Šole pri Menonitih v Tavriji na Ruskem. Spomladi leta 1916. smo se prineljali iz Sibirije sami Jugoslovani, prlbližno 1200 mož ujetnikov, v pristaniško mesto Berdjansk ob Azovskem morju. Tu so nas razdelili po vaseh. Mene so pridelili županu vasi Orlovo. Zvedel sem spotoma. da so tam nemške naselbine. Prebivali so Nemci, ki so se deloma naselili iz Nemčije, deloma iz Holandije. Po veri so Menonitl, ki se od na5e vere razločuje v marsičern, posebno v tem, da ne smejo nositi orožja; zato služijo pri vojakih pri saniteti, v tvornicah in slično. Sploh so Menoniti jako trezen, delaven in vobče bopat narod. V Tavriji jih živi čez sto tisoč. V Orlovem sem delal kot laborant v lekarnici. Oodilo se ml je jako dobro, ln z žalostnim srcem sem moral čez tri mesece zapustiti to lepo službo, zakaj prišel je ukaz od gubernatorja, da se morajo ujetniki uporabljati samo za poljska dela. Vzel sem slovo od te dobre hlše ter prevzel službo kočijaža prl ondotnem zdravnlku. Ker sva z gospodarjem obhodila skoraj vse menonitske vasl, zato sem tudi jaz imel priložnost seznaniti se z ondotnlm učiteljstvom. Vse šole vzdržujejo Menoniti sarni, vsaka vas za sebe. Enorazrednice nlsem videl nobene, največ je dvorazrednic. Poslopja so lepa in povsod sredi vasi, učiteUevo stanovanje je veliko in šolski vrtovi so jako obsežni. Vse učiteljstvo ima prosto stanovanje in kurjavo, poleg tega dobl vsak učitelj in natura krme za dve kravi In dva konja, in tudi mesečna plača ni bila majhna. Reči moram, da je učiteljstvo pri Menonitih visoko cenjeno. Za učiteljskl naraičaj skrbi dveletni pedagoški tečaj v mestu Halbstadf, metropoli Menonitov. Otroci teh Nemcev morajo od 6. do 12. leta obiskovati šolo. Pouk na teh šolah je seveda neniški, vendar pa ima vsaka šola učitelja all učiteljico za mski jezik. Šole so z vsem potrebnitn dobro preskrbljene. V Orlovem je tudi meščanska Šola; Nemci jo nazivajo Zentralschule. To poslopje je bilo sezidaHo ravno pred vojno ter je stalo 105.000 rubljev (262.500 K). To je velikanska vsota, ker je bilo vendar pred vojno na Ruskem vse poceni, stavbišče je bilo zastonj, in ves stavbni material so prebivalci brezplačno zvozili. Krasna je dvorana v tem poslopju, kjer učenci pogosto prirejajo dramatične predstave. Ravnatelj te šole C. C. Ediger mi je bil jako prijazen, in zaradi njegove dobrotne roke ga vsi Slovenci, ki smo bili v Orlovem in bližnjih vaseh, ohranimo v najboljšem spominu. V vasi Tiege je gluhonemnica. Stavba jc velika in podobna ljubljanskemu učitcljišču. Gojencev je bilo takrat okrog 50, večinoma dečkov. Nedaleč od tukaj je slrotiščnica z obsežnim zemljiščem. Poleti se bavijo gojenci in gojenke s poljedelstvom, živinorejo, sirarstvom. pozimi pa z rokodelstvom. V mestu Halbstadt imajo trgovsko šolo, ki je prav dobro obiskana. Omenim naj še, da imajo meščanskih šol prav mnogo; večje dekliške šole so v Orlovem In Halbstadtu. Nadzornika si učiteljstvo na tri leta samo voli, plačan je tudi od Menonitov; državni nadzornik je bil samo za ruski jezik. Vsako okrožje je imelo vedno vsako leto skupno učiteljsko konferenco, popoluoma podobno našim knferencam. V Orlovem v meščanski šoii je bogata učiteljska knjižnica, Tudi svoj stanovski časopis so izdajali, a s pričetkom vojne ga je vlada ustavila. Po dokončanih šolah svoje domovine gredo sinovi teh bogatih Nenue*' v inozemstvo na univerze. Medicino so večinoraa študirali na Duiiaju in ravno r)uit;r.iu zdravniku dr. Mausknechtu je Dui:aj in viradec dcbro znan. Tudi marsikateri učitelj je šel pogledat v tujo državo med počitnicaml — od Binkoš'i do 1. oktobra ¦— zlasti k nam na Tiroisko in v Švico. Vsem tem tovarišem, ki so rni pri odhodu klicali »Na svidenje!« sem odgovoril : »Dovolj časa sem bil med vami, seda} pa še vl prldite v na- kriij- Rfijko Božlč.