C*rospodnriike iiorlcc. O konje in žSvinoreji. Gliste pri konjih. Včasili se zaredi v konja velika mnoliaa giifti* Našteli so jih v eaem konju do 1000 pritepeak. Konj- ske gliste so belorumenkaste, okrogle ia aa kvaciK aekoliko ožje. Zležejo se iz jajčec, ki pridejo z blalom iz glistavega konja. .Ta jajčeca ia ajihove zarodke požro konji s krmo in vodo, iz teh se porodijo v koaj- skih črevah zopet gliste. Posamezne gliste konja ne škodujejo, a množina je vsekakor nevaraa zdravju ia življenju. Gliste, oziroma njihovi iztrebki jemljejo tak, motijo prebavljaaje, povzročajo koliko, vaetje «5re7. drisko, zaprtje, neprebavnost ia hiranje. Da je koa[ glistav, o tem se lahko prepričamo Sele tedaj. ako s« gliste pomešane s konjskim odpadkom. Domača zclra- vila proti glistarn so: voda ali mleko, v katerern sa ]e kuhal fiesen, bučno seme, divji kostanj, pelinov Caj , vožnik in korenje. Gliste se odpravljajo tudi tako-ie:. 15—20 gramov bljuvne soli raztopi dodobra v V« litra vode in to raztoplino vlij v % škafa pitne vode. Za žrebeta je dosti 4—8 gramov bljuvne soli. To pijačo ponudi žejnemu konju. Ko je to popil, mu ne da,j pol dneva nič jesti. Poteui napravi iz 30—40 gramov lo - patike (aloje), malo moke in koščeka mila, kakor orch velikega, in vode testo. Ta svitek daj konju, da ga fo'o. BlMivnn sol pomori gliste, a lopatika \\\)x požene iz črev. V debelem konjskem čreva živi še neka dru- ga. približno 2!4 cm dolga glistica, ki pa ne naprav l.ja drugih neprilik, kakor srbečico jabolka (koaec 6re- vesa), vsled česar se konj na tem mestu in na repu vefikrat drgne. To glistico prežeaemo tako, kakor ve- liko, a vrha tega še izbrizgavamo čreva s Cesaovo vodo. " Z«kaj postane govfdo vainpasto? Ko se zafine pokladati kravara trava, seno 7 kratkem poide, seči je treba včasih jjo starem senu , da se ga pomeša med travo. Tudi še neodstavljeaa teleta se na mleku prikrajša in se jim potem poklada trava. Vsak živinorejec skuša dobiti po leti od krav kolikor mogofie veliko mleka: zato ga utrga teletom, če je le mogoče. Da bi teleta vsled tega prevefi ne shujšala, jim poklada mnogo trave. Ugaja mu, ko vidi, kako hlastno požiia tele travo, toda ne spomai se, da bi dal teletom vsaj nekaj oblode, napravljene iz ovsene ali pa iz lanene moke ali kake drage bolj tečne klaje. Vampasta postanejo taka teleta, ki pridejo na svet po novem letu in ki jih držimo pozneje v hlevn, vampasto pa ge postane tele, ako je potem, ko ga smo odstavili, že precej časa žrlo seno in hodilo potem na pašo, posebno pa ob koncu zime. Ako se pr vim odtrga mnogo mleka in se poklada potem izključno le trava, posebno pa še trda in morda celo mokra trava, pa nič tečne klaje, in se jih tbrži le v hlevu , postanejo na vsak način trebušnata. Takim teletom , če še žro iz visokih jasli, se hrbtenioa navadno zlekne in rebra mu upadejo, kajti ogromna množina aem-ebavljene in težke klaje vlefie hrbtenico k tlom. Takerau (eletu stoji dlaka pokonci ali se ježi, život se pretegne. žival je mršava. Ceprav se poklada teletu trava v obiliei. vendar taka krraa ne zaleže, ker ai dovolj tečna. Žival le životari in iz takega teleta ae postane nikdar lepa živina. Teleta, ki so na paSi, žro sicer tudi le travo, a bila so pravilno odstavlje na, (»reden so šla na pašo. Teleta, ki so na paši, žro le kratko. lahko prebavljivo travo in še to polagoma, in v mali množini. Kdor ne moi* spuščati poleti telet na pašo, iiaj jih dobro napaja z uilekom ia ko jih hoče odstaviti, naj napravi oplodo iz ovsene ali pa laaene moke in naj ji prilije mleka. PriuCi naj teleta jiolagoma tudi na zdrobljeti. suli oves. Sena da.j jim (drugaee) mnogo. kajti ni se li treba bati, da bi se tele preobjedlo. Seno bodi dobro in teftno. a poklada naj se v malih množinah, a večkrat Vsak posestmk naj poskrbi že med letom, da bo imel v shrambi dovolj starega sena^ da ga bo irnel za celo poletje. Ce ]• zunaj toplo in 69 prevež m d«žuj» 46r «iso muho in brenclji preveč nadležni, naj se goni oteleta na pažo. Ako je pašnik dobro ograjen in so noci gorke, pa naj ostanejo teleta tudi ponofii na prostem. Na pašniku trava in zrak teletu ne škodujeta, pač pa v hlevu. Koliko Časa, naj dobivo tele mleko? Nasi kmetje imajo navado, da odstavijo tele takoj. ko je staro nekoliko tednov. To ni pravo gospo darstvo. Iz telet, ki se že v mladosti zanemarijo, ue bo nikdar pravega goveda. To se je že večkrat preizkušalo. gvicarji dajajo teletu do 6. meseca mieko . Tudi Furlani pustijo tele 4—5 mesecev sesati. Priporočamo, naj se daje teletu mleko vsaj do 12. ledna Tu pa ne mislimo tako, kakor dela večina naših gospodarjev, ki pripuščajo v resnici tele h kravi tudi do te starosti, toda že le potem, ko pomolze gospodiaja kravo. Ne, če hočemo imeti lepo živino, dajmo • ietu vse kravje mleko, vsaj do 9. tedna. Sele z 9. --i-jrn začnemo tele lahko polagoma odvajati s tem, a ^-.i odjemljemo polagoma nekoliko mleka. Kar pa odvzamemo pri mleku, moramo nadoraestiti z drugo dobro pičo. Seno še ni za tele. Najbolje nadomestimo ralekc s posnetim, toda še sladkim mlekom, kateremu bi si> dodalo nekoliko lanenih tropin. Kdor nima takega nnleka, da iahko teletu ovseno moko. Tudi otrobi -» za silo dobri. Ne smejo se pa preveč zmočiti z vodo. Seno se mora teletu tudi polagati, toda ne v lirano, marveč bolj za to, da se mu tele polagoma privadi. Cene za živino. V Mariboru plačujejo govejo živino po sledečih cenah: Voli 10—11, krave 5 do 10. biki 8—10, teleta zaklana 12, svinje 26—33 K. Razun pri teletih veljajo vse cene za živo težo 1 kg. NesreČna carinska polltlka sedanje liberalno socialistične vlade je kriva vedno rastoče dragiuje . Pi-ed meseci je odredila, da se mora za blago, ki se izvaža iz Jugoslavije, plačati izvozno carino v viso kosti polovične vrednosti blaga. Ce boče izvozili kdo ,za 400.000 K blaga, mora plačati izvozne carme K 200.000. S tem se blago, ki ga hočemo izvažati za prebivalstvo one države, ki dobi to blago, podraži za polovico. Nemška Avstrija je sedaj odgovorila z enako protiuredbo. Upeljala je za blago, ki se izvaža v Jugoslavijo. s 1. januarjem izvozno oarino. Tiskarne so dobile od papirnie v Nemški Avstriji obvestilo, da bo s 1. januarjem vsled izvozne carine papir zopjt za 30% dražji. Da se bo podražila zopet sol, vžigalice, sladkor, cement, železo, stroji in dnige ljudske .po trebščine, se ima naše Ijudstvo zahvaliti sedanji liberalno-socialistični vladi, ki dela v Jugoslaviji ta^o nesrečno earinsko politiko! Na&o moko tržl in ponuja minister-socialist A. Kristan po Dunaju in Pragi Avstrijcem. 2elezniški minister DraškoviČ pa kuje prevozne nacrte, kako bi odiural našp< žito po železnici v Avstrijo in Francijo. Pri nas plafiuje ubogo ljudstvo po deželi neznosrj?. ceme za pšenico in koruzo. Avstrijci in Francozi bodo otepali naš jugoslovanski kruh: mi p,a borao pi">žve¦kovali prazne obljube našega preljranjevalnefca mi ¦nistra — soeialista Bukšega. Dr. Korošca, ki je iiranil jugoslovansko gladno Ijudstvo, so odstranili, da ,ga je /^menjal socialist Bukčeg. ki misii. da insajo želodec in •jjoznnjo kniii samo Avstriici in Franeczi; JugosJovan \m se preživljaj samo od svobodnega — airaka. Kje pa je ocl Ijubljanskp vlade zaseženo usnje? Demokrati in socialisti so trobili po svojih listih. da je pustil samodržec Slovenije dr. Zerjav od vlade za se6i velike množine usnja. To po vladi zasežer; i •¦•nje bi se dalo po znižanih c.enah na razpolago rev -nejšim slojem, da ne bodo hodili bosi v zimi in rara2«. Zima je tuT a o kakem cenem nsnju ni sluha in jie duha. Vlada menda hrani to usnje za poletni 6as 0 Kresu, ko Ijudje po deželi obutve niti np rabljo. Zo pet same demokratično-socialistične — prazne oblju be. boljše Jarbarije" — brez upa na kako izpolnitev. Od vlade zaseženo usnje bo tudi za naprej samo za verižnike. v zlatu in v biserih blpstečp <pr v žamet o bute vojne dobifikarje! Kako Je pa s tobaJkora pod vladno oskrbjo de mokratov in socialistov ? Koliko se je govorilo in to lažilo obCinstvo glede j>reskrbe s tobakom takoj po nstanovitvi Jugoslavije. Našim Ijudem se ,je vedno dajal up: Glejte, Jugoslavija je pravzaprav evropska ¦domovina tot^aka. Potrpite vi duhana željni tobakariivsaj do nove žetve, pa boste dobili tobaka. kolikor ga ho kateri }>oželel. Cakali in čakali smo na vedno ob - 1 ubljani tobak nove — jugoslovanske žetve. V tem ¦^asu čakanja so se nečuvano podražile cene tobač nim izdelkom; vendar tobaka ni in ga ni dobiti! Le.tošnja lobačna žetev je bila bogata. Kje je pa tobak? Sa,j mpsto tobaku se prodaja gnilo in plesnivo 'istje. Ko, saj venio! Toba6ne zaloge drži v svojih rokah demokratično-socialistična vlada. Tobaka jc dovoli za neštete vprižnike. ljubfieke sedanje vlade, ki tihotap- ljajo tobačne izdelke v Avstrijn in si krpajo svoje vražje žepe s tisofiaki na škodo in nezadovol.inost u-jc slovanskih kadilcev. Ministra socialista: Kristan in l>ukšek ti r Ijiiblinnski Žerjav. vi prijnii-lji IjiiilsTi, mar li mislitp zadovoljiti Ijudskf kadilce z listjoiii? A še to listje tržite za vnebovpijoče drage cene. Taka !•> vlada deraokratov in socialisto\ tudi na polju tobaka. "Obljubljali so demokrati in socialisti obftinstvu foba ka za steljo; sedaj pa nudijo prazne ali s plesnivim iistjem napolnjene koše. Kmet pa i^lačuj in plačuj. d& ¦s« prrvošfiiS vsaj v nedeljo ter praznik pipico smrd liivega li.sf.ja! Tlhotapci spravljajo eele kupe ,,boljševiv>kih:' , *• j. nežigosanih enokronskih in dvekronskih bnukovcev iz Nemške Avstrije in Madžarske v naše okraje. S tvaii baukovoi ut moret« daaes pla6»ti -• davta i- jib tudi trgovci ne sprejemajo. Odklanjajte jih! Tihotapce pa, ki jih spravljajo k nam, javite oblasti! Podružnica Maribor in okoliš Slov. Kmetijske Družbe priredi v nedeljo, dne 4. januarja {920 ob !•. uri dopoldne, v Ciambrinovi dvorani (Scbillerje, ;i cesta) zborovanje s predavanjem „0 pretakanju vina" , ki ga iraa ravnatelj vinarske in sadjarske šole g. J. JLnidarič. Pri lej priliki se bodo tudi sprejemala Se zadnja naročila na galico in žveplo. Podružnlc Ptuji Slovenske Kmetijske Dru-ibe ima svoj redni občni zbor na dan Sv. Treh Kraljev, dne 0. januarja 1920, ob 9. uri dopoldne v gosiilni g Zupančiča v Ptuju. Udnino za leto 1920 sprejemajo gg. Josip Zupanc na okrajnem glavarstvu, Ludovik Sagadin na okrajnem zastopu in Ferdo Skuhala v Posojilnici v Narodnem domu. Clani naj udnino ..•' • preje, najpozneje pa do dne 8. januarja 1920, porvnajo. ker se jim drugače list ,,Kmetovalec" ubtavi Za podružnice Slovenske Kmetijske Družbe na bivšem Štajerskem in Koroškem bo glavni občni zbor v Mariboru tekom prihodnjega meseca. Na obfinom zboru se bo izvolil podpredsednik za ŠtajerskD in določeno število odbornikov. Delegati posameznih po družnie si naj poskrbijo pri podružnili načelstvih poverilnice. Stroj|i so došli. Kmetijska zfadruga v RafvjOHi pri Mariboru ima veliko zalogo poljedelskih stfi).iev . Naše kmetovalce opozarjamo. da si to stro.jp oglcdaio an kupijo. Znamonja, ki naznanjajo raraz in burjo. Hiul mraz in burjo naznanjajo stare rane. ozeblind, tr^anje in pljučne bolezni. Jasni glasovi od severa, roi>otanje in žvižganjo železnice naznanja hud, sub mr;iz. Suhen, droben sneg in veter od severa prinašatd bud mraz. Hudo zimo prorokuiejo, ako je v jeseni zadosu gob. ako nosijo miši nenavadno marljivo v svo'"1 inLnje. 6e obdrži drevje dolgo svoje listje in 6e d(>biva živina jeseni gostejšo dlako kakor sicer. Šota, jjosebno šotin prah, ,je izborno sreds^.o za dobro spravo in dolgo obranitev zelenjave, sadja in jajc, ker ima šota v sebi razkužujočo moč in srka va-se gnilobo, smrad, vlago, pline in soparo. Ju."'ca. shranjena v šotin prab, ostanpjo izvanredno do1::o bveža in zdrava. Tla se znažijo najbolje. če zmešamo en de! ugašenega apna s tremi deli navadnega belega peska, v to zmes pomakamo krtačo ter drgnemo tla, ki po stanejo snažna in lepo bela. !1|j|jI1f\|