Pobijmo ga! »Učit. Tovariš« je že v svoji predzadnji številki nekoliko poročal o hudodelstvu na Robu pri Velikih Laščah n Dolenjskem ob priliki komisijonalne obravnave zaradi zidanja tamošnje šole. Ves manever je bil skoraj gotovo naročen od gotove strani, ker so agitirali po fari: »Kdor ne gre zraven, plača 6 K kazni.« Kdo je vse to provzročil, razvidijo lahko čitatelji iz konca tega članka. Zupan je bil dal javno oklicati pred cerkvijo komisijonalno obravnavo, kar je seveda velika bedarija, a ima zanj pomen za prihodnjo občinsko volitev, ko bodo volili same nasprotnike šole. Ker so dosedanji občinski možje glasovali za šole, (ne vsi — večina) so puntarji že delali razne prošnje, da bi bil ves sedanji občinski odbor odstavljen z županom vred. Govori se, da je moral to obsodbo celo sam župan pisati; drhal mu jo je kar diktirala! Za župana je to jako nečastno, če je res sam pisal! Pred obravnavo samo je neki vročekrvni možiček navduševal druge: »Le pojdimo zraven in vse razženemo, kar z vilami pojdimo nadnje!« O enem takem gorečem prijatelju šole govore, da se je oborožil s kamenji. Sicer bi se še marsikaj odkrilo, ko bi ne bili tako hinavsko potuhnjeni! Tovariš Štrekelj ne more dobiti niti zanesljivih prič, da bi tem revolucijonarjem preskrbel za nekaj mesecev — ričeta. Nekateri ga bodo vkljub temu okušali. Od učitelja Štreklja bi bilo jako neprevidno, če bi jim kar velikodušno odpustil. To tudi ni mogoče, ker ve, da so se nekateri zarotili, da ga morajo dobiti v p e s t i! Pa ne pojde tako lahko! Naš tovariš mora prositi za orožni list — ni drugače! Mož, ki mu pišejo grozilna pisma, da se mora precej pobrati stran, se mora oborožiti! Klerikalni zdivjanci ne bodo pobijali učiteljev! To bodi rečeno tudi na naslov deželnemu šolskemu svetu in državnemu pravdništvu, da poskrbita potrebno varnost učiteljev v krajili, kjer revolucij onira klerikalna drhal! Koristno bo, če navedemo nekaj podatkov. Krajni šolski svet je bil sklenil že leta 1897., da se šola na Robu razširi v dvorazrednico. Ta sklep je potrdila uradna komisija dne 27. julija 1898. 1. Dne 24. septembra 1903. je bila zopet komisija, ki je sklenila isto, kar 1898.1., obenem pa še, da se zidati dve enorazrednici pri Mohorjih in v Krvavi peči, odkoder ne pošiljajo zaradi oddaljenosti svojih otrok nikamor v šolo! Otroci se vzgojujejo kakor teleta! Na to so izdelali načrte in proračune, in dne 31. maja 1. 1904. so zopet komisijonalno odobrili načrte in proračune ter določili, da se začne zidati letos, a končati se mora zgradba jeseni 1906- Občina mora pa najeti posojilo na amortizacijo. Letos je tudi občinski odbor že določil naklado za zidanje šol, ki jo c. kr. davkarija v resnici tudi že pobira. Meseca marca t. 1. dobi predsednik kraj. šol. sveta (učitelj) ukaz od c. kr. okr. glavarja, da mora kraj. šol. svet ukreniti vse potrebno o oddaji stavbe. Na ta ukaz je krajni šol. svet sklenil razpisati stavbo. Pri tej seji je zastopnik cerkve rekel proti kmetom: »No, sedaj boste pa plačevali«. S tem je že precej povedano! Dne 15. aprila so oddajali na zmanjševalni dražbi zgradbo šole v svrho razširjenja. Stavba je bila proračunjena na 18,267.97 K. Mislili so si, da pojde vse nižje, a oddati so jo morali za 3000 K višje, ker je ni hotel nihče prevzeti za proračunjeno ceno. To pa zato ne, kerješolanagriču. Bilo pa je nekaj mož, ki so že 31. maja 1903. bili menja, naj bi šolo zidali v vasi — v dolini, in sicer zato, da bi stara šola lahko služila za kaplanijo in bi ne bilo treba dvakrat zidati. Temu mnenju pa se je uprla večina z župnikomFr. Pešcem, češ: »Šola in cerkev skupaj!« Sedaj pa, ko je bila stavba že enkrat oddana, in sicer višji kakor je bila proračunjena, je začelo vreti. Nasprotniki šol so začeli kleti, da se bo sploh kaj zidalo (ne marajo nikakršnih šoll) drugi zopet vpiti: »Šolo moramo zidati v vasi, zakaj bi zidali dvakrat?« Pri županu so imeli zborovanje in poslali so deputacijo k deželnemu šol. svetu, odkoder pa niso prišli nič kaj potolaženi. Pripominjamo, da je to protišolsko deputacijo vodil župan, ki je s tem dovolj karakterizovan! Možje, ki so podpisali vse pogoje, so hoteli pojesti svoje besede. Izgovarjali se bodo, da niso vedeli, da bo vse to toliko stalo. Povemo pa že sedaj, da so jitn bili načrti in proračuni 14 dni na razpolago za pritožbo, a se ni nihČe pritožil; torej je vse pravomočno. Župan je zopet sklical protestni shod, kjer so napravili pritožbo in jo podpisali. Podpisal jo je tudi župnik. Ker je bila stavba že oddana in bi morali z zidanjem začeti že 5. junija t. 1., so govorili, da bodo prišli in delavce odgnali s silo. Janez Cimperman je pravil, da je mož Anton Godič rekel: »Samo, da je to enkrat iz farovža prišlo!« Pri seji kraj. šol. sveta je predsednik to povedal župniku ki je pa ravno obratno trdil, da je rekel: »Če ne boste dali miru, pride orožništvo, in če to ne bo zadostovalo pa še vojaštvo.« Župan pa je trdil, da je tudi on slišal govoriti isto, kar je povedal predsednik. Baje so iskali v farovžu tudi svetov za zadnjo rabuko. Torej vse je bilo v redu! Stavbo bi imeli že graditi, abilješeenkratkomisijonelniogled — zakaj neki ? Okrajni šol. svet in županstvo sta vložila nove vloge, da bi zidali šolo vvasi.ane nagriču. In zato je bil sedaj komisijonalni ogled, da določi prostor za šolo v vasi. Vse bo bolj razumljivo, če navedemo zapisnik seje z dne 13. maja t. 1. Predsednik stavi tale predlog: »Šola sezidaj v Robu — v dolini.« Ta predlog utemeljujem sledeče: »Dobil sem pri c. kr. deželnem šol. svetu to-le pojasnilo: Napravite zadostno utemeljeno prošnjo, in c. kr. dež. šol. svet vam ne bo branil zidati šole v vasi.« Vzrokov za stavbo v vasi imamo mnogo: 1. Zidanje šole na griču je predrago. Dokaz: Za isto oddano vsoto (21.200 K) prevzamejo nekateri posestniki sami zidanje dvorazredne šole v vasi, če bi se njim prepustila stara šola, ki se pa zavežejo, da jo potem proti odškodnini prepuste faranom za kaplanijo. 2. Vzdrževanje šole na griču je in bo sigurno mnogo dražje kakor bi pa bilo v vasi. Zdaj lahko kar diktirajo vsoto za kurjavo in snaženje, kar bi v vasi ne bilo, ker bi se oddalo potom zmanjševalne dražbe. Stavba sama trpi več škode na griču, kakor bi je trpela v vasi. 3. Ozirati se moranio tudi na mnoge zdravstvene ozire, bodi si že v zimskem ali poletnem času; zakaj vsak učitelj, ki je 'že kdaj služboval na Robu, lahko potrdi, da dobe otroci razne katare. 4. Šola stoji pod pokopališčem, kar pa že prepoveduje § 2 ministrskega ukaza z dne 19. julija 1875. leta, št. 2868. 5. Učiteljstvo bo gotovo tudi bolj stalno v vasi kakor bi bilo na griču, kar se mora z ozirorn na vzgojo in pouk tudi upoštevati. 6. Tudi z ozirotn na razne gospodarske interese bi bilo bolj faranorn ustreženo, če bi bila šola v vasi. Predlogu in utemljevanju je nasprotoval le en član — župnik Franc Pešec. Končno bodi še povedano, da se je župnik izrazil pri tej seji: »Če bodo zidali šolo, boste pa še meni župnišče, takoj bom prosil za komisijo!« Te besede nam pravijo, koga bi treba najprej posaditi na zatožno klop. Riba srnrdi pri glavi!