Proti šolstvu in učiteljstvu! Učiteljstvo naj vzame na znanje sledečo gonjo proti šolstvu in učiteljstvu,ki se je pričela pod okriljem »Kmetske zveze« širom naše slovenske domovine in ki je izražena v sledečih resolucijab in predlogih, objavljenih v »Domoliubu« št. 38 t. 1. in se glase: Preureditev ljudsko-šolskega pouka. Ker Kmetske zveze ved.no in vedno zahtevajo preuredbo ijuusko-soisKega pouka, ineruaajne strani pa nicesar ne ukrenejo, kar Di duo preoivaistvu v koris-t, pac pa ninogo v skoao, tioceiiu. tu svetovati pieaiog šolskega odseka Kmetske zvez-c xa. odciilo cerkije: L»a naj bi ljudska šola odgovarjaia potreoi ijuustva ni kaj iiasiula ter poziviia veseije ao šole, Di moraia oiti tako urejena n. pr. pri nas: 1. Pouk naj se prične s sedmim letom. Ud sedmega leta do vštevsega lu. leta naj bi bil vsakdanji šolski pouk od 11. ao 14. leta brezpogojno obiskovanje zimskih šol, od 14. do lb. leta pa tudi brezpogojno, toda krajni šolski svet imej pravico, predlagati, da se učenoi, ki so pri domu <neobi.odno potrebni, oproste tega pouka. 2. Od 7. do 10. leta naj bi bil vsesplošen pouk, da dobe otroci podlago za nadaljno izobraževanje. V zimskih šoiah naj bi se pa v prvih letih ponavijala tvarina iz vsakdanj-h šoL, v prvi vrsti pa naj bi se predavali pred-meti, prikrojeni stanovskim potrebam, ozir. stanovski izobrazbi (zadružništvo, sadjereja, živinoreja, živinozdravstvo, ravnanje in uporaba raznih poljedelskih strojev, vinogradstvo itd.). 3. Fričetek šolskega pouka naj bi bil za vsakdanje šole od 9. do 12. ure, popoldne od 1. do 3. ure. V zimskih šolah naj bi se pričel pouk od 9. ure dop. do 1. ure pop. 4. Organizacija šol: a) Krajni šolski svet imej ne samo dolžnost skrbeti za zgradbo šol, ampak v prvi vrsti naj bode zastopnik staršev svojega kraja, nadzoruje učiteljstvo pri pouku. predvsem, da ne bo poučeval učitelj v duhu, ki je staršem nasproten. Krajni šolski svet imej odločilen vpliv pri nastavljanju učiteljev in pri določevanju učnih moči. b) Okrajni šolski svet. Ta imej y rokaii naazorstvo sol svojeg^ okiaja. Toda sestojati niora v pretežni vecim iz zastoprukov starsev. c) Dezelni šolski svet kot ustaaova in orgamzacija vseu šol v dezeli. bestojati mora v prete_.ni večini iz zastopnikov staršev. 5. s.oie morajo biti korrfesionalne, nikakor pa ne sjjniutane. 0. bolski pouk inora sloneti na versko-nravni pocilagi, istotako mora imeti Cerkev zastopstvo in nadzorstvo v šoli. 7. Verski nauk se ne sme odscraniti iz šole, preavsem smo pa proti temu, aa oi se oastranil verski pouk iz srednjiti šol. 8. Snio proti odpravi privatnih šol. 9. iSole mora vzdržavati dežela, nikakor pa nt posamezne občine. 10. Smo proti temu, da bi postali učitelji državni uradniki. Ostati morajo še nadaIjedeželni uradniki. 11. Učiteljem naj se da primerna plača, smo pa proti temu, da bi moralo skrbeti ijudstvo za stanovanja, kurjavo, za zemlišča itd. 12. Predlagamo, da se že s sedanjim šolskim letom vpeljejo na naši šoli sletteče izpremembe: 1. Solski pouk naj se prične ob 9. uri dop. ne pa ob 8. uri. Nekatere vasi so oddaljene po eno uro. ln tako trpe oddaijeni otroci po zimi, kajti od doma morajo i-ti že pred 7. uro. V tem času je pa po zimi še tema. Poleti bi pa otroci sli zjutraj na pašo in tam ostali do 8. ure. 11. Počitnice naj bi se preložile za 1. september do 15 oktobra vsakega leta. V tem času se otroci lažje pogrešajo. Prosimo vse Kmetske zveze, da se o tem načrtu, ozir. predlogu izrečejo in razne nasvete vpošljejo tajništvu Jugoslovanske kmetske zveze. Ljudstvo ne misli tako', kakor se glase navedeni predlogi, pač pa je nahujskano od gotove strani, da se izraža tako v obliki predlogov, ki so podtakDjeni >Kmetskim zvezam«. Od kje prihaja ta gonja, od katerega stanu, ni težko uganiti nikomur. Pričel se je boj, katerega posledica bo, da se bo gotove dele slovenskega ijudstva nahujskalo proti šoli in na drugi strani proti učiteljstvu. Qre edinole za nadvlado gotovega stanu v narodu, dru&o je vse le kniika in sredstvo v uoseijo smotra! inic novega ni ta boj! Vse kulturne države ga prezivljajo. i-nčne se igra, ki sino jo preziveii ze v Avsinii m o kateri smu uili prepncani, aa ne oupaue tuui pri iiiis, v naši novi uržavi. Zai le, da je pri.ia seaaj, ker tio na skodo vprasaaju uase nouanje konsoiiaacue in poseono je na skoao sedaj — zaraai vnanjega polozaja. tvoncm rezuiiat lega ooja ne zavisi od nas in nasin pokrajm, ker ima beseuo pii teru vprasanju tuai učitelj&tvo in ijudstvo ostaliti aveii deiov nasega troimenega kraijestva. isoj bo, dokler ne Do aooojevan v piUog povzuige šoistva in osvoDoauve uciteijskega stanu od vseh okov, ki iia ovirajo pri povzdigi in napreclku solsiva! Uciteljstvo ima sedaj priliko spoznati prijateije soistva in uciteystva; uci.teijst.vo ima seuaj priiiko viaeti zatiralce kulture in napreaka v narodu. Kctor ne lzpregleaa seaaj, ta ne bo nikdar! Cuciimo se, kje so druge stranke s svojimi organizacijaini.'' Ali je šolsko vprašanje res tako malo važno vprašada ni potreba zanj zgibati ijudskin mas na drugi strani? Ali naj naši državljanski bjatje sodijo naš narod samo po eni stra_ii zvona? Koliko ie ljudstva, ki misli drugače o šolstvu in učiteljstvu, kakor iiavedeni predlogi; poskrbite, da pride tudi glas tega ljudstva do veljave! Učiteljstvo pa posebej opozarjamo na člen 9. teh predlogov, ki hoče naš stan zopet zasužnjiti in pahniti nazaj v uboštvo, pomanjkanje in preganjanje. Opozarjamo uateljstvo pri tem na zakon o narodnih šolah § 33, objavljen v »Ur. listu« štev. 144 tl., da brani svoje pravice.