pevskih skupin iz treh vrtcev in osmih šol oziroma kar 400 otrok.
Letošnje območno srečanje otroških pevskih skupin, na katerem je nastopalo kar 400 otrok, je potekalo v avli OŠ Ormož, ki po besedah strokovne spremljevalke Kasesnik ni najprimernejši prostor za tovrstne dogodke.
Javni sklad Republike Slovenije, Območna izpostava Ormož, je v sodelovanju z OŠ Ormož organiziral Cicido 2014, na katerem se je 12 otroških pevskih zborov predstavilo s tremi pesmimi. V nabito polni avli so se po uvodnem nagovoru pove-zovalke Katarine Putarek in ravnateljice OŠ Ormož Majda Podplatnik Kurpes najprej predstavili otroški pevski zbori iz vrtcev: Male kapljice iz Vrtca Ormož z zborovod-kinjo Darjo Hedžet, Otroški pevski zbor Vrtca pri OŠ Sveti Tomaž, ki ga vodi Ksenija Kosi in Murenčki iz Vrtca Velika Nedelja z zborovodkinjo Davorino Vajd.
Sledili so nastopi osnovnošolskih pevskih zborov. Kot prvi se je predstavil Pevski zbor Čebelice iz OŠ Stanka Vraza Ormož, ki ga vodi An-
dreja Klinc. Iz OŠ Ormož sta nastopala dva zbora, in sicer Otroški pevski zbor Mavrica in Otroški pevski zbor Papagaj, ki ju vodi zborovodkinja Alenka Šalamon. Na reviji so se še predstavili: Otroški pevski zbor OŠ Velika Nedelja, podružnica Podgorci, z zbo-rovodkinjo Teodoro Ivanuša, Otroški pevski zbor OŠ Središče ob Dravi pod vodstvom Dragice Cvetko, Otroški pevski zbor OŠ Sveti Tomaž z zbo-rovodkinjo Moniko Kelenc, otroški pevski zbor Sonce iz OŠ Ivanjkovci pod vodstvom Leona Laha in Otroški pevski zbor OŠ Velika Nedelja z zbo-rovodkinjo Teodoro Ivanuša. Na območnem srečanju pa je nastopal še Otroški pevski zbor Nauka o glasbi iz Glasbene šole Ormož, ki ga vodi Renata Horvat. Vse nastopajoče otroške pevske zbore je
spremljala strokovna spremljevalka Sonja Kasesnik, ki bo podala strokovno oceno nastopajočih. »Tale prostor ni najprimernejši in poslušalci in vsi skupaj nismo doživeli tistega, kar bi zagotovo lahko v koncertni dvorani. Drugače pa me veseli to, da je pelo 400 otrok. To je veliko otrok, veliko zborov,« je dejala strokovna spremljevalka Kasesnik in še dodala: »Zborovsko petje zahteva red, disciplino, in to skozi vse šolsko leto. Tu ni kampanjskega dela. In to se pozna. Manjši zborčki so bolj prečiščeni in prefinjeni. Tam, kjer je masa, pa je vse mogoče. Torej menim, čisto najmanjši zbori, to je prvi in drugi razred, naj pojejo vsi. Potem pa je že treba malo poseči po otrokovih glasbenih danostih in jih razvijati.«
Monika Levanič
Danes so v Štajerskem tedniku objavljeni prispevki s prvoaprilskimi potegavščinami. Izmed vseh, ki boste prepoznali vsaj dva prispevka in nam poslali izpolnjen kuponček najkasneje do sobote, 5. 4., ali ga prinesli v naše tajništvo do ponedeljka, 7. 4., do 9. ure bomo izžrebali 5 srečnežev, ki bodo prejeli dve brezplačni vstopnici za kopanje v Termalnem parku Term Ptuj. Nagrajence bomo objavili v torek, 8. aprila. Takrat bomo tudi razkrili naše prispevke s prvoaprilskimi potegavščinami.
Termalni Park
Terme Ptuj
Štajerski
z novim pogledom mm dogajanje
L Ime in priimek.
I
Naslov Posta _
Naslov prispevka
Naslov prispevka
89,8° 98.2° 104,3
www.radio-tednik.si
Foto: ML
torek • 1. aprila 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 1. april
9:00 Ptuj, železniški podhod: začetek vseslovenske akcije slovenske filan-tropije Dan za spremembe, čiščenje sten podhoda, pleskanje
Sreda, 2. april
9:00 Ptuj, železniški podhod: vseslovenska akcija slovenske filantropije Dan za spremembe, čiščenje sten podhoda, pleskanje, do 13.00 16:00 Ormož, Knjižnica F. S. Meška: bralna čajanka za otroke 17:00 Trnovska vas, kulturna dvorana: območno srečanje otroških folklornih skupin Sedem korakov, JSKD 18:00 Ptuj, Narodni dom: skupščina Zveze kulturnih društev Ptuj 19:30 Maribor, dvorana Union: koncert Za zborovske sladokusce, Rusalke in APZ Maribor, APZ Toneta Tomšiča Ljubljana
Četrtek, 3. april
9:00
17:00
17:00
18:00
18:00
Ptuj, železniški podhod: vseslovenska akcija slovenske filantropije Dan za spremembe, čiščenje sten podhoda, pleskanje, do 13.00 Majšperk, telovadnica OŠ: občinska prireditev Pozdrav pomladi, učenci OŠ Majšperk, Stoperce in Ptujska Gora ter otroci vrtca Sp. Polskava, OŠ Antona Ingoliča: 41. območna revija otroških pevskih zborov, 1. del
Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož
Ormož, Mladinski center: Brez dlake na jeziku, Podnebne spremembe v svetu in v Sloveniji, vzroki in posledice, predava dr. Igor Žiberna
Petek, 4. april
9:00
10:00
12:00
13:30
17:00
18:00
19:00 19:00 20:00
Ptuj, železniški podhod: vseslovenska akcija slovenske filantropije Dan za spremembe, čiščenje sten podhoda, pleskanje, do 13.00 Ptuj, igralnica otroškega oddelka Splošne bolnišnice dr. J. Potrča Ptuj: zaključek dobrodelne akcije Otroci za otroke Ptuj, Salon umetnosti, Prešernova 1: odprtje razstave Sveta Ciril in Metod - slovanska apostola
Ptuj, Mestno gledališče: predstava Ljubezenske in šaljive slike al fresco, za šole in izven
Slovenska Bistrica, OŠ: 41. območna revija otroških pevskih zborov, 2. del
Ptuj, sedež četrtne skupnosti Ljudski vrt, Rimska ploščad 24: okrogla
miza Zakaj potrebujemo alternativo, predstavitev programa stranke
Solidarnost, razmere v državi ...
Hajdina, gostilna Rajh: občni zbor TD Mitra Hajdina
Majšperk, KPC: proslava ob materinskem dnevu KUD Majšperk
Draženci, Dom vaščanov: občni zbor ŠD Draženci
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 3. april: 19:00 12 let suženj. Petek, 4., sobota, 5., in nedelja, 6. april: se vidimo; 21:00 12 let suženj.
16:00 Tarzan; 18:30 Montevideo,
	
	
	T-
	O
	5C
	u
	ac
	O
	b-
08:00 Destrnik - Ob materinskem dnevu 08:50 Utrip \z Ormoža 09:50 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani
18:00 Oddaja iz občine Destrnik - arhiv 20:00 Destrnik - Revija CPZ 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP TV
08:00 Kronika iz občine Hajdina
10:00 Oddaja i z občine Starše
12:00 Video strani
18:00 Dan kulture v občini Starše
20:00 Mat, dan v Dražencih in Hajdošah
21:30 Gostilna pri Francetu
22:30 Oddaja Uživajmo
08:00 Koncert zbora GIM Ptuj z gosti program v živo tudi 09:30 Ljudski pevci se predstavijo	nrpko cnlpta'
12:00 Video Strani	H - a^ieia. ^
18:00 Dornava ■ Iz domače skrinje	WWW.SiptV.SI
20:00 Mat. dan na Polenšaku in Mezgovcih 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 31.03.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 0:05 Info kanal
0:25 Po zdravje. 10. oddaja - pon.
0:55 Glasbena 8 (slo.),20. oddaja - pon.
1:30 Modro - por.
2:00 Ptujska kronika
2:20 Zeleno, 8. oddaja - pon.
2:45 Info kanal
3:00 Pomurski tednik - pon.
3:30 Info kanal
6:00 Ptujska kronika - pon.
6:35 Kuhinjica
7:00 Sport(no) - 25. oddaja - pon. 7:25 Ptujski pustni utrip - pon.

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
8:00 Ptujska kronika - ponj 8:35 Motoscena - 29.oodaja
20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Po zdravje,10. oddaja 20:55 Cista umetnost, 30. oddaja - p 21:20 Motoscena,. 29. oddaja - pon. 21:45 Regi TV Gorišnica 22:55 Info kanal
Četrtek 02.04.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 0:05 Info kanal
0:30 Motoscena, 29. oddaje - pon. 0:55 Glasbena 8 (slo.), 20. oddaja ■
pon.
9:00 Nikaragva. dejela.
19:25 GI asb'e nan8°(t uja)1S^ "ddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo-pon. 21:00 Ptujske odrske deske -17. oddaja -22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal
Sreda 01.04.
9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Glasbeni predali 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal
10:55 Glasbena 8 (tuja), 19. oddaja - pon. 11:30 Modro - pon. 11:50 Info kanal
14:00 Gostilna »Pri Francet«, 73. oddaja 15:00 Info kanal 16:30 .Kuhinjica
17:00 Cista umetnost - 30. oddaja
-pon.
1:30 Modro - pon. 2:00 Ptujska kronika 2:35 Info kanal 3:20 Povabilo na kavo -4:25 Info kanal 6:00 Ptujska kronika 6:20 Glasbeni predah 6:30 Kuhinjica
7:00 Široko oko, 24. oddaja - pon. 7:35 Zeleno, 8. oddaja - pon. 8:00 Ptujska kronika-pon. 8:20 Športno 25. oddaja - pon. 9:00 Po zdravje, lO.odaaja - pon. 9:30 Spor ™
pon.
9:45 Shranjena učenost - pon 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Glasbena 8 (tuja). 20. oddaja 20:55 Cista umetnost, 30. oddaja - pi 21:15 Zemlja in mi, 25.oddaja - pon. ... 21:45 Glasbeni predah P°n-22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal
17:20 To bo mnj poklic: ____VeterinarsKi.tehnik in veterinar - pon.
oblaka - pon.
18:00 Povabilo na kavo^ 18:55 Dežela doleerabelei 19:25 Glasbena iBiB
oddaja-pi.
m
www.petv.tv
Spremljati nis lahti tudi n T2 in SIOLTV
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
PRODAM drva z brezplačno dostavo in razrezom po zelo ugodni ceni od 35 do 50 €. Tel. 041 660 282. PRODAM seno v kockah. Tel. 041
645 875._
PRODAM cirkularko, lesena konstrukcija. Tel. 031 418 263._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM prašiče v teži od 100 do 120 kg, mesni tip, cena 1,80 €/kg, možnost dostave. Tel. 041 670 766,
Ptuj._
PRODAM seno in slamo v kockah, možnost dostave. Tel. 041 723 957. PRODAM bukova drva ter pelete s certifikatom o gorljivosti, po ugodnih cenah, možnost dostave. Tel. 041
723 597._
PURANE in purice, 6-tedenske, težke 2,20 kg, za nadaljnjo rejo. Naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040
531 246. Rešek, Starše 23._
PIŠČANCE, 4-tedenske, težke 1,20 kg, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM krmo v balah - kocke. Tel.
041 570 284._
V NAJEM dam brezplačno vinograd, 350 trsov, belo, Gabrnik pri Ptuju. Kličite samo resni na tel. 031 668
909._
PRODAM opaž, ladijski pod, brune ter kamen, pohorski lomljenec, možna dostava. Tel. 051 890 761. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 150 do 170 kg, ugodno prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel.
041 978 309._
KUPIMO traktor Zetor, IMT, Deutz, Univezal, Štore ali Ursus. Inf. na tel. 041 235 349.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
VSÄIX ČETRTEK ©B 1®. UPU
PREDLOGI ZA MESEC APRIL
SLOVENS CCl H IP©P f T®[F
7 8L0¥iKI®KIH POLK m VALČKOV
1.	P0P'N DEKL-Balerina
2.	STANE VIDMAR - Rože za mamo
3.	KALAMARI-Angelca
4.	MALIBU - Mamica ne zameri
5.	R0CK PARTIZANY - Zorica
6.	MARJAN ZGONC-Vnučkova pesem
7.	GADI-Ta naš planet
Zmagovalec meseca MARCA: ANITA KRALJ - Kjer včasih smo bili doma Še eno možnost v APRILA Ima: Ans. POP'N DEKL - Balerina
1.	PRIMORSKI FANTJE - Ledene rože
2.	GAMA - Zaljubil sem se
3.	ČUKI-Mačka
4.	NAVIHANI MUZIKANT1 - Mamin praznik
5.	NOVI SPOMINI -Agropop mix
6.	J0C BEND - Tečejo nitke življenja
7.	SAŠA AVSENIK - Zakaj že spet odhajaš Zmagovalec meseca MARCA: KATRCA - Stara katrca Še eno možnost v APRILA Imajo: PRIMORSKI FANTJE -
. -»<=_____________________
SLOVENSKIH POP 7 T@P
Glasujem za:__
Ime in priimek:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o, p p. 13. 228 B Hajdina
NEPREMIČNINE
HIŠO v okolici Ptuja ugodno prodamo, primerna za stanovanje in dejavnost. Tel. 031 472 615.
DOM-STANOVANJE
Vir, Hrvaška: za letovanje oddam apartma s klimo za 5 in 3 osebe. Do kamnite in peščene plaže 100 metrov. Trgovina in gostilna blizu, do centra mesta 20 minut hoje. Telefon
041 748 327._
ODDAM opremljeno dvosobno stanovanje v Trubarjevi ulici na Ptuju. Stanovanje (48 m2) je v prvem nadstropju večstanovanjskega bloka. Možen tudi najem garaže. Leto zadnje obnove 2014. Informacije 041 367 492.
VOZNIKA C-, E-kategorije zaposlim, špedicija EU, koda 95 in voznikova kartica. Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62
77_
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
RAZNO
ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921.
RADIOPTUJ
89,8» 98,2 «I04;3
ZAHVALA
Od zemeljskega življenja se je poslovil in odšel k Bogu po zasluženo plačilo dragi mož, ata, tast, dedek in pradedek
Vlado Repič
IZ KICARJA 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, na kakršen koli način pomagali in se na dan slovesa s spoštovanjem poslovili od njega.
Vsi njegovi
Nihče ne sliši, kadar jokam, nihče mi solze ne otre, nihče me nežno ne poboža, in vse molči, odkar te ni. Le komu naj svoj bol izlijem, le komu dušo naj odkrijem, le komu naslonim naj glavo in komu naj podam roko.
V SPOMIN
2. aprila mineva leto, odkar nas je zapustil naš predragi ati, brat, sin in življenjski sopotnik
Miroslav Kovačec
IZ PTUJA, ARBAJTERJEVA 7
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi: ata, mama, brat Mario, hčerka Lia in Suzana
Čeprav spokojno v tišini spiš, v naših srcih še živiš.
SPOMIN
Danes, 1. aprila, sta minili 2 leti, odkar nas je zapustil naš dragi
Roman Emeršič
IZ LANCOVE VASI 16 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga spominjate z lepo mislijo.
Njegovi najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče — 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10
SVET ZAVODA OŠ Žetale Čermožiše 45/b 2287 Žetale
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12 - ZUJF in 57/12 - ZPCP- 2D). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat/-ka bo imenovan/-na za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem rav-nateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OŠ ŽETALE, Čermožiše 45 b, 2287 Žetale, z oznako » Prijava na razpis za ravnatelja«.
Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
Ormož • Skupščina Gasilske zveze
Maja bodo gostili državno gasilsko tekmovanje
Delegati gasilskih društev, ki delujejo pod okriljem Gasilske zveze (GZ) Ormož, ter povabljeni gostje iz sosednjih gasilskih zvez in nacionalne gasilske organizacije so se v sredo, 26. marca, zbrali na redni letni skupščini GZ Ormož.
Delo gasilstva na Ormoškem je predstavil predsednik zveze Dejan Jurkovič: »Skozi celotno leto 2013 smo naloge opravljali korektno in dobro, program dela smo v celoti realizirali. Aktivno smo sodelovali na sejah sveta podravske regije, udeležili smo se kongresa Gasilske zveze Slovenije (GZS) v Kopru. Avgusta smo v Ormožu gostili predsednika in poveljnika GZS, septembra smo organizirali regijsko gasilsko tekmovanje, oktobra smo se odpravili na strokovno ekskurzijo na Dunaj ter izvedli vrsto aktivnosti v sklopu meseca požarne varnosti. Novembra smo organizirali prvi posvet predsednikov in poveljnikov prostovoljnih gasilskih društev podravske regije s člani sveta podravske regije, predsednikom in poveljnikom GZS. Decembra smo nabavili 300-litrski kompresor za polnjenje tlačnih posod za dihalne aparate, junija smo posodobili sistem alarmiranja preko SMS-sporočil. V okviru GZ Ormož deluje šest komisij: za mladino, članice, veterane, za opremljanje, odlikovanja in priznanja ter za zgodovino. Člani vseh šestih komisij so aktivni in dobro opravljajo svoje naloge.«
81 intervencij, od tega četrtina požarov
Operativni del izvajanja nalog gasilcev na ormoškem območju za lansko leto je predstavil poveljnik GZ Or-
Oktobra lani so ormoški gasilci izvedli vajo v realnih okoliščinah. Objekta, na katerih je potekala vaja, sta bila dejansko v ognju.
mož Tonček Lisjak. »Na območju občine deluje 15 gasilskih društev, ki so razvrščena v različne kategorije. Imamo 304 operativne člane, ki so usposobljeni za izvajanje vseh nalog s področja zaščite in reševanja.
Osrednja gasilska enota Ormož je trenutno v postopku pridobivanja koncesije za reševanje v primeru nevarnih snovi. V letu 2013 smo skupno zabeležili 81 intervencij. Od tega 22 požarov, 10 prometnih ne-
Vodstvo GZ Ormož: (z leve) poveljnik Tonček Lisjak, predsednik Dejan Jurkovič in tajnica Marta Žnidarič
sreč, 28 naravnih nesreč ter 21 tehničnih in drugih reševanj. Oktobra smo izvedli operativ-no-taktično vajo z realno situacijo. Analiza vaje je pokazala, da smo sicer dobro pripravljeni in da se upamo soočiti z nevarnimi situacijami. Nekaj majhnih težav ali pomanjkljivosti je sicer še bilo. A že letos, ko smo gasili obsežen požar na industrijskem objektu, se je izkazalo, da so se operativci lani na vaji precej naučili.«
Finančno poročilo za leto 2013 je na skupščini podala tajnica GZ Marta Žnidarič. Zveza je lani imela dobrih 85.000 evrov prihodkov in 76.000 evrov odhodkov. Zabeležili so presežek prihodkov nad odhodki v višini 9.000 evrov.
Skupščine GZ Ormož se je
udeležil tudi župan občine Ormož Alojz Sok in poudaril: »Pomoč gasilcev je dragocena. Ste najbolj organizirana formacija, na katero se lahko v vsakem trenutku zanesemo. Ta čas na Ormoškem poteka obnova gasilskega doma pri Veliki Nedelji, treba se bo lotiti tudi ureditve gasilskega doma v Hermancih.« Župan Sok je zaslužnim za delo v gasilski organizaciji podelil zahvalne listine in plakete. Prejemniki listin so Jožef Šterman, Robert Horvat in Anej Puklavec. Plakete so prejeli Franc Polič, Branko Cajnko in Anton Kace.
Katere enote bodo regijo zastopale
na državnem tekmovanju
GZ Ormož letos čaka precejšen organizacijski zalogaj. 17. in 24. maja bodo namreč gostili državno gasilsko tekmovanje. Le-tega se bo udeležilo tudi več ekip iz območja Podravja. To so pionirji Gere-čja vas, Kebelj in Spuhlja, pionirke Gorišnica, Oplotnica, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, mladinci Gerečja vas, Gorišni-ca, Lovrenc na Dr. polju, mladinke Oplotnica, Poljčane in Sv. Jurij v Slovenskih goricah, člani A Kebelj in Stoperce, člani B Majšperk in Videž, članice A Majšperk in Mihovce-Drago-nja vas, članice B Benedikt in Gerečja vas, starejši gasilci Haj-doše in Oplotnica ter starejše gasilke Cerkvenjak in Trnovci.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Projekt Promet in mi
Za varnejšo Vodovo ulico
Učenci 5. c-razreda OŠ Ljudski vrt Ptuj smo se v letošnjem šolskem letu lotili projekta Varnost in mobilnost za vse, ki ga organizira novomeški Revoz.
Projekt smo razvijali pri urah dodatnega pouka. Učenci, ki smo se prostovoljno priključili projektu, smo z učiteljicama Matejo Kelner in Vanjo Zebec Drevenšek raziskali vse poti v okolici šole. Ugotovili smo, da je ena izmed nevarnejših poti Vodova ulica.
Tako je bil takoj postavljen naš cilj, in sicer, da to ulico spremenimo v čim bolj varno. Začeli smo različne aktivnosti. Šteli smo promet pred šolo, sestavili anketo ter anketirali stanovalce Vodove ulice in okolice, obdelali anketo, sodelovali pri postavitvi
prometnega znaka »omejitev 40«, skupaj z redarsko službe merili hitrost avtomobilov, ob vsem tem pa še pridno reševa-
li delovne liste, ki nam jih je poslal Revoz.
Z anketo smo izvedeli, da največ stanovalcev v Vodovi ulici in okolici meni, da je največji problem ozko cestišče in si želijo ureditev pločnika po eni strani cestišča. Upamo, da bo z našim delom Vodova ulica postala varnejša, ker se po njej sprehaja veliko pešcev in veliko učencev iz naše šole. Z
delom smo zadovoljni, saj je bilo zelo pestro in zanimivo. Upamo, da bo naš trud obrodil sadove in bo v prihodnje zgrajen še nujno potreben pločnik, ki bi to šolsko pot naredil varno za učence, stanovalce in vse, ki po tej poti hodijo v zadnjem času vse pogosteje kot rekreativci, po-hodniki.
SKL
Osebna kronika
Rojstva: Hermina Bukšek, Dobrina 32 a, Žetale - deček Vid; Ksenja Subotič, Mostečno 22 a, Makole - deklica Gaia; Renata Ambrož, Gajevci 17 c, Gorišnica
-	deček Oskar; Sabina Korošec, Sestrže 56, Majšperk - deček Maj; Irena Belšak, Bukovci 85, Markovci - deklica Žanet; Ane-mari Vičar, Sakušak 64 b, Juršinci
-	deklica Ema; Barbara Gašparič Krajnc, Nova vas pri Ptuju 122, Ptuj - deklica Inja; Romina Vrzel, Žikarce 31, Zgornja Korena
-	deklica Lana; Andreja Baštevc, Hajnsko 13, Pristava pri Mestinju
-	deklica Mia; Vesna Milošič, Nji-verce - vas 47, Kidričevo - deček Val; Tadeja Kmetec, Zg. Leskovec 16 c, Zg. Leskovec - deček Erik; Nina Marušek, Draženci 34 e, Hajdina - deklica Inja.
Umrli so: Danica Satler, roj. Ma-lek, Strmec pri Destrniku 13, roj. 1964 - umrla 18. marca 2014; Rozalija Ciglar, roj. Majerič, Gabr-nik 37/a, roj. 1925 - umrla 21. marca 2014; Marija Polanec, roj. Lah, Placar 35, roj. 1946 - umrla 15. marca 2014; Marija Haužar, roj. Simonič, Čufarjeva ul. 7, Ptuj, roj. 1924 - umrla 15. marca 2014; Friderik Likavec, Janški Vrh 19, roj. 1930 - umrl 19. marca 2014; Alojz Kodrič, Naraplje 1, roj. 1928 - umrl 14. marca 2014; Regina Kodrič, Nadole 6, roj. 1934 - umrla 22. marca 2014; Marija Trančar, roj. Herkovič, Hra-stovec 139, roj. 1925 - umrla 22. marca 2014; Marija Habjanič, roj. Krajnc, Šardinje 25, roj. 1922 -umrla 21. marca 2014; Stanislav Štuhec, Senešci 61, roj. 1922 -umrl 22. marca 2014; Ana Pihler, roj. Letnik, Trnovska vas 15/a, roj. 1932 - umrla 22. marca 2014; Jožefa Skok, roj. Kosi, Šeronova ul. 1, Ptuj, roj. 1936 - umrla 23. marca 2014; Edi Smolinger, Strmec pri Leskovci 26, roj. 1970
-	umrl 20. marca 2014; Ana Horvat, roj. Jus, Dobrina 7, roj. 1919
-	umrla 25. marca 2014; Veronika Ljubec, roj. Plohl, Gibina 7, roj. 1924 - umrla 23. marca 2014. Poroka - Ptuj: Mitja Železnik, Zgornje Gruškovje 3, in Gabriele Ursula Steinbeck, Vahrendorf 13, 49597 Rieste, Nemčija.
£táj&afca, budlÜoa,
89,8 98,2 104,3 Mia
Jfhálu&ajte naá tudi na ápíetu.: www. radio-ptuj.âi
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Napoved vremena za Slovenijo
Ce je April deževen, kmet ne bo reven.
Foto: arhiv šole
Učenci 5. c razreda so poiskali rešitve, kako bi lahko bila Vodova ulica varnejša.
Danes bo sprva še precej jasno, čez dan bo najprej več koprenaste oblačnosti, popoldne pa bo predvsem na zahodu ponekod občasno zmerno oblačno. Ponekod pihal jugo-zahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo po nekaterih planotah na Notranjskem in Kočevskem malo pod nič, drugod od 0 do 7, najvišje dnevne pa kakšno stopinjo nižje od današnjih.
Obeti
V sredo bo večinoma sončno. Popoldne bodo v severnih krajih posamezne plohe. V četrtek bo nekaj več oblačnosti predvsem v zahodni polovici Slovenije. Okrepil se bo jugozahodni veter.
Foto: MZ
Foto: MZ