Mlado Jut&jfi
št. $1.	V Ljubljani, dite 17* decembra	1939
BRZONCŽEC IN puščica
Povest iz dobe, ko je Tekumze štel 12 let Napisal Fric Steuben
Dvojni orel je kar vpil te besede.
Tekumze ga je debeol pogledal. Nato je rekel:
— Tekumze je Savan Gorski lev je njegovo znamenje in vaše znamenje! Mzepase se imenuje njegov rod. Nočemo se boriti zoper svoj narod, kajti izgubljen in pogubljen je, kdor to poče-
m	'TJ
f
nja. Vsi vemo, kaj se je zgodilo s Črnim orlovskim krilom, ki je pobegnil k Cirokom in je bil od njih sprejet, ker so sočustvovali z njim. Toda nihče izmed njih mu ni dal sedeti ob svojem Ognju. Črno orlovsko krilo se je vrnil, bi] je mračen večer, nenadno je stal med nami, preklel je sebe in svoje dejanje in si je sam zabodel nož v srce. Toda nihče nas ne more ovirati, da ne bi dali življenja za tiste, ki so naše
krvi. Mi lahko svarimo šavanski narod. Dvojni ores se je vsedel. Rekel je:
—	Le govori. Gorski lev, le poskoči!
—	Tedaj čujte, kaj hoče Tekumze! Naš brat Brzonožec in naša sestra Bela bojevniška puščica naj bi umrla, ker so morili drugi, ki niti niso njunega rodu. Mi ju bomo varovali. Rod mladih gor-
skih levov ju sprejema v svoje vrste. Pili bomo n^uno kri in onadva naj pi-jeta našo kri!
Mesečev prijateljček je poskočil. Navdušeno je vzkliknil: — Da, to se naj zgodi! Mali lovec pa je blaženo pogledal Belo puščico, ki mu je bila tako hudo všeč Bil je pripravljen umreti za njo ali z njo. Tudi drug: so odobravali Te-kumzejeve besede. Razumeli so ga.
Kdor je član krvne bratovščine lahko zahteva da ga usmrtijo skupno z novima prijateljčkoma in njegova prošnja mora biti uslišana Kdo pa more verjeti, da bi usmrtili Tekumzeja ki je velika nada vsega rodu, nadaije Dvojnega orla. ki je Kornstalkov sin ali Malega lovca, ki se le še med njimi tako imenuje, medtem ko ima med rodom že bojevniško ime! Kdo bi le mogel ver jeti; da bo lastni rod usmrtil te tri mlade junake in njihove ostale tovariše da bi si ohladil maščevanje za zločin daljnih belih mož?
Ze res. Usnjena ustnica je zmožen vsega, ker je slep in gluh v bridkem žalovanj u za svojci Toda ostali glavarji? Zdaj je stanovitnost potrebna boli kakor kdajkoli. Da, pripravljeni so umreti, če je treba, oči jim žarijo Biti junak, to je pač hrepenenje vseh teh mladeničev, kajti rdeči narod nikogar ne časti tako kakor junake. Hočejo biti kljub mladosti zgledni junaki.
Ko je Tekumze videl, kako mu vsi pritrjujejo, je stal ponosen in vesel sredi kroga Sonce je razlivalo svojo blagodejno luč po mladih, zagorelih, pol-nagih fantih Ob Tekumzejevih nogah je stal njegov puma. gorski lev. visoko je vzbočil hrbet in osmegnil svojo glavo ob kolenih svojega mlad°ga gospodarja. Tekumze se je sklonil, dvignil je leseno skodelico s tal. ponudil jo je Malemu lovcu, ki je pohitel k reki in do polovice napolnil z vodo Potem je prinesel posodico Tekumzeju nazaj. Tekumze je vzel nožiček izza pasu. zbodel se je z njim v levico, držal je skodelico pod rano in pustil, da je kri kapljala vanjo. Potem je šel naokrog Mali lovec je držal skodelico, Tekumze je vsakomur lahno vreza! v roko in kri tega in onega tovariša je kapljala v vodo. Poslednja sta prišla na vrsto Gašper in Lenka. Z njima je bilo storjeno enako, kakor z drugimi. Tako je bila torej kri vseh pripadnikov Rodu gorskega leva v skodelici. Takumze je z odprtim nožem nekajkrat pobrodi) in pomešal po rdeči tekočini, potem je stopil sred kroga, visoko je dvignil skodelo in je dejal z vzvišenim glasom:
—	Nanabočo, veliki bojevnik, zaščitnik svojih otrok, glej, kaj store mladi gorski levi!
Obrnil se je k prijateljem:
—	Dvignite se, bratje, prijateljski bojevniki!
v
—	Pijemo lastno kri. da zmešamo med »L-uuj v iasuun žilah kri Tekumze-
•evo, Dvojnega orla Volčjega sinu. Mesečevega prijatelja, Fanta z drevesa, ^.etečega oblaka Malega lovca. Brzo-aožca in Bele bojevniška puščice Poslej bomo fratie iste krvi Nevarnost enega je nevarnost vseh ostalih zmaga mega izmed nas je zmaga vseh drugih smrt enega izmed nas bodi tudi smrt nas vseh Kajti mi smo bratje iste krvi!
Tekumze je dvtgni 1 skodelico k ust-iam in je srebnil
—	Kakor smo rekli, tako bodi!«
Vsakdo je oil in izgovori) te besede.
Brzonožec in Puščica prav tako Kakor iedem šavanskih mladeničev Ostalo je nekaj kapljic v skodelici Tekumze e postavil skodelico pred gorskega leva Ta je posreba! vse do zadnje srage in oblizni! skodelo s svoiim dolgim '.ankim jezikom Nato ie dolgo in glasno zazeha! Strmel ie sr zelenimi mačjimi očmi čez reko Naenkrat se je po-gnal proti deblu platane, splezal je a-vzgor in izginil med košatim vejevjem, da bo gori nekje na zajetni veji prespal beli dan.
•
Tam gori v taborišču je že donel glasnikov boben Vabil je k velikemu zborovanju Mladeniči Rodu mladih gorskih levov so se odpravili Sli so drug za drugim Prvi je stopal Tekumze, za njim Gašper potem Lenka. Mali lovec je bi! poslednji.
V taborišču je bilo vse napeto Vsak se je požuril, širni prostor, namenjen za zborovanja, se je kmalu napolnil. Rodovi so posedli tista mesta, koder so do njih prišli Cilakati so napolnili ves vzhodni del. ostali oddelki so zaposedll prostore proti severu, zapadu in jugu. Bojevniki so sedeli v prvih vrstah, za njimi žene, fantje, v poslednji vrsti dekleta in čisto majhni otroci Pred vsakim rodom rodom so sedeli starejšine in bojni poglavarji.
Pred Cilakati, daleč spredaj na prostem. kjer so ga mogli vsi videti, je sedel Kornstalk na lesenem stolu Poleg njega je stal glasnik z velikim bobnom. Zdajci so poklicali Gašperja in Lenko. Prišel je oo nju mlad bojevnik, njegov obraz je bil sočuten. Bela otroka sta bila na smrt bleda. Komaj, komaj sta se držala pokonci. Tekumze. ki je «edel poleg njiju, je vstal. Rekel je obema:
—	Pojdita!... In verujta v našo pri-segol
OKBJLNC JOŽE:
Hribarjevi
»Križaj zamahne z roko. pa ne reče nič II ribane« začuti da skriva pred njo nekaj strašnega »Povej Križaj, za božjo voljo kaj ie z našim!«
Križal molči, pa pojasni eden izmed reševalcev: »Hribar je bil na delu na koncu rova Do tja še ne morejo, ker jim zapira pot dolga plast zruSene zemlje ki je zaprla rov Molite, da bi bil vaš še živ. ko bodo prišli do njega.
14.) Hribarju orlrežejo nogo ReSevalci so hiteli s kopanjem na vse kriplje. da so prišli čim preje do zakopanih tovarišev Bledi, izmučeni so nesrečniki vd'hnili vase rešilni sveži zrak. ko so prebili sovražne stene Hribar ie zastokal, ko so ga hoteli odnesti t7 iame.
»Boli!«, je zatarnal in pokazal na nogo
Ko so prinesli Hribarla t rova. je Sena z obema otrokoma dvignila roke hvaležno proti nebu »Hvala ti sveta Barbara na?a priproSniica. da je prišel naš oče živ iz rova «
Z reflnim avtom so tako kakor ostale. tudi Hribarja prepeliali v bolnišnico Zdravniki so ga vestno pregledali bi ugotovili, da mu ie padajoče tra-movi> rdrobilo desno nogo
Več tednov ie le?al v bo1n;Snici in ko Jo le zanustil. ie bil brez desnp n^ge Morali so mn jo odrejati in odtlej so Trm za nadomestek nadeli leseno nogo »Tale proteza na bo 7a s-rvNmin na ne-arečo« ., ie deial sobolnikom.
»Da si priSel le iiv iz ne«rp^ni» lame« ga ie tolažila »ena in ga pogladi-la po izga ranem obrazu.
15. Izgubljena aktovka »Zdai nimamo tu ničesar več iskatiN •o se odločili Htibarievi in »k1en;li. da se vrnejo čimnreie domov na Jelenie. Zaradi nezgode so priznali ponesrečenemu Hribariu pokoinino ali kakor jI pravijo na Vestfalskem »rento«.
Hribarievi so preračunali, da iim bo • prihranki in z rento za izgubljeno nogo dovoli, da si ti rede dom na Jeleni" in dnknpiio nekai zcmlie Čeprav nesrp^ni zaradi nnhflbp očeta, so bili vsi štirje izredno srečni, da se iim odpira Dot v domovino
t) v naiboli «ročn'h in «1artV'h sanjah ai nihče ne pričakoval tega, kar
z Jelenja
se le nekaj dni potem primerilo Hribarjevemu Francetu.
Hribarjev fant je odnesel v rudniško pisarno neke listine in zdravniška ootrdila zastrar, očetove odpustnice. France se je seveda dobro spoznal do ulicah obširnega rudarskega naselja. Kakor črna ploskev se je vlekla široka asfaltna cesta skozi obsežno pokrajino. ki je bila vsa osivela zaradi dima in prahu V trenotku. ko ie Francelj hotel prečkati križišče sredi naselj. je privozil avto in se ustavil Veki gospod je izstopil iz avta Priia/no se je poslovil od eosnoda. ki ie sedel za volanom Tudi Franceljna je prijela tedaj radovednost da je obstal in opazoval. kako bo vozač pognal svoje vozilo. Za pe«ca. ki je izginil v neko bližnjo h'So France ni dosti maral Izgubil ga je brž iz pogleda ko pa ie mali avto 5v;£nil dalje ie tudi Francelj pretekel asfaltirano cesto
»Križ bo?ii!. Kaj na je to!«, se je prestrašil Hribarjev Na mes'u kjer je stal Donreje avtomnb'1 ie ugledal zdaj veliko lepo črno aktovko.
»Bržkone je padla iz avta,« je uganil Francelj
Nikogar ni bilo v b1'#ni in Francelj jo ie kar sam dvignil s tal.
»Ta pa naibrže prenaša žebl je,« je menil Francelj. videč, da je aktovka izredno težka Tudi pomahal je z njo in res ie v niei zaropotalo.
»Hudika!. Menda v aV-tovki vendar ni denar?« se je Francelj ustrašil.
16. Mali Jupo«1nvnn Francelj je poštenjak
Suče ln težlka pa ugotovi, da mora biti v torbi res polno denarja.
»Kaj naj storim z denarjem? »Joj, ko bi ga imeli toliko mi. pa bi lahko kupili vse Jelenie in še kaj v soseski,« je pomislil Francelj.
»Aha. me ?e zanelinje hudobni duh!« se ie ustrašil Francelj. »Pri priči moram oddati d»nar v roke tfstemu ki ga je izgubil.«
Fant premisliti je kaj naj bi storil z najdeno aktovko. Če bi jo odnesel domov. bi ga znali osumiti, da jo je hotel skriti.
Odloči se da stopi v rudn'SVo pisarno, kamor je bil namenjen s potrdili,
40 i _______
in pove tam, kar je našel, in bo tudi oddal torbo.
Ni napravil sto korakov, že ugleda da se vrača mali, črno pleskanj avto. ki bi znal biti tisti, ki je izgubil popre-je denar. Za avtom je privozil policijski motor s prikolico. Francelj dvigne roko. Mali avto švigne mimo, ne da bi opazil fanta z dvignjeno desnico Videč, da bi mu znal uteči, pa dvigne Francelj tudi pred policijsko prikolico roko in močno zavpije. Trenotek nato zacvilijo zavore in policista ustavita svoje vozilo.
Francelj pove brž v čisti nemščini. — tisto leto. ko so bili na Nemškem se je seveda naučil tudi nemščine tako. da jo je obvladal v pismu in govoru Obema policistoma pove, kaj se mu je primerilo in kako je našel avktovko in v njej menda precej denarja.
»Tako je mladi mož!« prikima eden izmed policistov. Pravkar sva vozila z rudniškim blagajnikom ki je ob po-vratku v urad pogrešil svoio aktovk^ in v njej dva milijona nemških mark »Joj«, se ustraši Francelj in porne aktovko v roke policistu, kakor bi ga zaradi tolikšne vsote močno spekla.
V tistem se je vrnil tudi mali črni avto. ki je ponreje odbrzel kar dalje ko pa je videl, da mu ne sledita več policista se je vrnil po niu nazaj.
Presrečen je bil rudniški blagajnik, ko je zvedel, da ie našel izgubljeni denar poštenjak in da ga zdaj ima že v rokah.
»Fant. to ne bo zastonj!«, ga potrep-Ije blagajnik.
Policista sta obrnila svoje vo7flo mladega Hribarja pa je naložil kar sam rudniški blagajnik v svoj avto in so krenili v pisarno.
Napravili so zapisnik in Hribarjevemu Franceljnu so priznali visoko naj-denmo Po 15°/o so mu priračunali in fant je dobil za svoje pošteno dejanje kar tri sto tisoč nemških mark.
Franceli je prebledel sorva od stra- I hu. potem pa pordel od sreče, ko so mu povedali, kolikšno nagrado dobi za svoie poštenje.
Rudniški ravnatelj, ki je medtem zvedel vso zadevo, je izrekel *eljo. da bi rad sam spoznal očeta 'n mater poštenega fantiča. Ukazal je svojemu urad | niku. da je z najlepšim avtom odhitel j tja v delavsko kolonijo poiskat Hribarjeve.	I
Vsa trojica: Hribar, Hribarica in Pepca so zadrhteli od strahu ko se je ustavilo pred hišo elegantno vozilo in je izstopil iz nje rudniški uradnik in pozval vso trojico k gospodu ravnatelju
»Čemu vendar?« so izrekli vsi trije
v strahu.
»Gospod ravnatelj in vaš Francelj -as pričakujejo.«
»Kaj je neki naredil ta smrkavec?« e ie razburil Hribar
Odposlanec je povedal potem vse kako je našel Francelj izgubljeno torbo in jo pošteno oddal v prave roke.
Sedli so nato v avto in odbrzeH do iisarne Tam je gospod ravnatelj slavil malega poštenjaka in povedal da mu pripada boga+a nairlpn:na Nato so izplačali denar Očetu Hribarju so se tresle roke. kakor šiba na vodi ko je iemal denar v roke. mati Hribarica pa ie kar glasno zajokala, ko je videla, kako so niemu Franceljnu bogato po-^ačali noštenie
Popoldanski listi pa so že ^rnosli dolga poročila o malem poltenem Ju-goslovenu in v vseh listih so bile slike Hribarjevega Franceljna pa tudi slike vseh štirih Hribarjev Vrhu članka pa ie bil debel naslov
300 000 nem?kih mark 7.a r>o*tenie Teden dni sre*rv'h načrtov je «led'lo ori Hribarjevih Medtem so si uredili vse za povratek Zvedeli so. da zdaj pri njih ne bo pomanjkanja in ne skrbi.
Vnrili so se domov in na oos+aji jih ;e spet pričakoval sosed Bon*a ki jim ie medtem skrbel za domačijo
»Tudi tebi ne bo manikalo /dai denarja,« mu je razkril Hr;bar m razložil kako ie dv;en'l Francelj dober glas jugoslovenskega delavca in si zaradi noštenosti prislužil denarja kakor ga drugi ne more na noben nač;n Hribarjevi so dokupili zemlje, živine, in najeli hlapca in deklo Presrečni so uživali novo življenje v domačem kraiu.
(Konec)
Drago H. — dijak:
Zrama zi
V majhnem avtomobilčku se je nekoč pripeljal tujec, s svojo ženo. v majhno kmečko vas. Gledal je. da bi na kaki hiši zagledal tablo z napisom kakega mehanika, ali kake mehanične delavnice, toda tega ni dočakal.
Ko se je že naveličal iskanja, je usta vil avto in vprašal mimoidočega kme ta v čisti slovenščini, kakršne se je naučil iz knjig: »Ali je mogoče kje v vasi dobiti zračno zgoščevalko? Kolo avtomobila je namreč čisto prazno.«
Kmet, ki ni vedel, kaj bi pomenila tista učena beseda, je tujega gospoda nekaj časa začudeno gledal, nato pa mu je rekel, naj počaka in odšel proti občinski hiši, medtem ko je tujec nekaj časa stal zunaj, nato pa zlezel v avto k ženi in čakal —.
Medtem pa se je v občinski hiši vršil važen posvet. »Občinski gospod«, kakor so imenovali kmetje upravitelja vasi, je sedel za mizo, na kateri je bilo vse polno raznih knjig in papirjev, poleg njega pa je spoštljivo stal kmet, katerega je tujec ogovoril.
Kmet si ni dobro zapomnil, kaj je rekel tujec. Zračno »goševalko« je imenoval »občinskemu gospodu« tisto učeno stvar, zaradi katere je ta prebrskal že vse knjige, kolikor jih je premogel, pa še vedno ni vedel, kaj bi bilo tisto.
Končno se je učeni mož spomnil: mogoče pa je kmet napačno zastopil in, da je tujec hotel »maševalko«? Najbrže bo tako Toda čemu mu bo? — Vseeno je »občinski gospod« napisal na listek nekaj besed in rekel kmetu, naj ga hitro nese tujcu. Kmet je skočil in bil naenkrat na cesti, toda tujca z avtomobilom ni bilo nikjer.
Tujec na cesti je čakal, čakal, toda nič ni dočakal. Naveličal se je končno tega čakanja in se odpeljal počasi naprej po vasi, da bi našel vsaj kako trgovino.
In res mu je bila to pot sreča mila; zagledal je trgovino, toda, ko je hotel stopiti vanjo, je zaslišal za seboj kričanje; bil je kmet, katerega je preje nagovoril, in ki je zdaj na vso moč tekel po vasi in mu nesel listek od »občinskega gospoda«. Tujec je vzel listek in ga prebral. Glasil se je: Ma-
ševalko dobite pri župniku v župnl-šču,
občinski odbor.
Tujec, misleč, da se je on zmotil,
ko je rekel zgoščevalka mesto »maše-valka«, se je zahvalil kmetu in se odpeljal proti, daleč vidni cerkvi.
V župnišču je ravno med vratmi srečal župnika, ki je bil nekam namenjen, in ga vprašal, če bi tu lahko dobil »maševalko«. Župnik je debelo pogledal in ga vprašal za kaj mu bo. »Za kolo »pri avtomobilu«, mu je odgovoril ta. Župnik je še bolj začudeno pogledal, a po »maševalko« je šel vseeno.
Čez nekaj časa se je prikazal skadfl-nico v roki in jo pomolil tujcu, toda ta je odstopil ne da bi jo vzel. Oba moža sta gledala drug drugega bolj začudeno v sitnem položaju. Končno je spregovoril tujec, ki je uvidel, da je imel le on prav, ko je rekel zračna zgoščevalka: »Je to maševalka *?«
»Da, to je maševalka,« je odgovoril župnik. In tedaj je tujec bruhnil ▼ smeh in za njim še župnik. Oba sta se nasmejala —.
»Zakaj se smejete?« je vprašal če« nekaj časa župnik, a tujec je dejal: »Zakaj se pa vi?«
Tako še dolgo ne bi prišla na čisto, da ni povabil župnik tujca in njegovo ženo na večerjo, pri kateri je izvedel, da župnik nima »pumpe«, kakor rečejo oni tisti učeni stvari, katero je tujec imenoval zračno zgoščevalko, ampak, da se je vršila mala pomota.
* »maševalka« je domač izraz za kadilnico.
Jesen je zdaj
Jesen je zdaj
in mrzel veter brije;
počasi list za listom pada,
nič več prijazno sonce nam ne sija
Svinčeni, mrtvi so zdaj dnevi, jesen nam mrka že kraljuje, čez pusto letajo poljano vrane in vrba se v potoku kalnem ogleduje.
Vse strto je, uničeno povsod, a v zemlji čaka novo že življenje; ko pride spet pomlad cvetoča, pozabljeno jesensko bo trpljenja Berčič Janko, dijak.
■Utt-BOSJLLJ&N:
Deček in veter
(Iz bolgarščine prev. R. gpur—SL. Atanasov)
Mati ie rekla sinčku: ♦Sinko, vzemi skledo! Pojdi v sobo! Prinesi mi moke. da zamesim kruha!«
Deček je vzel skledo Odšel je v sobo Napolnil je skledo z moko in se vrnil na dvorišče.
Zapihal je veter — in razpihal moko
Dete K se je vrnil v izbo Spet je napolnil skledo Stopil je na dvorišče Zapihal ie veter Spet je odnese) vso moko iz sklede.
»Nak. ne bo po tvojem!« fe zavpil deček in se v tretje vrni) po moko Stopil je na dvorišče Zapihal je veter in skleda je ostala prazna.
Deček je odložil skledo, in se zapodil za vetrom
Bežal ie. bežal — in ga dohitel »Hoj veter!« »Kaj ie?« »Dai mi moko!«
»O dečko ali drži veter moko v rokah? Ker pa si že tu te ne bom pustil praznih rok Vzemi tale ort Ko mu boš rekel: »Prt. dai mi jesti!« — se bo sam razprostrl Vsaka jed ki si je boš požele) bo stala brž pred tabo«
Deček ie vzel prt Poslovil se je od vetra Gre in si misli: »Ali ie res kar je pripovedoval veter? Ali se ni lagal. Preizkusil bom.«
Razprostrl je ort in rekel: »Prt. daj mi med in maslo!« Namah so stale na prtu zlate sklede medu in masla
Deček si je zaželel novih jedi. Karkoli si ie zaželel, že je stalo to pred ni'm Jedel je — jedel in se nasitil Potlej se je napotil naprej. Ni hodil dolgo — in se je stemnilo Deček je poiskal prenočišče v krčmi
SedeJ je za mizo, razprostrl prt in rekel:
»Prt. daj mi lestl!« Komaj je izgovoril te besedo le so •tale ored njim 'menitne jedi.
Ljudje v krčmi so ostrmeli Deček Jih ie povabil, naj prigriznejo i njim Bogato jih ie pogostil.
»Kai takega še nisem videl.« je re-ker krčmar. »da bi te pogostil navaden ort Kje pa si ga dobil, dečko? Ali Jim nemara kje prodala jo?« •Veter osi ga je dal.«
»Dober dar!« se je oglasila krfmarf-
ca »Se car bi ti zavidal!«
Deček se je najedel Spravil Je prt in šel spat
Ponoči je krčmarica zašepetala možu:
»Vzemiva dečku prt! Tako bova bre« truda obogatela »Prtič. daj jesti!« — Na Prtič. daj pijače! — Na'« — Dajala bova liudem in pobirala denar «
Ko ie deček zaspal je žena skrivaj stopila k njemu mu vzela izza pasu ort in pa zamenjala s svojim.
Ziutrai se je deček poslovil PriSel ie do doma in že pri vratih zaklical:
»Mama poglej, kakšen orl sem ti prinesel! Veter mi ga ie dal Zdaj ti ne ho treba ve? peči in kuhati!« »Kakšen pri sinko' Pokaži'« Deček le razprostrl po mizi prt in 'aklical:
• Prt dal lestl!«	H
Prt na n' da! ničesar. »SlišiS ort daj mi jesti!« Prt je 06ta! prazen Ce ne mara? več dajati hrane, pa haid V vetru!«
Deček ie vzel prt ln Jo mahnil naravnost k vetru
»Veter tu imaš svo| prt! Daj ml moko! Prt ne daje več hrane!«
»Zakaj ne daje več hrane, dečk«*« »Ne vem Izpočetka je dajal, tdaj oa ne več.«
Veter je videl, kako le In |e rekel! Vzemi tegale petelinčka. Ko mu po-rečeš: »Zanoi. petelinček!« — bo zapel in iz ust mu bodo nadall cekini.«
Deček ie vzel petelinčka in se vrnlL Zvečer ie stopil prenočevat v isto ki*-črno Ko je sedel ra mizo, je rekel: »Zanoi. oetelinček!«	'
Petelinček ie zanel- »Klklrlkl-H« In iz ust so se mu vsu!i cekini Deček jih ie pobral in si naročil večerjo
Ko se le naiedel. le legel »nat Ponoči na le krfrnarica V7ela njegovega netelinfka in mu podtaknila »volega.
Ziutrai se ie deček prebudit vzel krivega petelina in se poslovil
Prišel ie do doma fr oddaleč za-klicaV »Mama. mama. glH. kakSnega netelinčfka sem ti prinese!' Ko za poj«, mu h ust padajo zlatniki Zaooi oeta linčckl«
Petelin pa it molčal. Petelinček. zapoj!« Petelinček ie molčal. Deček ga je pograbil in zbežal k vetru
»Veter, nočem tvojega petelina! Daj mi moko! Petelin ne daje več cekinov « »A tako?« ie reke) veter Tu imaš palico Ona ti bo vse uredila Ko ji oo-refeš »Udari palica!« — bo /.ačela pretepati kogar hočeš Ko pa ji Dorečef — »Dovolj oaliea!« — bo prenehala« Deček ie vzel calico in se vrnil Zvečer se ie snet og'f,sil v krčmi Krčmai tr njegova *ena sta videla dečkovo palico Mislila stb da mora biti tudi ona čudežna Hotela sta mu jo ukrasti
Ko ie deček ».aspal sta Hho stopila ▼ njegovo sobo Žena 1e	po pal:-
ec Deček oa «e ie prebudil in zaklical: »Palica udari!«
!n oaliea ie zafela pretepati — zdaj krčmarja zdaj krčmarico
»Stoj. dečko' Povei ii naj preneha!-je vpil krčmar - Vrnila ti bova prt!«
»Ojoj! Oioj!. je vpila krčma rica »Dovolj! Umiram! Vrnila ti bom petelinčka!«
»Palica, dovolj!« je zaklical deček In palica se ie pomirila. Žena ie iukaje zbežala iz sobe Prinesla je prt. prinesla je tudi petelinčka
Deček je vzel vse in se vrnil k materi
2e pri vratih je zaklical: »Mama mama1 Zdaj bo? videla pravi nrt in praveea oetelinfka!« Deček je rezprostrl prt in rekel: »Prt daj med in maslo!« Naenkrat so stale na prtu zlate sklede medu in masla »Zapoj. petelir.ček!« Petelinček je zapel Iz ust so se mu ▼suli eekini.
In mati in sin sta zaživela srečno življenje.
Za sprelhe roke
Kako si napravim sani?
Vzemi dve močni deski, dolgi po 75 centimetrov in široki po 20 cm: odme ri pri vsaki od katerekoli ogla 4 cm ▼ Širino in 55 cm v dolžino. Od te toč ke načrtnš k nasproti ležečemu oglu če trt kroga, med točkama pa potegneš
s/> /c* i
ravno črto, odžagaš po črti manjše dele (slika 1) in tam kjer si žagal pribi-ješ ozek pas pločevine Vendar naj bo pločevina nekaj daljša, da jo zadaj la-
hko upogneš in pribiješ (slika 2) Pazi, da bo pločevina filadka in napeta Žeblje zabij močno, glavice ne smejo štrleti ven. ker bi te pri sankanju zelo
t • I »
ovirale! Zdaj zvrtaj v vsako desko dva luknji s premerom 2 cm. toda pri obeh deskah na enakih krajih! Vzemi dve močni palici, dolgi po 30 cm in s premerom 3 cm. Na koncih ju tako daleč
obreži, da ju lahko zabiješ v luknje. Ko si jih zabil, ju na moč zagozdaj! f slika 3) Zgoraj pribiješ za sedež 30 cm dolge deščice in sani so gotove.
Smučarsko kolo
Iz Švice sporočajo o zanimivi iznajd bi, razveseljivi zlasti za tisto našo mla dino, ki se navdušuje za zimski šport Smučarjem strokovnjakom se je po srečilo sestaviti smučarski »bicikel«, ki se je zlasti v slovitem švicarskem zim-skošportnem središču St. Moritzu že zelo udomačil. Ta nova naprava je v bistvu podobna navadnemu dvokolesu. le da ima mesto koles dvoje prav krat
kih smučk. Sedež je nasajen na zelo močna peresa, ki ublažujejo udarce na trdem in nevarnem snežišču ter ledu. Smučarski »bicikel« doseže izredno brzino na primernem terenu Da bi pa bil smučar — vozač kos nevarnostim, ki so zvezane z brzino, ima na prednji smučki zavoro, s katero more poljubno omejevati hitrost Zavora je majhna lopata, ki se ob pritisku navzdol zaje v sneg ali led in tako zavira.
Listnica uredništva
Velislav — dijak: Pravljica o prvem snegu je prav dobro napisana Na žalost je bila miklavževa številka že natisnjena, ko smo jo prejeli. Pošlji še kaj in piši le na eno stran papirja. Pozdravljeni
★
A. K dijakinja: Zate velja isto. Vedeti moraš, da zaključimo vsako šte-
vilko »Mladega jutra« že v sredo. Za božično številko smo že obilno založeni z rokopisi. Pošlji torej take sestavke, ki ne bodo vezani na posebne praznike. Zdravol
*
P. T. dijakinja: Pesem o »morilcu« je tako žalostna, da res ne sodi v mladinski list. Verzi so dobri! Pošlji o priliki še kaj. Lepo Te pozdravljamo ★
Ka-ma: Posem objavimo prihodnje
leto. Dotlej nam pošlji kaj novega. ★
Pozor Jutrovčki! V božični številki objavimo imena nagrajencev!
Križanka
		1		2		3		
	4		5		6		7	
8								
	9							
10						11		
								
Vodoravno: 4 .šolski predmet, 8 naše mejno gorstvo, 9. priimek dveh slovenskih pesnikov bratov (1. * 1895, —
2.	* 1904. + 1926), 10. sorodnik, 11. dovodna, odvodna naprava.
Navpično: 1. ime judovskih kraljev, Kristusovih zatiralcev, 2. južno drevo,
3.	pripadnik severnega naroda, 4. del roke, 5. oblačilni pripomoček, tudi okras, 6. ptič, 7 gibalno stikališče kosti, tudi miselni zaključek za dejanje, zadržanje.
Rešitev križanke
Vodoravno: 4. natečaj, 7. letak, 8. je-
seter, 9. balet, 10. riž.
Navpično: 1. galeb, 2. petelin, 3. laket, 5. tesar, 6. Čatež.
Rešitev posetnice
»Mlado Jutro«