Raziskovalna naloga: poslovna priložnost izgradnje dirkališča Janja Rudolf, profesorica likovne umetnosti, Osnovna šola Ormož Sodobne šole si ne moremo predstavljati brez spodbujanja raziskovanja in razvijan- ja podjetniških idej. V prispevku predstavljam primer dobre prakse, kako so učenci razvili podjetniško idejo in raziskali odnos do ideje v lokalni skupnosti. Predstavljena ideja je nastala iz interesa za avtomobilizem in avtomobilistični šport. Ker so možnosti tovrstnih udejstvovanj v Sloveniji slabo izkoriščene, smo začeli razmišljati, kako bi lahko v Ormožu začeli razvi- jati avtomobilistične športe. Ker je prvi pogoj za razvoj te panoge primerna infrastruktura, smo začeli z razvijanjem načrta dirkališča. Za lokacijo smo izbrali območje glinokopa, saj je lokacija dostopna, dovolj velika in odmaknjena od samega mesta. Dirkališče bi nudilo izvedbo različnih avtomobilističnih in tudi motorističnih prireditev, bilo pa bi namenjeno tudi vsem navdušencem nad hitrostjo. 1 Uvod tov doma in v tujini ter njihovi predlogi za obu- V okviru raziskovalnega dela sem se skupaj z ditev glinokopa. Za mnenje o ideji smo zaprosili učenci lotila razvijanja podjetniške ideje, ki je na- tudi župana občine Ormož g. Danijela Vrbnjaka. stala iz interesa za avtomobilizem in avtomobili- Možnost uporabe takega objekta in mnenje smo stični šport. Ker so možnosti tovrstnih tekmovanj preverili pri direktorju Renault centra Ormož g. v Sloveniji slabo izkoriščene, smo začeli razmi- Jerneju Bratuši. šljati, kako bi lahko v Ormožu začeli razvijati av- tomobilistične športe. S tem bi Ormož pridobil 2 Kaj je dirkališče? prepoznavnost v slovenskem prostoru in tudi v Dirkališče je največkrat umetno pripravljena špor- tujini ter možnost razvoja različnih podjetniških tna naprava za dirke, namenjena za dirke vozil, priložnosti, ki so povezane z razvojem te pano- športnikov ali živali (Veliki splošni leksikon 1998, ge. Izgradnja dirkališča predstavlja namreč prilo- 873). Dirkališče ima lahko tudi tribune in garaže žnost za različne ljudi, od investitorjev, športnikov, ter druge objekte, ki pripomorejo k brezhibnemu organizatorjev tekmovanj, managerjev, lastnikov delovanju. V svetovnem merilu so zelo pogosta in športnih klubov, gostincev, mehanikov, pa vse do priljubljena konjska dirkališča ali hipodromi, ki so prodajalcev gum (Mestek 2011). V prid ideji govori najbolj razširjena v Združenem kraljestvu, Avstra- tudi dejstvo, da so podatki o prehitrih voznikih na liji in ZDA, kolesarska dirkališča ali velodromi in naših cestah še vedno zaskrbljujoči. Zaradi nepri- dirkališča za motošport. Če dirka poteka na me- lagojene hitrosti življenje izgubi vsaka druga smr- stnih ulicah ali drugih javnih cestah, se imenuje tna žrtev, najbolj pa so ogroženi mladi med 18. in ulično oziroma cestno dirkališče (Chimits in Gra- 24. letom (Vir 1). Nekateri so se zato že odločili in net 1996). preusmerili željo po adrenalinu in hitrosti na za to primerne objekte, katerih pa v naši državi ni in se 3 Dirkališča v Sloveniji morajo zato voziti v tujino. Avtomobilizem in z njim povezano dirkanje je pri Slovencih zelo priljubljen šport, čeprav ga veli- Ker je prvi pogoj za razvoj te panoge primerna ka večina žal goji le tako, da ga gleda po malih infrastruktura, smo začeli z razvijanjem načrta ekranih, redko pa tudi na dirkališčih. Že desetle- dirkališča. Za lokacijo smo izbrali območje glino- tja dolgo se zavlačuje pri urejanju vsaj približno kopa, ker je lokacija dostopna, dovolj velika in od- ustreznega objekta, na katerem bi se lahko izvaja- maknjena od samega mesta. Dirkališče bi nudilo lo veliko različnih dejavnosti, povezanih z dvo- ali izvedbo različnih avtomobilističnih in tudi motori- štirikolesniki. Na Vranskem imamo varnostni po- stičnih prireditev, bilo pa bi namenjeno tudi vsem ligon, kjer se lahko naučiš tehnike vožnje, med- navdušencem nad hitrostjo. Načrt za dirkališče tem ko na dirkališču spoznavaš obvladovanje vo- smo narisali ročno na dejanske fotografije terena. zil pri višjih hitrostih. Slovenija je tako danes ena Želeli smo tudi izvedeti, ali bi občani različnih sta- redkih držav v Evropi, ki še danes nima pravega rostnih skupin podprli idejo in njihovo mnenje o dirkališča, kljub temu da je izgradnja dirkališča ali pomenu take vrste objekta za občino. Zanimalo poligona za različne dejavnosti, povezane z vozili, nas je tudi njihovo poznavanje podobnih objek- lahko tudi zelo pomemben gospodarski dejavnik 63 Didakta TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE za državo in predvsem za lokalno regijo. Kot pri- V že prej omenjenem diplomskem delu avtorica mer navajamo Veliko Britanijo, v kateri je veliko poda končno ugotovitev, da se projekt izplača, ker dirkališč in kjer zelo gojijo tradicijo dirk na različ- ne bi imeli konkurence. Predvideva, da bi podje- nih ravneh. Britanci v tej panogi letno obrnejo več tje potrebovalo približno dve leti, da bi postalo denarja, kot znaša letni proračun Slovenije (Zu- prepoznavno, nato pa bi bilo potrebno skrbeti za pančič 2017). ugled in aktualno ponudbo (Mestek 2011). Pred časom je bila na Ministrstvo za obrambo s 5 Intervju z županom g. Danijelom Vrbnjakom strani Nacionalne zveze za avtošport AŠ2005 vlo- Za intervju z županom smo se odločili zato, ker žena peticija. Peticija je apelirala na ureditev sta- smo želeli pridobiti njegovo mnenje. Zanimal nas nje objekta Gaj na opustošenem delu vojaškega je predvsem njegov pogled na idejo ter smisel- letališča pri Cerkljah na Dolenjskem. Ministrstvo nost izgradnje za občino. Na pogovor k županu je peticiji naklonilo negativno mnenje in tam vsaj smo se najprej naročili po telefonu. Intervju je s trenutnim vodstvom ne vidi možnosti razvoja potekal 24. februarja 2020 ob 10. uri v županovi modernega avtomobilskega dirkališča (Država pisarni. Župana smo najprej prosili za dovoljenje, negativno do dirkališča 2020). da pogovor snemamo. Potem smo mu predstavili idejo naše raziskovalne naloge in pripravljene na- 4 Poslovni načrt črte dirkališča. Pogovor smo vodili po vprašanjih, Lotili smo se iskanja primerov poslovnega načrta ki smo si jih pripravili vnaprej, seveda pa smo jih za izgradnjo in poslovanje dirkališča in ga našli v sproti prilagajali pogovoru. diplomski nalogi Ekonomske fakultete v Ljublja- ni. Cilj diplomske naloge je bil izdelati podrobno Župan je v intervjuju povedal, da je že slišal za po- raziskavo trga, kar bi pokazalo, ali se splača zade- dobne ideje. Poudaril je, da je lokacija glinokopa vo realizirati tudi v praksi. Avtorica v nalogi opiše že sedaj namenjena industrijski gradnji, tako da samo panogo, poda primer ustanovitve podjetja in sama gradnja na tem območju ne bi bila problem. izdela poslovni načrt. »Poslovni načrt nam poma- Pravi tudi, da je občina takoj za izgradnjo dirkali- ga, da svojo idejo bolj podrobno razčlenimo in pre- šča, v primeru, če se najde investitor. Župan se verimo, če se nam bo le-ta sploh splačala, oziroma zaveda, da je ideja, ki odpira različne možnosti in če se nam bo investicija povrnila, kajti ni nujno, da priložnosti za gospodarski razvoj občine in lokal- je poslovna ideja tudi poslovna priložnost« (Mestek no skupnost. Ker bi bil objekt v slovenskem pro- 2011). S pomočjo poslovnega načrta zmanjšamo storu edinstven, bi po njegovih besedah zagotovo tudi poslovno tveganje in lažje najdemo pot do privabil veliko gostov. Kljub temu da ni ravno velik uresničitve ideje. Finančni del je zahteven, saj mo- navdušenec nad avto-moto športi, se mu zdi naša rajo biti številke čim bolj realne. Investicija za ide- ideja dobra in pravi, da bi najbrž tudi sam potem jo, ki jo predstavljamo v naši raziskovalni nalogi, bi kdaj preizkusil lastne vozniške sposobnosti. po besedah župana Občine Ormož znašala okrog 100 milijonov evrov. V prid visokemu znesku inve- Iz intervjuja smo pridobili tudi podatke za našo sticije lahko izpostavimo dejstvo, da gre v našem raziskovalno nalogo. Župan nam je povedal, za primeru za dolgoročno investicijo, ker bi dirkališča kakšno velikost zemljišča gre in kje poiskati mo- lahko uporabljali vsaj 20 let, brez da bi ga spremi- rebitne investitorje. njali. Kot na potencialne investitorje bi lahko raču- nali na AMZS, ker le-ta podpira gradnjo dirkališča 6 Intervju z direktorjem Avtocentra Ormož g. v Sloveniji, na mednarodno avtomobilistično zvezi Jernejem Bratušo (FIA) in mednarodno motoristično zvezo (FIMA) Za raziskovalno nalogo smo želeli tudi intervju z (Mestek 2011). Finančno bi projekt podprla tudi osebo, ki se ukvarja z avtomobili v Občini Ormož. občina, sredstva pa bi lahko, po besedah župana, Ker je največje podjetje, ki se ukvarja z avtomobili, pričakovali tudi iz Evropskih skladov, ki podpirajo Avtocenter Ormož, smo si zamislili, da bi intervju investicije v razvojno ogrožena območja. opravili z direktorjem. Prihodki bi bili odvisni predvsem od uporabe in V kontakt z direktorjem smo stopili kar preko te- zakupa steze ter od vrste tekmovanj. Z organiza- lefona. Na spletni strani podjetja smo našli tele- cijo dogodkov in tekmovanj na evropski ali sve- fonsko številko. Po telefonu smo mu najprej ra- tovni ravni bi prihodek bil zagotovo višji. V prvem zložili, zakaj bi si želeli intervjuja z njim. Zmenili letu obratovanja je zaradi visoke investicije priča- smo se, da se oglasimo pri njem 17. 2. 2020 ob 8. kovati negativno donosnost, se bo pa povečala že uri. Direktor nas je sprejel v sejni sobi podjetja. v drugem letu in se nato vsako leto še povečevala. Najprej smo mu predstavili cilje naše raziskoval- V prvih štirih letih poslovanja lahko pričakujemo, ne naloge in načrte dirkališča. Da bi intervju lažje da bo čisti dobiček znašal okrog 2 milijona evrov povzeli, smo ga prosili, če smemo pogovor sne- (Mestek 2011). mati. Direktor nam je povedal, da se mu zdi ideja 64 Didakta zelo dobra, predvsem za mlade, ki si želijo hitre je možen z zahodne strani iz kraja Dobrava ter z vožnje na za to primernih objektih. Zdi se mu, da vzhodne strani iz kraja Pavlovci. Izbrano območje smo izbrali primerno zemljišče za lokacijo. Meni meri med 20 in 25 hektarjev. tudi, da je ideja dobra predvsem za našo okolico, kjer se nič ne dogaja. Zaveda se, da je izgradnja 7.2 Risanje načrtov na fotografije takega objekta draga, zato bi bilo potrebno pri- Ko smo se lotili risanja na dejanske fotografije, tegniti dobre vlagatelje in imeti podporo občine. smo najprej naredili izbor fotografij, ki jih bomo V dirkališču vidi tudi možnost za podjetje Avto- uporabili. Izbrani fotografiji smo večkrat natisnili center Ormož. Povedal je, da tudi Renault organi- s tiskalnikom in jih za lažje risanje povečali na A3 zira nekaj tekmovanj, ki bi potem lahko potekala format. tukaj. Pravi tudi, da bi objekt lahko izkoristili za predstavitve novih modelov, kjer bi lahko imeli Najprej smo narisali nekaj skic objekta in se o njih tudi testne vožnje z neregistriranimi vozili, kar je pogovorili. Preizkusili smo različne postavitve v lo- sedaj nemogoče. kacijo in na koncu izbrali možnost, za katero se nam je zdelo, da bo najbolj ustrezala lokaciji. Ko je 7 Načrt dirkališča, narisan na fotografije dejan- bila okvirna ideja pripravljena, smo se lotili risanja ske lokacije na dejanske fotografije. Da smo risanje čim bolj Kot sem že omenila, je bil glavni cilj raziskovalne prilagodili dejanskim fotografijam, smo uporabili naloge predstaviti idejo o izgradnji sodobnega pravila risanja v poševni projekciji in linearni per- dirkališča na zapuščenem delu glinokopa v Or- spektivi. Ugotovili smo, da je najbolje, da objekte možu. Za bolj nazorno ponazoritev smo idejo na- dirkališča na fotografije dodajamo postopoma. risali na fotografije dejanske lokacije s pomočjo Za oblikovanje dirkališča smo uporabili akrilne poševne projekcije. barve, čopiče in alkoholne flomastre. 7.1 Izbira lokacije Kot prvo smo se lotili oblikovanja in oblikovanja Na začetku smo najprej pregledali satelitske slike steze. Stezo smo v lokacijo postavili tako, da za- Ormoža z okolico in poiskali najbolj primerno lo- vzema velik del površine, ki ima obliko narobe kacijo. Ugotovili smo, da bi bila za izgradnjo dirka- obrnjene črke P. Ciljno ravnino smo postavili na lišča najbolj primerna lokacija, ki se nahaja sever- zahodno stran. Ker površina ni popolnoma ravna, no od obvoznice in samega mesta. Domačinom bi na stezi bilo nekaj rahlih vzponov in padcev, kar je ta lokacija znana pod imenom glinokop, ker je bi stezi dodalo določen karakter. Po pravilih FIA to območje, kjer lokalna tovarna opek koplje gli- (Chimits in Granet 1996) mora biti ciljna ravnina no. Za lokacijo smo izbrali veliko območje glino- široka vsaj 12 metrov in dolga 250 metrov, kar smo kopa, na katerem je glina že izkopana in se zato upoštevali. Upoštevali smo tudi, da mora prvi za- ne uporablja več. Že iz satelitske slike je razvidno, voj uporabnikom omogočiti hitrost najmanj 125 da je kljub odročnosti lokacija zaradi izrabe gline km/h in da mora biti ves čas enako širok, da ne bi dobro dostopna iz dveh strani. Dostop do lokacije prihajalo do trčenj. Fotografija celotnega območja, narejena z dronom, celotno območje glinokopa, 25. 1. 2020 65 Didakta TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE Dokončani načrt brez ciljne ravnine Načrt ciljne ravnine Dovoz smo načrtovali iz smeri Pavlovci, ker je ta dovoz načrtovali protizvočno ograjo. Kot zadnje smo dodali že sedaj bolj pogosto uporabljen kot iz smeri Dobra- še reflektorje, ki bi omogočali več možnosti za upora- ve, pa še lažje je dostopen, ker je tik zraven obvoznice. bo samega objekta. Objekt na desni strani bi bil po- Do samega objekta smo načrtovali asfaltirano cesto, novno namenjen obiskovalcem in povezan s tribuna- ki bi se pred dirkališčem razširila tako, da bi bilo ob ce- mi. Zraven smo načrtovali kontrolni stolp, namenjen stišču dovolj prostora za ureditev dodatnih parkirišč. vodstvu prireditev. S kontrolnega stolpa bi vodstvo imelo pogled na dogajanje pred boksi in ves čas ra- Nadaljnje objekte smo oblikovali tako, da smo se dijsko zvezo s funkcionarji in varnostniki na stezi. postavili v položaj morebitnega obiskovalca. Ko bi ta prišel do dirkališča, bi najprej imel možnost var- 8 Zaključek no parkirati vozilo, s katerim se je pripeljal. Parkirišča Zaključimo lahko tako, da je izgradnja dirkališča na smo uredili tako, da smo čim manj posegali v dejan- zapuščenem delu glinokopa v Ormožu zagotovo ski prostor in brez da bi dodatno krčili gozd. Levo od priložnost, s katero bi Občina Ormož pridobila pre- parkirišč smo predvidevali glavni vhod na dirkališče. poznavnost in možnost za gospodarski razvoj, s tem Za umeščenost v naravni prostor bi ta objekt pokri- pa tudi nova delovna mesta. Z uresničitvijo našega vala zelena streha, na katero bi lahko dodali tudi elek- načrta in ideje bi, glede na rezultate ankete in opra- trarno na sončno energijo. Ob skrajnem levem robu vljene intervjuje, v Ormož privabili obiskovalce, ki bi dirkališča, tik ob gozdu, pa smo načrtovali službeno imeli možnost preizkusiti se v dejavnostih, ki bi jih cesto, ki bi bila namenjena oskrbi dirkališča, vozilom, ponujali. Lahko pa bi se prišli le sprostit ob kavi in ki bi skrbela za varnost, in redarjem. To cesto bi zava- opazovat otroke med igro. Z uporabljenimi metoda- rovali z rampo, da bi jo lahko uporabljali izključno za mi dela smo pripravili načrt tako, da smo upoštevali brezhibno delovanje dirkališča. Ker je na narisanem značilnosti območja, v katerega dirkališče umešča- načrtu celotnega dirkališča zaradi oddaljenosti slabo mo, in da smo vključili vse potrebno, kar vrhunsko vidna cilja ravnina, smo se odločili, da postavitev tega dirkališče potrebuje. Pri risanju smo bili pozorni tudi dela dirkališča predstavimo posebej. Ob ciljni ravnini na zunanjo podobo objektov, zato smo jih čim bolj smo načrtovali dva objekta, vsakega na eni strani ste- povezali z okoljem. S pomočjo raziskovalne naloge ze. Oba objekta bi povezoval most, ki bi predstavljal so učenci spoznali, da lahko morebitne podjetniške štartno in ciljno črto, zato bi na mostu bil tudi štar- ideje uresničijo tudi v lokalni skupnosti. tni semafor. Ideja mostu se nam je zdela primerna, ker ponuja tudi dober pogled na stezo, tako da bi ga lahko ob pomembnih dogodkih uporabljali pokro- Viri Chimits, X., Granet, F. (1996): Dirkalni leksikon Formule 1: Renault. vitelji in njihovi gostje. Na levi strani ciljne ravnine bi Murska Sobota: Pomurska založba. bil izvoz v bokse. Bokse bi uporabljale ekipe in bi bili Država negativno do dirkališča (2020). Avtofokus, št. 247,. Str. 113. Mestek, M. (2011): Poslovni načrt za dirkališče. Diplomsko delo. dovolj prostorni in udobni tudi za bolj številčne eki- Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta. pe. Za boksi bi bil »paddock«, kot se imenuje prostor Veliki splošni leksikon: druga knjiga: C-G , (1998). Ljubljana: Mla- dinska knjiga. za boksi, namenjen ekipam in uporabnikom. Dovoz Vir 1: Vozniki – ogroženi ali ogrožujoči: https://www.avrs.si/preven- bi potekal po službeni poti, ki vodi mimo parkirišč za tiva/svetovalnica/vozniki/. (Dostop 10. 1. 2020) Zupančič, A. (2017): Dirkališče kot priložnost za zaslužek. : https:// obiskovalce. Med robom gozda in dirkališčem smo www.dnevnik.si/1042776054. (Dostop 10. 1. 2020) 66 Didakta