SLOVENSKI
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski štajer,"
Izhaja 5. in 20. vsakemu meseca na celi lij Za oznanila se plačuje od navadno vcr-poli in velja za celo leto S gld., za pol	I	stico, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat
leta	1 gld. GO kr.	III	14 kr.,	trikrat 18 kr.
Štev. 10. V Mariborn	20.	maja 1877. Letnik	V.
Iz štajerskega deželnega zbora.
(Konoc.)
Poročevalec dr. Wrctschko čita načert postavo:
§. 1.	Vsako	izpraznjeno učiteljsko mesto naznani krajni
šolski svet okrajnemu Šolskemu svetu, kateri razpiše praviloma konkurs za novo nastavljenje.
§. 2.	Razpis	službe naj obsega službeni kraj, kategorijo
službe, službene dohodke in potrebne priloge k prošnji, katero naj prosilci na krajni šolski svet vpošljejo.
§. 3.	Razpis	službe je priobčiti v vladnem deželnem listu
in	v	enem ali več drugih strokovnjaških listih, katere okrajni šolski
svet določi.
§. 4. Obrok za vlaganje prošenj je najmanj 4 tedne. Prošnje Še nastavljenih učiteljev se vlagajo pri predstavljenih okrajnih Šolskih svetih, kateri je pošljejo na dotični krajni Šolski svet.
§. 5.	Krajni	Šolski svet zbira prošnje in poroča v 4 tednih
po	minulem	obroku	svoje mnenje o prosilcih za izpraznjeno službo.
Ti §§. se sprejmejo brez debate.
§. 6. Definitivno nastavljenje ravnateljev, nadučiteljev, učiteljev in podučiteljev na javnih ljudskih Šolah se verŠi po deželni Šolski gosposki s sodelovanjem okrajnih (mestnih) Šolskih svetov in to sodelovanje je v tem, da se ima pravica predlaganja ali imenovanja.
Pravico imenovanja ima mestni Šolski svet v glavnem mestu v Gradcu za vse učiteljske sluŠbe (nadučitelje, učitelje, podučitelje) Javnih ljudskih šol, razen direktorijev in učiteljev na višjih razredih meščanskih šol.
Pravica predlaganja ima mestni šolski svet v Gradcu za Vsa ona učiteljska mesta, za katera nima pravice imenovanja;
10
drugi okrajni in mestni Šolski sveti imajo pa pravico predlaganja za vse službe na ljudskih Šolah v svojem obsegu po merilu te postave.
Pii §. 6. se vname radi tega živahna debata, ker jo učni odsek predrugačil bil načert deželnega odbora. Po tem naČertu naj bi mestni šolski svet v Gradcu imenoval samo učitelje onih ljudskih šol, ki ne presegajo 5 razredov. Toda učni odsek je hotel dati graškemu mestnemu šolskemu svetu tudi pravico do imenovanja nadučiteljev. Zoper ta predlog se je bil oglasil pl. Hackelberg, vit. dr. Schreiner in namestnik pl. K iib e ek. Za mestni šolski svet se je bil potegnil dr. Rechbauer. Govor tega poslanca je zlasti v tem znamenit, da sc je z ene strani vjemal z mnenjem dr. Serneea, a z druge pa z mnenjem dr. Kronesa. — Naposled je bil sprejet predlog II a c k elber g- o v, po katerem graški mestni šolski svet ne imenuje nadučiteljev.
§. 7. Mestni Šolski svet v Gradcu izvoli v slučajih, kjer ■ima pravico imenovanja, med prosilci onega, kateri se mu naj-primernejSe zdi, in naznani to s predlaganjem vseh. aktov, ki imenovanega zadevajo, v 4 tednih deželnem šolskemu svetu.
§. 3. V onih slučajih pa,, kjer se nema pravice imenovanja, izdela okrajni (mestni) Šolski svet tabelo kompetentov, na kateri podlagi trojico predlaga. Ako se je manj nego 3 kompetenti. oglasilo, potem naj okrajni (mestni) Šolski svet po lastnem previdenji enega, oziroma dva predlaga, ali pa službo na novo razpiše.
§. 0. Okrajni (mestni) šolski svet naj predloži svoj predlog z doŠlimi prošnjami, s tabelo kompetentov,' z dokazi o razglašenji razpisa in z mnenjem krajnega Šolskega sveta v 4 tednih deželnemu Šolskemu svetu.
§. 10. Z imenovanjem in predlaganjem trojice ne sme nobena posebna pogodba združena biti; vsaka zaveza kompetenta proti tej določbi je neveljavna in pravno brez upljiva.
§. 11. Pri nastavljenji na službo je deželni Šolski svet navezan na imenovanje mestnega Šolskega sveta v Gradcu, oziroma na predlog trojice okrajnega (mestnega) Šolskega sveta tako, da se. služba ne sme podeliti drugemu, kakor imenovanemu ali od okrajnega (mestnega) šolskega sveta predlaganemu.
Izjema od te, omejitve sme, deželni šolski svet le takrat imeti, ako imenovani ali predloženi nema zmožnosti. (§. 43 postave od 14. maja 1333) ali. pa, ako je dotiČui zadolžil se v velikih urarskih pogreških ali talcih, djanjih, vsle.d, katerih bi se že nastavljeni učitelj moral odpustiti in se mn po §. 60 iste postave, uastav-Ijenje odreči moglo.
§. 12. Ako se nastavl.jehje, imenovanega ali pa po §. S na-, svetovanega zabrani, tedaj se. akt te obravnave, verne z vzroki &t-hranitve okrajnemu (mestnemu) Šolskemu svetu, kateremu je pi’1' puščeno, da v 14 dneh druzega imenuje, oziroma druge predlaga’ ali pa se pritoži na naučilo ministerstvo.
§. 13. Ako deželni šolski svet imenovanje odobri, oziroma vsled predloga trojice koga imenuje, tedaj izdela deželni šolski svet dekret, skliegvaje sc v njem na imenovanje oziroma predlaganje in zaznamnovajc službene dohodke. Ob enem naroči okrajnemu (mestn.) Šolskemu svetu, da nastavljeni priseže in službo nastopi.
§. 14. Začasno nastavljenje izpraznjenih služeb pripada po §. 27. točka 8 postave od 8. febr. 1869 kakor do sedaj okrajnim (mestnim) Šolskim svetom.
Ti §§. so se sprejeli brez spremembe tako, kakor sta jih deželni odbor in učni odsek nasvetovala. Pri §. 15. pa, ki govori o prestavljeuji učiteljstva po deželnem šolskemu svetu iz „službenih obzirovu in po disciplinarni poti, vname se živahno razgovarjanje. Poslanca dr. Boes in dr. Heilsberg govorita v tem smislu, da bi se moral ne samo pri prestavah iz službenih obzirov, ampak tudi pri premeščenjih po disciplinarni poti okrajni (mestni) šolski sveti za mnenje poprašati. Zoper ta predlog so pa govorili: namestnik pl. Klibeck, Pairhuber, dr. J. Kaiserfeld, dr. Rechbauer in Reuter; naposled je bil sprejet §. 15. od učnega odseka, ki sc glasi:
§. 15. Pravico, učiteljsko osobje na druge službe prestavljati, ima neomejeno deželni Šolski svet. Vsak učitelj se mora vdati premeŠčenju, katero deželni šolski svet na podlagi dognane disciplinarne preiskave ukaže. Ravno tako more deželni šolski s vet ukazati prestavljenje iz „službenih obzirov11, ako je s tem zadovoljen oni, ki ima pravico imenovanja ali predlaganja, in ako prestavljeni ne terpi Škode na svojih dosedanjih dohodkih in ako se mu stroški preseljevanja iz deželnega šolskega fonda pgvernejo.
Brez debate se sprejmč tudi sledeči §§.:
§. 16. Nastavljenje učiteljev za neobligatne predmete, kakor tudi učiteljic za ženska ročna dela v slučajih, zaznamno vanih v §. 15, točke 2., 3. p. od 14. maja 1869, se verŠi enako, kakor pri druzih učiteljih, z razpisom ali pa brez razpisa službe v spo-razumljenji z deželnim odborom v zadevi dohodkov in časa po-rabljenja.
§. 17. Po nastopu veljavnosti te postave nemajo več veljave dosedanje postave o nastavljenji učiteljev ljudskih Šol, zlasti 1. oddelek deŠelne postase od 14. febr. 1870.
§. 18. To postavo ima izpeljati minister za bogočastje in
nauk.
10*
Skupno izgovarjanje v narodnej učilnici.
(Po Wiodemanu predelal Tono Brczovnik.)
(Daljo. *
7. Nekoliko razširjeni stavki.
Kmet gre na njivo. Jaz sem nov nož kupil. Mož živ plot dela. Gerd tič je krokar. Mlad liert je hiter. Bel pert je na mizi. Sin je stal pri oknu. Smert nič ne zbira. Ves pot do kruha? Strah ga je bilo. Dan je dan od boga. Ves trud brž mine. Ta čast gre bogu. Gos gre po travi. Klop je pri oknu. Pek peče kruh. Franc spi v sobi. Brat ve za knjigo. Ne pij čez mero. Les tli pri vratih. Volk žre jagnje. Boj so boga. On je bil v mestu. To nij bil lep denar. Vbog mož gre po poti. Siv brus je velik. Bog je moj varuh. Svet je dom vseli ljudij. Je oko, ki vidi vse. Luč je lep dar neba. Lov je v bosti. Cerv je v lesu.
8.
Sestra gre po vodo. Tiger žre mlade serue. Tiča zna lepe pesni. Zima nam vzame rože. Ovca da belo volno. Mati nam dajo kruha. Dekla sme volno presti. Luna nam slabo sveti. Riba je postno jelo. Veter nam močno piha. Solar ne piše lepo. Lipa je lepo drevo. Gradec je lepo mesto. Raca po vodi plava. Osel ’ma sivo dlako. Zidar nam stavi hišo. Sosed spi pod hrastom. Solnce vsem ljudem sveti. Robec je lepo pisan. Golob rad zrno roblje. Pastir ne pusti črede. Mačka nij zvesta žival. Ura gre, bije in kaže. Tele je mesar kupil. Voznik nam pelja derva. Vrtnar je rože prodal. Koza nij divja žival. Kača po zemlji lazi. Mramor pod zemljo živi. Rana prav hudo skeli.
9.
Mali Karl spi zraven brata. Lepi pav žre mehka zerna. Velik pes gre poleg vola. Stari kmet nas lepo uči. Temen gozd ’ma mnogo dreves. Slepi mož se sestri smili. Vbogi fant nas milo prosi. Kmetov mlin gre zmiraj dobro. Ljubi dan nam hitro mine. Mladi trs prav lepo kaže. Sveži mah nam daje steljo. Nova klet je blizo hrama. Vtr a jen konj ne vživa ovsa. Mala pest ne pade terdo. Stara mast je dobra leka. Prazen klas se kviško vzdiga. Ccrni kos nam lepo poje. Beli sneg gre celi teden. Zreli sad ’ma Černe pečke. Naša hči ne pleše rada. Dober ded nam dela vozek. Bolan brat se milo joče. Globok jez ne spusti vode.
10.	Kratki verzi.
1)	Zima mine, pomlad pride, Vse na novo oživi.
2)	Solnce zopet toplo vzide, Uril) in dol ozeleni.
3)	Šo vodno lipa zoleni;
In ptica z lipo žvorgoli.
13)	To dopalo bo Staršem tudi z’I6.
4) Potočiš v dolu še Šumija,
In v njom so ribica igra.
5) V goščavi biva kos vosol,
In pova, kak nekdaj jo pol.
6) Obnavlja rodno se pomlad Zori joscn svoj zlati sad.
7) List za listom z drovja pada, Votor ž njimi si igra.
8) Pomlad prido in zolono Perje spot dobč drovo.
9) Otroci morajo zgodaj vstati, Ino v svojo šolo so podati.
10) Kdor posluša, pazi rad,
Hitro nauči so brat.
11) Pazljiv moraš biti Čo hočeš so učiti.
12) I, i, i, i, i,
Pridni bomo vsi.
14) Dobro glavo, pridne roko Vsak spoštuje, rad ima.
15) Pridno ljubi bog otroko In jim pravo srečo dii.
IG) Prebrisana glava pa pridne rokč, So boljšo blago kot zlato gore.
17) Lenega čaka storgan rokav, Palca beraška, pa prazen bokal.
18) V telesu zdravem duša zdrava, To je na svetu sreča prava.
19) Pridni, čedni vseli strani Dobri so otroci vsi.
20) Oj otroci vbogajto,
Vašo skorbne matere!
21) Šiba, ti si malopridna reč! Vbogaj le, potem no tepem več,
22) Poj mi tiček moj,
Ljubi tiček moj!
Nikakor ne menim, dragi kolega, ka mislimo, da bi si sam za narekovanje in skupno izgovarjanje primernih besed ali stavkov poiskati ne znal, ne. Hoteli smo ti samo prav priležno napraviti. Radi tega napisali in overstili smo jih. Menda se jo ne boš togotil, da smo ti pripravljanje (praeparatio) prištedili? „Vripravljeuje?“ vpraša eden. So li ne morejo take priproste besede in stavki kar naravnost „iz rokavov tresti?"
(Dalje prih.)
Fizika v narodnej šoli.
(Spisal Antonij Leban-Mozirski.)
IV.
Gorkota tudi napravi, da se telesa raztegujejo. In to je ena naj bolj očevidnih prikazni. To lahko vidimo n. pr. ako se posoda napolni prav zverhoma s katero koli kapljino in ako'se ta počasu greje, začne se kmalu čez rob cediti iu to radi tega, ker jo toplota razteza. Naj se stisnjeni mehur, v katerem je še nekoliko zraku in ki je dobro navezan, nese na toplo mesto, kmalu bo zadobil zavoljo raztezanja zapertega zraka tako podobo, kakor da bi ga bili z ustmi napihnili. Iz teh poskusov je
razvidno, da toplota ne razteza le terdna telesa, a tudi kapljiva in plinava, in sicer tim bolj, čem veča je gorkota. Lastnost teles, da se raztezajo tem bolj, čem več sc segrejejo, se uporablja, da določimo njihovo toplino. Naprave — orodja — s katerimi merimo toplino teles, imenujemo toplomere ali termometre. Telo pa, ki kaže sč svojim raztezanjem toplino, zove se toplomer s k a snov. Kako sc toplomer naredi, nij treba mi tukaj razjasuovati. To najdemo tudi v „drugem berilu41, stran 76, v 60. odstavku: „Toplomeru. Potem, ko je učitelj z raznimi izgledi uagledno pokazal, kako se telesa pri različni toplini raztezujejo in tudi zopet skerčijo, naj jim — dejal bi skoro v zabavo stavi sledeča vprašanja:
Zakaj dene kovač železno okovo razbeljeno okolo kolesa, žreblji, s katerimi okovo lesu pribije, so pa — merzli? Zakaj poči kozarec, ako naenkrat vrele vode nalijemo ali pa, ako ga postavimo na vročo peč?
Zakaj se raznesejo posode, v katerih voda oledeni? Pri tem vprašanju se lahko pove, da moč zmerzle vode usled raztezanja je tolika, da raznese celo skale in železne bomhe.
Zakaj naše stoječe vode ribniki in jezera ne zmerzuejo do dna? Zakaj poči kostanj z glasnim pokom, ako ga nijsmo prej narezali, kakor hitro ga denemo na živo oglje ali jako vroč pepel?
Zakaj sc verti mala, iz papirja narejena kačiea, ako jo obesimo na konico žice ali pletilke, ki je spodaj v diljico ali plato vterjena, in ako jo potem deržimo blizu zakurjene peči ali nad lučjo?
Otroci! Večkrat se zgodi, da najmanjši dclki terduih teles zgubijo po toploti svojo skupnost, oni postanejo najine, ko so dosegli neko določeno toplino, kapljivi; tedaj rekamo: terdna telesa se tope, tajajo. Stopinja gorkote, pri katerej se telo taja, je odvisna od snovne kakovosti telesa; imenujemo jo tališče terdnega telesa. Led so taja pri 0°, maslo 32°, rumeni vosek 61°, beli vosek 68°, mčd 900—1000°, srebro 1000", lito železo 1100—1200°, zlato 1200—1250°, kovno železo 1600°, platin 1300° C.; svinec 267° 11. = 1335: 4 = 333° C.
Kapljiva telesa postano sč sprejemanjem toploto plinava; tedaj rekamo: ona shlapč (spuhte) ali sparč. Ako je taka kapljiua dosta gorka in ako jej še druge gorkote privajamo, tedaj dviga so hlap iz njeno globočine v obliki mehurčkov; tedaj rekamo: kap Ij in o vrč. Toplina, pri katerej kapljiua vre, jo odvisna le od narave tekočine; imenujemo jo vrelišče. Voda vre pri 100°, živo srebro 360° C.
Izkušnja uči, da posoda, v katerej krop vre, poči, ako jo tako dobro zamašena, da para iz njo ne more. Iz tega se da sklepati, da ima ulovljena in stisnjena para veliko moč, ki bi se dala ravno tako v prid oberniti, kakor voda, ki ž njo mliuo
gonimo. In res so iznašli pripravo, v katerej je para tako napeljana, da verti kolesa, ter goni parne vozove z dolgo versto obloženih voz vred po železnicah, ladije parnice po morji in parne stroje v tovoruah. Uže v 17. stoletji imeli so stroje, ki jih je para gnala. Bile so pa še prav nepopolne, in stoperv okolo 1763 je Anglež Jakob Watt napravil tako parno ma-šino, kakoršno so v bitnosti današnje. Pervi veči parobrod je naredil 1807 Amerikanec Robert Fulton. Kurijo se parne rnašine navadno s premogom. Pa ne samo velika vročina, a tudi vsaka toplina spreminja skupnost kaplji vib teles, tako najine, da shlape njihovi delki, ki so na poveršini v dotiki sč zrakom. Takej soparici pravimo p uh. Tekočine spuhte pa tem hitreje, čim veča je poveršina puhtečega telesa in čim veča je toplina njegova, potem pa, čim manj zaprek se razširjanju puha stavi. Tudi terdna telesa spuhte; n. pr. kafra, jod itd.
Tekočina premenivša se v puh, vzame svojemu obližju gorkoto. Y mokrem oblačilu nas mrazi, kedar pridemo iz kopeli; človek bi zmerzuil opoldne, kedar solnce po lotu najmočnejše sije, ko bi ga namazih nagega z etrom. Jeduako lahko učitelj otrokom v šoli na prav umevni način razlaga neobširuo polje fizičnih prikazni. Moja naloga nij tukaj vse na taujko povedati. Vsak naj gleda, da bolj ko mogoče si pomaga, kajti naša berila nikakor ne zadostujejo. Ko je bila snov na vse strani dobro prižvekovana, pribavljena, bode učitelj z sledečimi vprašanji poizvedel, ali ga je mladina dobro razumila. Moje mnenje je, da se vprašanje celi šoli stavi, a od posameznega odgovor terja; tako bode disciplina d.ibra in vsak otrok je prisiljen misliti.
Zakaj je inogiče svinec nad svetilnico raztopiti, železa pa ne?
Zakaj je spomladi zrak hladen, dokler se led in sneg še tajata? Zakaj se posuši mokro perilo na zraku? Zakaj obešamo perilo, kedar je hočemo posušiti? Zakaj se perilo ob vlažnih jesenskih duel) neče posušiti? Zakaj je zrak ob vročih letnih dneh po dežji ohladen? Zakaj voda ogenj pogasi? Zakaj je mogoče v najtoplejšem letu vino hladno ohraniti, s tem, da odenemo steklenice z mokrimi rutami? Zakaj so kapljine v luknjičavih posodah v najtoplejšem letu jako hladne? Kako je mogoče, da preterpi človek toliko vročino? Zakaj nam je celo ob vročih dneh tako mraz, ko stopimo iz kopeli? Zakaj je lahko prehladiti se, ako obderžimo svojo mokro obleko na sebi? Zakaj pojde dež, ako pri mirnem zraku neče dim kvišku? Zakaj se nekatera telesa, osobito lasje in strune iz črev v volhkem zraku raztezajo? Zakaj so naša oblačila mokrotna, ako se ob lepih pomladanskih ali jesenskih večerih sprehajamo? Zakaj se potč naša stekla v oknih, ako se zunaj zrak ohladi? Zakaj so rastline osobito po lepih pomladnih ali jesenskih nočeh mokre? Zakaj pri oblačnem nebu nij rose? Zakaj so polja in travniki
v lcpib jesenskih nočeh Šesto slanoj pokriti? Zakaj vidimo v mrazu izsopljcno sapo? Zakaj so osobito jeseni in po zimi tako pogostoma megle? Zakaj nastane iz oblakov dež? Zakaj vidimo takrat, da se pri popolno jasnem nebu in mirnem zraku naenkrat narode oblaki, drugikrat pa zopet oblaki bas tako naglo zginejo? Zakaj se pokrovec posode pri ognji z močjo dviguje, večkrat tudi celo zverne? Sč tacimi vprašanji so duh mladine vedri; mladina se uči misliti; vprašanja naj bodo vzeta iz praktičnega življenja. Tedaj poduk naj bode praktičen. Kebr pravi: „Praktisch ist er (poduk) nur dann, wenu er uaturgemass ist, d. h. wonn er nicht alloin den Naturgesotzen der Menscbcn- * natur und des Kindesgeistos, sonderu aueh der Natur des bo-treffenden Unterrichtsgegcnstandes entspricbt.u Vsckako je pa treba, da otroci dobro pojmijo, in potom je vse dobro: „llem tene, verba sequentur“.	(Dalje	prib.)
Kocenov zemljepis za narodne šole.
Poslovonil Ivan Lapajne.
II.	Oddelek.
Zemlja kot bivališče človekovo.
(Daljo.)
23.	Vojvodstvo Kranjsko.
180 kvadr. milj (100 □miriain.) in 463.000 lj.
Kranjska dežela jo večjidel gorata dežela. Na scverji so julske ali bohinjske Alpe (Mangart 84G2' = 2675 m.), Triglav (9036' = 2865 m.) in Černa perst. Na korošk i in nekoliko na štajerski meji so Karavanke (Stol 6750' = 2230m.), Storžec 6700' = 2120 m.) in kamniške planino (Grintovec 8100' = 2530 m.). Na Dolenjskem jo najvišji vcršac Kum 3849' = 1217 m. Na Notranjskem, t. j. na južuo-zabodni straui jo Kras, t. j. nekoliko obraščena, a večjidel golo višavje brez odpertik dolin (Hrušica, Nanos in Snežnik sta najvišja verba na Notranjskem). Na dolenjski strani so Gorjanci večje po-gorstvo.
Kranjska je po naravi ločena v tri dele: Gorenjsko, (severni del okoli Savo med julskimi Alpami in Karavankami), Dolenjsko (južno-vzhodni del mod Savo in Kulpo) in Notranjsko) to jo zahodni del, namreč Krašoviua z vipavsko dolino in idrijskimi doli.
Pcrva roka na Kranjskem je Sava, ki se pri lladoljici steka iz podkoronsko in bohinjsko Savo (Savico) ter teče dolgo pot po Kranjskem. Njeni dotoki na desnem bregu so: Sovra, Ljubljanica in Kerka; na levem bregu: teržiška Hi' strica, Kokra in kamniška Bistrica.
Med temi je Ljubljanica najimenitnejša. Daleč na Notranjskem izvira pod imenom Pivka, ki se po kratkem teku v postojnsko jamo izliva. Pri Planini se zopet prikaže izpod zemlje, ter sc pod imenom Unca po planinski dolini zvija, a zopet zgine pod zemljo. Pri Verhniki pa zopet izpod zemlje privre in se imenuje Ljubljanica, teče po Ljubljanskem ma-bovji, skozi Ljubljano in se pri Zalogu v Savo izteka. Idrijca in Vipava se iztekate v Sočo. Kranjska ima mnogo lepih jezer, n. pr. na Gorenjskem blizo virov Save bohinjsko, korensko in prekrasno blejsko jezero. Na Notranjskem je znano cerkniško jezero, ki nekaterikrat po leti popolnem usahne.
Podnebje je na Kranjskem različno, po gorah hladno, po dolinah nekoliko topleje. Na Notranjskem piha zlasti po zimi viharna b u r j a.
Kranjce redi nekoliko poljedelstvo, nekoliko živinoreja, dasi ni niti pervo, niti druga no zadostuje. Radi tega se mora žito iz tujih dežel, zlasti iz Ilanata uvaževati; živinoreja bi se tudi na višjo stopinjo povzdigniti morala. Izmed k o p a n i n se dobiva največ živega srebra (v Idriji), koplje se tudi premog (v Zagorji na Dol.), nekaj železa na Gorenjskem itd.
Obertnija se po malem razvija, velikih fabrik ni.
Za duševno izbraženost skerbč srednje šole, 5 v vsej deželi, in kacih 240 ljudskih šol, kar je dosta premalo.
Prebivalstvo je slovenske narodnosti, samo kacih 20.000 je Nemcev (Kočevarjev). Sedaj šteje dežela 11 okrajnih glavarstev.
Ljubljana (24.000 Ij.) na Ljubljanici, na mostu rimske Emono, ima gimnazijo, realko, učiteljišče in več drugih šol; slovenska Matica, knjižnica, muzej, muogo društev. Fabrika za prejo bombaža, pivovarna, nova tobakarnica. V okolici je ljubljansko mahovjo (močvirje), ki daja mnogo šote, in od katerega je uže polovica posušenega.
Druga mesta na Gorenj s kom so:
Kranj (2200 lj.), nižja realna gimnazija, živahna obertnija in ter-govina. Skofjaloka (2300 lj.), nekdaj posestvo brizinskih škofov. Tor-žič (2000 lj.), obertnija z železom. Rado lica, Kamnik, Bistrica, Sava, Javornik, Železniki, Kropa in Kamnagorica imajo fužino.
Na Dolenjskem: No v o m os to (Rudolfovo 2000 lj.), na Kerki, realna gimnazija, okrožna sodnija. V bližnjih Toplicah so rudninske toplice. Kostanjevica, Korško in Metlika vinska kraja. Kočevje in okolica imata nomško nasolnike. Ribnica, kupčijo z losnino (rešeti).
Na Notranjskem: Po stoj na (1500 lj.), sloveča podzemeljska jama. Cirknica z znamenitim jezerom. 1 p a v a ima toplo podnebje, sadje-in vinoreja. Idrija (4000 Ij.) s slovečim rudnikom živega srebra.
24.	Primorsko
t. j. pokuožena grofija goriška in gradiška, mejna grofija isterska in toržaško mosto z okolico.
145 □milj (80 □miriam.) in 584.000 Ij.
Primorsko je skoro povsodi hribovita iu visoka planota, samo okoli dalnjc Soče so doliuc. Na severju so južne apne-
niške Alpe (Čanin 7200' = 2275 m., Koru 7 100' = 2245 m.) Na južni strani Idrijce se začenja Kras s Ter novski m gozdom (Merzavcc 4448'= 140(5 m.) Pravi Kras se začenja še le za vipavsko dolino in sc pod imenom Čičarije do Reke razteguje. Ta enolična skalnata planota je po večjem gola in ima malo' rastlin. Razderto kamenje, ki jo pokriva, poserkava vso vodo v so in nima niti rek, ne potokov, ne studencev. Večkrat pa tod huda hurja brije.
Največja reka je Soča, ki izvira na zahodni strani Triglava in se v jadransko morje izliva (v teržiški zaliv). Na levem bregu sta: Idrijca in Ipava. Posebno čudna je Reka, ld z Kranjskega priteka in dalje časa pod zemljo teče. V Istri je samo nekaj potokov.
Podnebje je različno, po goratih krajih merzlo, zlasti po zimi kcdar burja brije, po leti pa je vroče. Ob dolenji Soči in ob morskem obrežji je pa mehko podnebje južne Evrope.
Poljedelstvo ne more biti posebno razvito, ker je ob Soči le	ozka dolina, ki ne more	veliko žita	dajati.	Kras ima
pa uže	tako skalnat in plitev svet, kateremu	navadno	tudi	moče
primanjkuje. Na gorenjem Goriškem jo še precej gozda (Ternovški gozd). V goriški okolici pridela sc še precej sadja iu vina, vendar bi bilo še boljšega napredka v vinarstvu in sadje-reji želeti. Ob morskem obrežji v Istri raste oljka, ki daja olja še več,	nego za domače potrebe.	'	>
Z	govedarstvom se pečajo	na zgornjem Goriškem,	ovac
imajo pa tudi v Istri dovolj. Po vsem Primorskem, zlasti okoli Gorice in pod Gorico se tudi svilarstvo v novejern času še dovolj razširjuje. Ob morskem obrežji se pečajo tudi z ribštvom.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Št. Lorenca pod Prožinom, (>. maja 1877. Učiteljsko društvo Celjsko jo imelo 3. maja svoj rodni shod, kojega so jo 15 udov udeležilo. Zapisnik zadnje skupščino so prebere in brez ugovora potordi. Ker nekateri udje, delujoči po bolj odstranjenih krajih nijso imeli prilike o uspehu naših petecij na deželni zbor v obši.nojih in natančnojih poročilih čitati, poroča na prošnjo predsednikovo o omenjenih uspehih ali pravilneje rečeno o neuspehih naših prošenj g. Bitimi.
Gospd. učiteljica Rankel ima daljši govor o avtoriteti učiteljevi prod svojimi gojenci in gojenkami, o veljavi učiteljevi pri učencih. Njen govor je bil zanimajoč in od nazočih pohvalno sprejet.
V zastopnika našega društva pri prihodnjem zborovanji štaj. učiteljsko zveze v Gradoi se volita g. Lopati in g. Uliiml.
Gosp. Woiss povprašuje, ali nebi naše društvo tudi letos v pomladanskem času enkrat zunaj kje (no v Colji) zborovalo. Po nokalorih za in proti opombah se večina izrečo, da naj bodo prihodnji shod v Žavctt.
O mlačnem udeleževanji mnogih udov pri društvenih shodih, o njihovem popolnem nezanimanji za društvene obravnavo in sklepe 110 pristoja vedno jadikovati, kor bi so utognilo iz posameznih sklepati na vsoto.
V. J.
Slovstvo.
(23 Kirehonlieder fiir dio Schuljugond. — 23 Cerkvenih posem (!) za šolsko mladino.) Tako je naslov knjižici, katera obsega omenjeno število cerkvenih pesmi, namreč 10 slovenskih in 10 nemških in 3 v obeh jezicib. Pesmijo čveteroglasno p o stavil Anton Foerster, a založil je lično knjižico Rud. Milic v Ljubljani, kjer se tudi dobiva. Dobro bode služila šolajoči so mladini v Ljubljani, pa tudi drugod se moro z vspohom rabiti. Še dobre šolske pesmi naj bi izišle v taki knjižici.
(Nemške čitanke.) V c. kr. zalogi šolskih knjig je izišla nova nomška čitanka v 6 delih, a v 2 dolih še izide. Nova čitanka bodo torej vstrozala osemletni šolski dobi, zlasti v 8 razrednicah. Kdaj pa dobimo mi Slovenci vsaj 3. čitanko?
Šolske novice in drobtine.
(„Učite!jsko društvo za slovenski Štajer.“) Odbor jo imol sejo 3. maja pri sv. Miklavžu. Navzoči so bili gg.: Lapajne, Kovačič, Klanjšček, Repič, Štuhec, Štrenkelj in Žinko. Navzoče odbornike je predsednik Lapajne nekako tako-le nagovoril: Treba bilo pri našem velevažnom društvu bolj pogostnih sej, toda radi oddaljenosti odbornikov bi bilo pogostno posvetovanje odbornikov s stroški za-nje združeno; zato sijih predsednik 110 upa sklicevati. Potne stroške pa društvo odbornikom no moro povračevati. Iz tega vzroka mora predsednik sam po lastnem sprevidenji učiniti mnogo, o čemur bi so moral odbor posvetovati. Pa ker so on vsik-dar s podpredsednikom in tajnikom sporazumljuje, zato se nadja, da bodo odborniki vsem njegovim naredbam priterdili. Vsaj jo njegovo delovanje združeno z obilim trudom in z nemalimi skerbmi, katere bi rad odložil pri bodočem občnem zboru drugi moči. Stanje društva ni po vsem povoljno, dasiravno so jako neugodno imenovati ne more. Pred vsem naj povem, da so bili lanske račune gg. pregledovalci odobrili. Društvo ima največe račune z Pajk-ovo tiskarno. Ko smo račune za lansko leto pregledovali, dolžno joj je bilo društvo blizo 560 gld. (Med temi za „zgodovino“ 186 gld.) Na račun tega dolga Be je plačalo okoli 500 gld.; torej bi bili za lansko loto jej še 50 gld. dolžni, a za letošnjo pa zopet kacih 180 gld. za tisk „Učiteija“. Ta dolg od kacih 230 gld. bi se lohko hitro poravnal, ako bi so mogla .zgodovina* v denar spraviti, kajti te knjige ima še društvo kacih 1500 iztisov, ki so vredni svojih 300 gld. Dohodkov je imelo društvo od lanskega občnega zbora blizo 800 gld. Toda društvo imelo jo razen stroškov pri .Učitelju*, pri „zgodovini“ in .koledarji* še mnogo druzih stroškov, n. pr. pri pravdah društvenega organa, pri pošti, ki zlasti obilo stane. Pri „k'olodarju“ društvo ni imelo zgube, a dobička radi tega malo kaže, kor je obilo še izostaloga denarja zanj. V zadevi .zgodovine* jo predsednik vso storil, da bi se bolj razširjevala, toda doseilaj jo imelo vse slab uspeh. Za inserate ima društvo šu mnogo dobiti pri okrajnih šolskih svetih v coljskcm okraju in drugod. — Društvo ima na prodaj razen .zgodovine* še nekaj druzih knjig, katero se pa tudi slabo kupujejo. Stroški in dohodki pri tem se posebej zapisujejo. — Predsednik je več iztisov
»zgodovino11 podaril ('20 iztisov ljutomerski šoli, 10 malonodeljski), kar ao odobril jo. — Š tom, kar jo predsednik o svojem delovanji poročal, ao bili odborniki zadovoljni, le v nekaterih zadevali so zahtevali razjaanonja. Na predlog g. Zinka ao skleno, naj se »zemljopis1*, ki so tiska v JUčit.“, v posebni knjižici na svillo da. Sklone so nadalje, naj so »zgodovina11, posobno priporoča učiteljem za nabavo šolarskim bukvarnicam. Prihodnji občili zbor naj bo 18. septembra v Brežicah. Ondotno učiteljsko društvo naj so za pomoč naprosi, zlasti v zadevi, zabavo s petjem. »Učiteljski koledar1* naj so tudi za leto 1878 izda. Obsega naj jiatančniši imenik, popis delovanja našega društva (predlog g. Žinka) in cesarsko rodovino (predlog g. Kovačiča). Naj bode okusne obliko, a ceno no večo od 50 do GO kr. Posebnih predlogov ni bilo. Omenimo naj še, da so jo bil odbornik g. Brczovnik pismeno izrazil o točkah dnevnega roda.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta). V seji 26. aprila se je določilo, da bode 10. septembra 1877 druga deželna učiteljska konferenca v Gradei, za katoro so je dnevni red določil. Za šolo v Polju so jo dovolila ustanovitev nadaljevalnega kmetijskega točaja. Anton Peternel sejo imenoval učiteljem v Laškem tergu Nadučitelj Peter Kapun v Konjicah so je poterdil za okrajnega šolskega svotovalca.
(Iz koroškega dežolnoga solskoga sveta.) V seji G. aprila jo deželni šolski svet okrajnim šolskim svetom pri priliki posebnega slučaja ukazal, da naj pri prošnjah za kvinkvenije učiteljem dvojezičnili (t. j. slovenskih) šol okrajni šolski nadzorniki posebno to omenjajo, če jo prosilec nemščino po predpis h podučoval in če je v nemščini zadovoljne uspehe dosegel. (Ti zadovoljni uspehi so kor. dež. š. svetu popolno na-učonje nom ščin o od strani slovenskih otrok. Tega pa našem mnenji ni mogoče doseči slovenskim učitoljom, torej so bodo treba kvinkvonijaiu kar odpovedati. Urod.)
(V zadevi slovenskih čitank) Pri okrajni učiteljski konferenci v Ptuju lanskega leta volil se jo bil odbor v ta namen, da bi delal priprave za nove čitanke. Temu odboru imam jaz čast biti načelnik. To dni mi je ud tega odbora pismeno prašal, zakaj odbornikov k posvetovanji no povabim. Hočem njemu in ostalim odbornikom tu javno odgovoriti. Prav za prav jo bila volitev onega odseka v sedanjih okoliščinah čisto nepotrebna reč. Morejo se-li oni odborniki iz 5 okrajev k sejam shajali? Bodo-li hoteli na svojo stroške potovati? Pa rocimo, da bi tudi žortovali nekaj časa in denarja, tor se trudili in nabirali gradivo za nove čitanke, je-li smo potem zagotovljeni že, da pridejo nove čitanke tudi na svitlo? Rokopise za nove čitanko nabirajo mnogo slovenski učitelji, toda založnika ni dobiti. Privatni knjigoteržci nočejo slovenskih čitank založiti, ker se bojč neodobvenja, sl. vlada pa — —. No, vladi je pa rokopis za 3. borilo g. Praprotnik v Ljubljani že davno predložil, pa se vendar nič no čuje, da pride v kratkem na dan. Za 1. in 2. borilo delajo učitelji tudi pripravo — toda založnika ni in ni najti. —
V Ljutomeru 10. maja 1877.	Ivan	Lapajne.
(Narodnostna enakopravnost pripoznana.) Novoinbra meseca 1. 1875 jo ukazal deželni šolski svet na Dolenjem Avstrijskem, da mora v vseh javnih ljudskih šolah v tej kronovini nemški jezik učni jezik biti in da so tudi v katerem slovanskem narečju, ki so po noka-torih krajih govori, no smo p od uče vati. Da se ta ukaz izpelje, zaukazal je: 1. Vse češke šolsko knjige naj so mahoma odpravijo. 2. Vse podučevanje naj se vorši v nemškem jozikn na podlagi primernih knjig. 3. Za šolsko leto 1875-76 naj se še rabi slovanski jezik kot sredstvo za sporazuiiiljenjo novih učencev. 4. Nadzorovanje naj se vorši brez posredovanja tolmačev, uspeh nadzorovanja so mori izključljivo po znanji nemščine. 5. Ako so pri nadzorovanji s sedanjimi učitelji no doseže zadosten
uspeh, naj se učitelji iz službenih obzirov prestavijo in nadomestijo s takimi, kateri 110 bodo nijednega slovanskega narečja zmožni. Zoper to na-redbo so tri slovansko občine na Dolenjem Avstrijskem, katerim se je zlasti krivica zgodila, pritožile na naučno ministerstvo, opiraje se na §. 6. deržavne šolske postave od 14. maja 1869, na §. 19. deržavne osnovne postave od 21. decembra 1867. Naučno ministerstvo jo v glavnih točkah odbilo pritožbo, in pripoznalo, da se izključljivo le v nemškem jeziku po-dučevati ima, a v nijednom drugem slovanskem narečju. Le v tem je naučno ministerstvo priterdilo pritožbi, da naj se za to slovanske šolo nastavljajo učitelji, ki slovansko znajo, (če tudi spričevala o tem nemajo), dokler se bode za to potreba kazala. Zoper to odločbo, s katero seveda niso moglo biti občine zadovoljno, napovedalo so pritožbo na deržavno sodišče, ki je
25.	aprila o tem obravnavalo. Naučno ministerstvo je zastopal sekcijski šef dr. pl. Lemayer. Ta je povdarjal, da pervi odstavek §. 19. izražujo samo princip, iz katerega se pa za nikogar pozitivna pravica izpeljati more. Ni treba dokazovati, da češki jezik na Dolenjem Avstrijskem ni v navadi. §. 51. na katerega se občine sklicujejo, 110 velja, kajti ne določuje, kateri jezik naj bo učni jezik, in kateri jezik naj velja za materinski jezik. Za šolo je učni jezik materinski jezik. (Lepa logika. Ured.) Občine jo zagovarjal dr. Kar. D os tal. On pravi: Tu gre največ za to, ali so otroci onih slovanskih občin svoj materinski jezik učiti smejo, no za to, ali naj so nemščine uče ali ne. Kes je, da 1. oddelek §. 19. izgovarja samo princip. Pa ravno zoper princip deržavne osnovne postavo se ne sme pregrešiti s kako drugo postavo, še manj s kakim vladnim ukazom. Doržavna osnovna postava velja za vse dežele. Po §. 51. se mora v materinskem joziku mladina dobro izuriti, materinski jezik otrok je pa tisti, katerega otroci v resnici govorč, a ne tisti, katerega naučno ministerstvo dekretira. Deržavno sodišče jo pripoznalo, da se je slovanskim občinam krivica zgodila. Pripoznalo je, da so ono občine po jeziku, noši in navadah slovanskega rodu, da je jezik njihovih otrok slovanski, in da imajo pravico do gojenja njihovega jezika v šoli. Taisto pravo jim izvaja deržavno sodišče iz §. 6. derž. post. od 14. maja 1869 in iz §. 51. učnega in šolskega roda od 20. avgusta 1870.	(Po	„Politiki“.)
(Iz ljutomerskih goric.) Ormužko učiteljsko društvo je 3. maja zborovalo pri sv. Miklavžu Navzočih je bilo 10 učitoljev in 2 učiteljici. Predsednik g. Kovačič nagovori in pozdravi navzočo. G. Lapajne govori na kratko o nekaterih prikaznih v navadnem življenju, katere razlaga s komičnega stališča. G. Štrenkelj priporoča izlete z učenci v naravo in g. Zinka pa nadaljuje s svojim prav razumljivim govorom iz čebelorojo. Po zborovanji zbrali so so učitelji k skupnemu obodu.
(Učiteljske preskušnje) sta delala lotos spomladi v Ljubljani 2 za meščansko šole; 12 pa za ljudsko šole. V Gradci jo delalo 17 učiteljev izpit; med temi 4 Slovenci, od teh poslednjih sta 2 dostala, 2 ne.
(Koroški deželni zbor) jo sklenil, da naj so pomnožim učiteljem daje samo 20 gld. na mesec. Kakošon učitelj bodo s tako plačo zadovoljen? Učitelj nobeden, k večjemu kakov pastir?
(Robata prodorznost.) V Toharjih pri Colji je vlani meseca avgusta ondošnji občinski sluga — berič, kakor ga zovejo — svojo neotesanost s tim narisal, da jo katohetu g. V. G. otroke, z zaporom kaznovano, razsajaj e iz šole izpustil, priletel na g. kateheta, ga sč sirovimi besedami napadal in mu s pestmi grozil. Gosp. G. jo to divjo obnašanjo občinskega sluge gosposki obznanil, na kar sta imela 28. aprila t. 1. v Celji konečno obravnavo. Kor je katehet g. G. slugi odpustil, ter nij zahteval, da bi bil sluga kaznovan, se jo slugi naložilo, da mora g. kateheta, kar tam v pričo odpuščanja prositi. Sirovemu značaji sluge je bilo to ponižanje preveliko, tor naravnost reče, da toga ne stori nikoli. Ko mu sodnik za-terdi, da, ako tega takoj pripriči ne stori, določila se mu bode postavna kazen, katera bi utegnila malo večja biti, si ošabni sluga vendar premisli,
tor prosi g. kateheta odpuščonja. — Kako prijetno in uspešno delovanje mora .biti tam, kjor imajo tako ,olikani" slugo in sploh ljudje enako baže upliv pri šoli in občini!?
(Vabilo.) Ljutomersko okrajno učiteljsko društvo ima 7. junija pri sv. Tomažu občni zbor s sledečim dnevnim redom:	1. 0 rastlinstvu v
narodni šoli (g. Kryl); 2. O nazornem nauku (g. Klanjščok); 3. Volitev novega odbora; 4. Predlogi. Začetek ob 9. uri.
(Učiteljsko preskušnjo v Gorici) jo delalo 9 gospodov, 7 za ljudske, 2 za meščansko šole. Mej pervimi je bil eden (iz Istro) (52 lot star. V Kopru jo delalo bajo 10 gospodov. V Ljubljani jo od dveh gospodov pri izpitu za meščanske lo edon dobil spričovalo št. 3., pri ljudskih šolah 1 št. 2, 8 št. 3 in 4 št. 4.
(Povabilo). V četrtek 7. junija ima učiteljsko društvo ptujsko svoj 5. redni zbor, h ktercmu so vsi p. n. udje uljudno vabijo, da so ga blagovolijo prav obilno udeložiti.
Dnovni rod: 1. Branje zapisnika zadnjo sejo. 2. Odborova naznanila. 3. Predavanje nadučitelja F. Silvostor-ja: O slovonski slovnici. 4. Predavanje nadučitelja J. Ferk-a: Obrostni računi. 5. Predavaujo učitelja J, ltobič-a. Zemliščna lastnost ptujskega okrajnega glavarstva. (5. Prodlogi.
Posamezna povabila so no bodo razpošiljala.
Ptuj 16. maja 1877.	Odbor.
(^Savinjsko učiteljsko društvo") bode imelo dno 22. majnika svoj občni zbor v št. Pavlu pri Preboldu. Začotok ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo, tajnikovo in blagajnikovo. 2. Vplačevanje društvenino. 3. Nasveti o društvenih zadevah. 4. Spisjo o narodni soli; g. Škoflek. 6. O lepopisji; g. Meglič.
(Vabilo) k zborovanju učiteljskega društva Kozjo-Scvniška-Brož-kega okraja, ktoro bodo 1. junija t. 1. v Brožcih. Dnevni rod : Skupna rešitev prašanj za prihodnjo učitoljsko konferoncijo 26. julija t. 1.
(Poslanica.) Nekaterim P. T. gospodom učitoljem na spodnjem »Štajerskem sem minulo zimo doposlal po jeden snopič:	„Kooijančičovih
narodnih pesnij", a dotični gospodje tovariši nijso še naročnine nakazali. Ker jo drugi snopič že v tisku, so dotičneži uljudno prosijo, da blagovolo prej ko mogoče zaostalo naročnino nakazati, da bode g. K. lahko spolnil ^pogodbenih pogojev, ker delo čaka". Ob jednom naznanjam, da imam še nekaj K. pervih snopov; kdor želi to pesmi, jih lahko pri meni dobi. Tovariši! podpirajte hvalevredno počotje!
V Kibniei na Štajerskem, dno 7. maja 1877.
ANTONIJ LEBAN, učitelj.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učitoljska služba pri sv. Ju rji na Ščavnici (okraj gornjo Radgonski, 3razr.) s 550 gld. do 31. maja na kr. š. svet. Poduči-teljska služba v Smartnu (2razr., p. Slov. Gradec) s 440 (330) in stan. na kr. š. svet. — Podučitoljska služba (tudi za podučiteljico) v Rajhon-burgu (3razr.) s 480 (360) in 60 gld. stan. do 30. maja na kr. š. svet. Učiteljska služba pri sv. Jakobu v Sl. gor. (okraj marib., 3. r.) s 550 tl. in stan. do 25. maja na kr. š. sv.
Na Kranjskem: Učitoljska služba v Ilotodoršici (1 r.) s 450 fl-in stan. do 15. jun. na kr. s. sv.
Na Goriškem: V goriški okolici: Nadučitoljska služba v Križu, učitoljsko službe v Batah, Biljah, na Goronjem polu, v Kaltl, Kviš-koui In št. Forjanu do 24. jun. — vso to službo so v 2.jilač. razredu. »Služba učiteljico (2. plač. razred) v Corničah. Pri službi v Št. Ferjanu je 100 gld. posobno doklado,
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Lud. Tribnik (iz Studončin), podučitelj v Slatini; g. J. Kun s tič, supleiit v Drauiijah; g. J. Peternel (iz Spodnje-Avstrijskega*), učitelj v Laškem torgu. G. J. Klenovšek (iz Polskave), n i j imenovan podučiteljem v Selnici, kakor so je pisalo.
Na Kranjskem: G. S. K or ban, nadučitelj v St. Vidu pri Zatičini; g. L. Abram, nadučitelj v Kostanjevici. G. Edu). Lahajnar, prej asistent na Ijtiblj. realki zač. učitelj v Skofjiloki; g. Dul 1 er učitelj v Dvoru je umeri; g. Jož. Kavšek v Vinici in g. M, Ur a k na Dovjem, se za terdno imenujeta. Tako tudi gospodična Krainer za nadučitoljico v Ljubljani. G. Fr. Spi n tre pride iz K e iškega za učitelja v evanjgeljsko šolo v Ljubljano. Gspdčna. Korošec bivša pomožna učiteljica v Št. Jerneji na Dolenjskem, je umerla.
*) Slovenec iz Ljubljane.
I	služba
na novo ustanovljene) euorazrednici v Zgornji Ponkvi z dohodki III. razreda in stanovanjem se razpisuje.
Prositelji imajo prošnjo do konca maja vlož ti pri kr;yneni šolskem svetu v Zgornji Ponkvi (Oberponigl), Post Sachsenfcld.
Okrajni šolski svet Celjski, dno 23 aprila 1877.
Pervosednrk: Haas m. p.
I oiteljska službti
na enorazrcdnici v Št. Lenartu poleg Laškega trga z dohodki III. razreda in stanovanjem so razpisuje.
Prositelji imajo prošnje do konca mosca maja 1877 poslati krajnemu šolskemu svetu v Št. Lenartu poleg Laškega trga.
Okrajni šolski svet 5. maja 1877.
Predsednik: IflanN I. r.
Dis Unterlehrer - »»Mi MerlefariiMe
an dor Volksseliulo Oborrečič, mit den Beziigon dor III. Gohaltskiasso und Wobnnng, wird ausgeschrieben.
Bewerber, eventuell Betverberinnen haben iliro Gesuclto bis 25. Mai 1877 an den Ortsschulrath St. Gertraud ob Tiiffor einzusenden.
Bmncrkt wird, dass aucli ungeprtlfte Supplenten Berticksichtigung finden, falls sie'boi einom Lehrversuche biezu befahigt orkannt vvurdon.
Bezirksschulrnth Tiiffer am 30. April 1877.
Dor Vorsitzendo: llaan.
r^oclncitelj^lia služba
na novo razširjeni dvorazrednici v Šmartnem pri Slov. Gradcu, z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem, so procej oddaja definitivno ali pa tudi začasno.
Prošnjo naj so pošiljajo po predpisanem potu krajnemu šolskemu svotu v Šmartnem pri Slov. Gradcu (brez določenega roka).
Okrajni šolski svet v Slovenjem Gradcu, dno 14. aprila 1877.
'2—3	Porvosednik: Strobach.
NOVE RISANKE
v Ljubljani.	v	Ljutomeru.
l^ellcl in sina
5—12	tergovina	s	papirjem	v	Pragi.
Lastništvo „Učite]jsko društvo za slov. Štajor.“
'Li. uredn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. 1’ajk-ova tiskarna v Mariboru.