M »MMI M*, fašizem nastopa, v obllkT^ pojavlja, po katerikoli poti se polašča oblasti- fašizem - je pobesneli šovinizem in so ropske vojne fašizem - je brezmejna reakcija in kontrarevolucija' - je °^ e nzlva kapitala proti'delovnemu fašizem - je najhujši sovražnik delavskega razreda In delovnega ljudstva. — ---_ GEORGE DIMITROV. Pogromiste treba izolirati Nezaslišane persekucije v Nemčiji se nadaljujejo. — Poleg Židov so katoličani, socijalisti, komunisti in drugi napredni Neme. ostro preganjani.- Protesti in protiakcije po vsem svetu. — Za pol milijona zidov se išče novo domovino. — Uničevanje židovske manj¬ šine, ki ne znaša niti en sam procent celokupnega števila nemšega prebivalstva, se na¬ daljuje. Z vso brutalnostjo iz¬ terjujejo s konfinskacijami in "km |J direktnim ropom naloženo o- gromno kazen od 400,000.000 dolarjev, ki jih morajo plača¬ ti Židi, katerih ni niti pol mi¬ lijona v državi. Nacisti nič več ne skrijavo, da jim je do denarja, ki si ga hočejo preskrbeti z uničenjem in popolnim iztrebljenjem Ži¬ dov. V stiskah za denar, ki ga pri velikanskem oboroževanju v Nemčiji zelo primanjkuje, o- menjajo nacisti tudi že premo¬ ženje katoliške in protestant¬ ske cerkve in namigujejo, da bi se s kako ogromno kaznijo, dalo dobiti sredstva za vojne priprave tudi od cerkvenega premoženja. Nesrečni Židi so popolnoma brez zaščite v rokah podivja¬ nih nacistov. V svojem obupu si mnogi jemljejo življenje, se skrivajo po kleteh in pri pri¬ jateljih arijcih. Nacisti se do¬ bro zavedajo svojega barbar¬ stva in ne dopuščajo nobenih slik o razdejanjih v inozem¬ stvo. Zaprli so celo konzula iz Columbije, ki je iz svojega avtomobila posnel nekaj slik med požiganjem in razbija¬ njem židovskih domov in cer¬ kva. Persekucije in pogromi so v svetu vzbudili velikansko protestno akcijo, ki ima za cilj rešiti na pogin obsojene pre¬ ganjance v Nemčiji. Amerika je na čelu protest¬ ne akcije. Roosevelt, senator¬ ji, guvernerji, katoliške in vse druge verske institucije, CIO in ADF, novinarji, tisoče drugih organizacij in ustanov so na nogah. Vedno močnejša postaja zahteva, da se progla¬ si embargo nad pogromisti. Roosevelt je pozval domov a- (Nadaljevanje na 4. strani) Ustanovni /hor SESTAV ZBORNIC Ulovili ZIIOI t Itp po V0L1TVAH Demokratična pravila. Za enotnost unijskega gibanja. Bojkot Forda. — Obsodba Hitlerjevega režima. — Enodušnost delegatov. NAROČNIKI Pomagajmo prostovoljcem ODBOR ZA POMOČ HRVAŠKIM, SRBSKIM IN SLOVENSKIM PROSTOVOLJCEM !Z ŠPANIJE VSEM SLOVENSKIM PODPORNIM, PROSVETNIM IN KULTURNIM DRUŠTVOM E» Home* Cenjeni bratje in sestre: Prihajamo pred Vas z ape¬ lom za hitro pomoč našim bol¬ nim in ranjenim junaškim bo- riteljem, kateri se vračajo kot prostovoljci iz bojišča proti fašizmu, iz Španije. Na prvi glas o napadu sve¬ tovnega fašizma na svobodo, demokracijo in narodno samo¬ stojnost španskega naroda, se Je na tisoče naših rojakov, mladih Srbov, Hrvatov in Slo¬ vencev, odzvalo da pomaga španskemu narodu, vedoč, da v ‘»tem času branijo tudi svoj nar od in njegovo svobodo od . nev arnosti svetovnega fašiz- ma - Prostovoljci so prihajali v pninji ^P*nijo i 2 vseh krajev naše 3 URI domovine in iz deže v kate- / 'I ^]li r ‘j* so živeli v iseljeništvu. O- S I • m SO pustili za seboj družine, Posestva in zaslužek, priprav- 1 , Jen ’> da dajo največje žrtve Za največje ideale, za ljudsko svobodo in boljšo bodočnost. Sedaj se ti junaški boritelji- V istoff. 0 olani slavnih Mednarodnih bri- , lackn j 8< *’ na Rajajo na poti v svoje ° m °ve, ko so dali ogromno jj( P"n*oč španskemu narodu in ar i mira, svobode in demo- J®cije v celem svetu. Španski . .* r ° d je uspel organizirati svo- arm «do, katera je sedaj v an ju da odbija napade fa- Sl *ma. •p , ei " našim prostovoljcem je Potrebna pomoč. Oni se i , aja j° bolni, ranjeni in po- d a /Jeni v Franciji in drugih * e ! af >- -Nekaj njih in med na * znan * horitelj Mir- j ar kovič, kateri se naha- y J° * e Ve č časa na Ellis Island . • ii V | 8j ° da se odloči usoda njih Jen Ja. Jugoslavanska vla- |( Pušča v domovino tiste, So »z Jugoslavije šli v Pa »isko. Al* jih . 1 , nioremo * n smemo mi te * v ob e lborite, j e za U udsko ° d ° Prepustiti njih usodi, J da trpijo in stradajo, brez da jim priskočimo v pomoč, v ča¬ su ko jim je ta pomoč potreb¬ na za očuvanje življenja? Oni so dajali največje žrtve v bor¬ bi za skupno stvar, sedaj je naša dolžnost da jim mi poma¬ gamo, ker oni so to pomoč v vsakem pogledu zaslužili. V Pittsburghu je organizi¬ ran Hrvaško-Srbski-Slovenski odbor za pomoč našim prosto¬ voljcem iz Španije. Ta odbor se s tem apelom obrača na Vas, da takoj pošljete kolikor morete, in da v vaših naselbi¬ nah, nabirate prispevke za te boritelje. Obenem apeliramo na Vas, pišite pisma Jugoslovanskemu poslaništvu v Washigton, D.C. in zahtevajte, da se prostovolj¬ cev iz Španske brez teškoč pu¬ sti v domovino. Ravno tako pošljite apele na Labor De¬ partment v Washington, D. C. da se pusti Mirka Markoviča in druge prostovoljce, kateri so šli od tukaj v Špansko, v Združene Države. Ves denar pošljite na taj¬ nika odbora: M ATT SPOLER, 1109 VVINGATE ST., PITTS¬ BURGH, PA. Pomoč je zelo potrebna, m tukaj velja: HITRA POMOČ JE DVAKRATNA POMOČ! Sprejmite bratske pozdrave, ODBOR ZA POMOČ HR¬ VAŠKIH, srbskih IN SLO¬ VENSKIH PROSTOVOLJCEV IZ ŠPANIJE. POTPISI: Matt Spoler Paul Klun Frank Oblak Anton Barilar J. Radoman L. Fisher J. Rajnovič M. Godič J. Abramovič in drugi. Kongres industrijskih orga¬ nizacij, kakor se imenuje se¬ daj CIO, je završil svojo u- stanovno konvencijo. Konven¬ cija je eden najvažnejših do¬ godkov v zgodovini ameriške¬ ga unijskega gibanja in je o- gromnega pomena za celokup¬ no ameriško delovno ljudstvo. Na konvenciji sprejeta pra¬ vila CIO označujejo cilje in¬ dustrijskih unij v naslednjem: Organizirati moške in žen¬ ske delavce, brez razlike na njihovo plemensko, versko ali nacionalno pripadnost, zdru¬ ževati jih v svrho skupnih ak¬ cij za vzajemno pomoč in za¬ ščito. Potom organizacij povečati pridobitve kolektivnih pogodb, ter poboljševati življenske po¬ goje delojemalcev in jih uspo¬ sobiti za dogovarjanje z mo¬ dernimi industrijskimi in fi¬ nančnimi skupinami-delodajal- ci. Delovati za gospodarsko varnost in socialno blaginjo poboljšavati demokratične in- poboljšaati devmokratične in¬ stitucije, civilne pravice in svoboščine. V organizacijskem pogledu so pravila povsem demokrati¬ čna in se prijetno razlikujejo od pravil ADF, v kateri člani nimajo takih pravic, kot jih je konvencija CIO dala v svoja pravila. Sprejete rezolucije zadeva¬ jo najvažnejše probleme de¬ lavskega življenja v Ameriki. Posebno se je konvencija peča¬ la s vprašanji zaposlitve 13 milijonov brezposlenih, s vpra¬ šanji povišanja plač in skraj¬ šanja delovnega časa, z WPA delom, z kontrolo nad meha¬ nizacijo obratovanaj, z dav¬ čno politiko, ki preveč obre¬ menjuje delovnega človeka itd. Iz razprav in rezolucij na kon¬ venciji je razvidno v katerem pravcu bo CIO nadaljeval svo¬ je veliko delo. Konvencija je izjavila svojo pripravljenost pomagati želez¬ ničarjem in tako podčrtala načela delavske solidarnosti, ki je prišla do izraza tudi v brzojavu, ki je bil poslan fran¬ coskim unijam, ki so iste dni zborovale na svoji konvenciji v Nantesu. Delegati so podprli predlog, [d$ se zahteva nadaljevanje preiskav LaFollettovega odbo¬ ra, ki še davno ni završil svo¬ jih nalog. Počastili so delega¬ ti spomin na ■ 10 usmrčenih stavkarjev, ki so padli na Spo¬ minski dan 1937 v Chicagi. Med 560 delegati je vlada¬ la tekom cele konvencije po¬ polna enodunšost. Vesti, ki so jih širili meščanski listi o raz- noglasjih, sporih in frakci¬ jah, so bile le pobožne želje kapitala. Videlo se je, da je edini spor, ki je res obstojal v avtni uniji, poravnan in to zdravo poravnan. Po poročilu o stanju v avt¬ ni industriji, je bilo sproženo vprašanje bojkota izdelkov Fordovih tovarn, ki se upira na vse načine priznati pravice delavstva do unijskega zdru¬ ževanja. Delegati so Rooseveltu br¬ zojavno sporočili, da bo imel za seboj vse ameriške delavce, pri vseh korakih proti perse- kucijam in pogromom, ki jih Hitler vrši proti Židom, kato¬ ličanom in vsem nenacistom. Z reakcijonarne strani hudo napadanemu organizatorju C. I. O. na Pacifiku, Bridgesu, je konvencija dala popolno zaupnico in podčrtala to tudi še s tem, da ga je enodušno izvolila v izvrševali odbor CIO. Konvencija se ni dala prestrašiti s okmunističnim strašilom Diesovega komiteja. Z velikim ovacijami je bil izvoljen za predsednika John L. Lewis, za podpredsednika Murray in Hillman, za tajnika mladi James B. Carrey. V iz- vrševalni odbor je bilo izvo¬ ljenih nadaljnih 39 zastopni¬ kov iz priključenih unij. Vprašanju enotnosti unij¬ skega gibanja je konvencija posvečala veliko pozornost in se izjavila za enoten unijski pokret, za sporazum s ADF. Edini pogoj, ki ga CIO stavlja je, da se prizna princip sodob¬ nega industrijskega unionizma, katerega pa se nikomur ne vsi¬ ljuje. Uspešen ustanovni zbor in¬ dustrijskih organizacij je kon¬ čan. Položeni so čvrsti temelji in zdrava podlaga, na kateri bo mogoče graditi naprej in še bolj razvijati velik, močan in napreden unijski pokret, v korist delavstva in splošnega progresa v Ameriki. Nauki zadnjih volitev Senat: Demokrati 69 (76), Republikanci 28 (15), Far- mer-Labor 2 (2), Progresivci 1 (1), Neodvisni 1 (1). Kongres: Demokrati 262 Republikanci 170 (88), Far- mer-Labor 1 (5), Progi-esivci 2 (7). Govemerji: Demokrati 30 (39), Republikanci 18 (7), Farmer-Labor 0 (1), Progre- gresivci 0 (1). Republikanci so dobili 51.1% glasov, (pri volitavh 1934 pa 46.1%). PROSTOVOLJEC MIRKO MAROVIČ se nahaja še vedno na Ellis Islandu. Preiskava se nadalju¬ je in potrebna je takojšna ak¬ cija, da se prepreči deportaci¬ ja v Jugoslavijo, kar bi za Markoviča pomenilo najbrže smrt. Eden izmed prijetih pro¬ stovoljcev, po narodnosti Ne¬ mec, je bil prejšni teden de¬ portiran v Francijo, odkoder ga bodo morda poslali nazaj v Nemčijo. Tudi kanadske oblasti so za¬ držale nekaj iz Španije se vra¬ čajočih prostovoljcev, med njimi enega Hrvata, kateremu tudi preti deportacija. Precejšen porast glasov za republikance je povzročil, da |se je velikanska demokratska večina v senatu in kongresu občutno zmanjšala in da bo Rooseveltu dokaj težje sprav¬ ljati skozi zbornice zakone, ki bi bili v skladu z politiko No¬ vega Deala. Republikanci so zasedli tudi ducat governer- skih sedežev, med njimi v važ- i nih industrijskih državah kot ! v Pennsylvanija, Ohio in Mi¬ chigan. Nadmoč so dobili re¬ publikanci tudi v Minnesoti in ! v Wisconsinu, kjer sta ostala v manjšini LaFollette in Ben- son. Progresivnejši kandidati so dobili večino v Californiji, v Illinoisu, v Marylandu, New Yorku in po nekaterih drugih južnih državah. Pri vsem porastu republi¬ kanskih glasov, pa bi bilo na¬ pačno trditi, da so se volilci izrazili proti Novemu Dealu in da so odobrili kak Hooverizem. Številke glasov kažejo, da je republikanska večina v večini slučajev zelo malenkostna, da HITLER HOČE MENJATI MEJE BALKANSKIH DRŽAV? V Beigradu se govori, 3a se je Stojadinovič dogovoril s Hitlerjem za sklicanje konfe¬ rence balkanskih držav, na kateri naj bi se revidirale me¬ je začrtane po svetovni vojni. Romunski kralj in princ Pavle se ne strinjata s nameravano konferenco in sta na hitrico odšla v London, v upanju na pomoč. IZJAVA LJUDSKE FRONTE V PARIZU (Daladijer ne uspeva Kapitulant v Munchenu, Da¬ ladijer, poskuša odvzeti pri¬ dobitve, ki jih je francosko ljudstvo izvojevalo pod vlada¬ mi ljudske fronte. Tako mu narekujejo gospodarij, kate¬ rih povelje je izvršil v Munch¬ enu. Ljudstvo pa je drugega mišljenja in se upira z vsemi silami reakcionarnim posku¬ som. Ker pride te dni obisk iz Londona, so unije odgodile veliko protestno akcijo proti o- krnjenju socialne zakonodaje do 26. novembra. Pariške or¬ ganizacije, ki tvorijo Ljudsko Fronto, so pa na skupnem se¬ stanku podale izjavo, ki glasi: “Ljudska Fronta za pariš¬ ka okrožja, ki je zibelka te velike skupnosti, izjavlja, da ostaja vkljub ofenzivi zunanje in domače reakcije zvesta pri¬ segi od 14. julija in zvesta z poskusi razbijanja) programu Ljudske Fronte. No¬ beni napadi in nobeni manev¬ ri ne morejo razbiti njegove enodušnosti in razorožiti nje¬ gove budnosti v delu za kruh; svobodo in mir.” Podpisale so izjavo vse Ljudsko Fronto tvoreče stran¬ ke in sicer: Radikalno-republikanska in radikalno-socijalistična stran¬ ka, Komunistična stranka, So- cijalistična stranka, Generalna Konfederacija Dela, Unija so- cijalistov-republikancev, Or¬ ganizacija “Kruh in Svoboda”, Zveza starih bojevnikov, Pod¬ oficirji republikanci, Liga za pravice človeka, Ljudska Po¬ moč, Odbor žena, Odbor Ca- mille Pelletan, Lajična in re¬ publikanska omladina, Med¬ narodna Liga proti antisemiz- mu, Odbor čuječnosti. Cvetke iz volilnega reda v Jugoslaviji 11. decembra se bo volilo po istem volilnem zakonu, ki je bil v veljavi maja 1935, ko so se dogodili takile slučaji: Tedanja vladna lista-Jeftiča je z 1,748.014 glasovi dobila 303 poslance, a lista dr. Ma- čeka je s 1,075.389 glasovi do¬ bila le 67 mandatov. V okrož¬ ju Donja Stubica je dobil Ma- čekov kandidat Kemfelja 10.- 222 glasov a vladni kandidat Belinič 132 glasov. Za izvo¬ ljenega je bil proglašen Beli¬ nič s 132 glasovi, a Kemfelja ki je imel skoraj stokrat toliko glasov je bil “poražen”. 11. decembra se bo volilo spet po tem volilnem redu . . • PORAZI CHAMBERLAINA SE MNOŽIJO Pri volitvah v okraju Bridge- water v Angliji je bil poražen kandidat Chamberlaina, He- athcoat-Armory, od neodvis¬ nega kandidata Vernon Bart- letta, ki je nastopal s progra¬ mom, ki obsoja kapitulacijo v Munchenu. Pri prejšnjih volit¬ vah je imel Chamberlainov kandidat nad 10,000 glasov večine, pri sedanjih pa je o- stal z 17,208 glasovi poražen od Bartletta, ki je dobil 19,540 glasov. — Belogardisti v Jugoslavi¬ ji so izdali poziv, da naj vsi ruski begunci glasujejo za Stojadinoviča in Korošca. Pod¬ pisal je poziv caristični gene¬ ral Kolesnikov. znaša v Michiganu le kaka 2'f , v Pennsylvaniji manj kot 3%, v Ohio nekaj nad 1'-, itd. V Pennsylvaniji je pri volitvah 8. novembra glasovala za kan¬ didate Novega Deala 200,000 volilcev več kot pri • prejšnih volitvah, ki pa niso zadostovali za prevladanje še večjega na¬ raščanja republikancev. Novi Deal je delovnemu ljudstvu prinesel brez dvoma velika olajšanja v primeri s tistimi “dobrinami”, ki so bile v modi pod Hooverjem. Toda Novi Deal je na poti uresniče¬ nja svojega programa v zad¬ njem času zelo zastal in kandi¬ dati Roosevelta niso šli v vo¬ litve s kakim programom na¬ predka na polju Novega Deala, temveč s pasivno parolo: “Bra¬ nite kar imate”. WPA delavcu, ki že leta in leta životari s 15 dolarji, pa¬ rola “drži kar imaš” gotovo ne more ugajati, ker mu ne daje nobenega izgleda za bo¬ ljšo bodočnost. Republikanci, ki so s spretno demagogijo šli (Nadaljevanje na 4. strani) ZUNANJI PREGLED Anglija in Francija sta priznale i- talijansko okupacijo Etijopije in ta¬ ko kapitulirale pred Mussolinijem. Od velikih držav sta samo Rusija in Združene države, ki niso potrdile fašističnega ropa proti članici Dru¬ štva narodov. * * * Japonska, ohrabrena po izdaji v Munchenu, je z vojaškim merami o- nemogočila trgovsko poslovanje A- meriki. Aogliij in Franciji v mno¬ gih kitajskih provincah. Iz Washing- tona so protestirali, sklicujoč se na pogodbe in svoje pravice, kar pa doslej ni pomagalo. Za fašistične imperijaliste so pogodbe le cunje papirja. * * * Chamberlain in angleški zunanji minister sta te dni v Parizu, kjer pritiskata na Daladijera, da sprej¬ me angleško rešitev španskega vpra¬ šanja, ki obstoja v tem. da se dovoli španskim upornikom s pomočjo i- talijanske mornarice blokirati re¬ publikansko Španijo in jo z gladom prisiliti na poraz, katerega z voja¬ škim sredstvi niso mogli doseči. Chamberlain zahteva od Francije tudi odpoved rusko-francoske po¬ godbe, ker bi na ta način prišla Francija v še večjo odvisnost od Anglije. * * * Češka, okrnjena že iz sveh strani, je predmet nadaljnih poskusov raz¬ kosavanja. Madjari in Poljaki zahte¬ vajo skupno mejo, kar hočejo dose¬ či na ozemlju Rutenije. ki je še če¬ ška dežela. Mussolini podpira Ma- djare in Poljake, Hitlerju pa ne gre v račun, da bi se mu zaprla pot proti Ukrajini in zato nasprotuje nadaljnemu razkosanju. Na tem vprašanju je prišlo do precejšnega spora med Berlinom in Rimom, ki ga bo skušal Ribentropp poravnati s svojim, že desetim obiskom, v Ri¬ mu. * * * Nemčija se počuti v Češki že kot doma. Praška vlada je dovolila Hi¬ tlerju, da bo gradil čez češko ozem¬ lje dve velike avtomobilske ceste, eno od severa na jug, drugo iz za- pada na vzhod. Na teh cestah bo skrbela za red nemška policija, ce¬ ste bodo smatrane za nemško ozem¬ lje, na teh cestah bodo nemški fi- nancarji itd. Nemčija bo imela tako dva koridorja žez češko ozemlje. ♦ * * Na frontah v Španiji in na Kitaj¬ skem je položaj v glavnem nespre¬ menjen. Republikanci so se umak¬ nili nazaj čez Ebro. napadajo pa se¬ verno ob reki Segre z precejšnim u- spehom. Fašistične ofenzive ne pri¬ dejo nikamor naprej. — Iz Kitajske prihajajo poročila, da so bili Japon¬ ci potisnjeni nazaj pri Kantonu in da se kitajske čete nahajajo" v pred¬ mestjih. PROSTOVOLJCI NE MORE¬ JO DOMOV Vlada v Beigradu je ukazala vsem konzulatom v Franciji. Belgiji, Špa¬ niji in ostalih krajih Evrope, da ne smejo dati nobenemu prostovoljcu republikanske španske armade iz Jugoslavije, dovoljenja za potova¬ nje v Jugoslavijo, razen, če dotični preje podpiše izjavo, s katero izjav¬ lja, da se kesa. ker je odšel na bor¬ bo proti fašizmu v Španijo. Več sto¬ tin jugoslovanskih invalidov in po¬ vratnikov iz Španije se nahaja v raznih mestih zapadne Evrope in čaka na dovoljenje povratka domov. Mnogi nimajo sredstev in žive v bedi. Takega postopanja ti junaki niso zaslužili in tako postopanje ni v čast niti vladi, niti Jugoslaviji. Vlada, katera trdi, da stoji na prin¬ cipih demokracije, naj ne ovira svo¬ jim državljanom do najosnovnejših demokratskih in državljanskih pra¬ vic — povratka v Domovino. Izseljenci, vključite v vaše akcije tudi to zahtevo! — -Vodja Nemcev v Jugo¬ slaviji dr. Grassi je na kon¬ ferenci v Beigradu pozval vse Nemce, da naj glasujejo za Stojadinoviča, s katerega zu¬ naj no politiko se mora strinjati vsak nemški človek. * * * — Priseljenci iz Nemčije v Ameri¬ ki in Kanadi so v mnogih naselbi¬ nah imeli shode, na katerih so ob¬ sodili nacistično barbarsko početje v ti-etjem rajhu. AKCIJA ZA “NAPREJ” SE MORA HITREJŠE RAZVIJATI “Naprej” potrebuje pomo¬ či in to hitre pomoči. To je naročnikom in prijateljem li¬ sta znano in Cleveland, Penn- sylvanija in zadnji teden tudi Detroit, so že dali prve rezul¬ tate poživljenja dela, kar se tiče obnavljanja izteklih na¬ ročnin. Za pridobivanje novih naročnikov in za prirejanje za¬ bav so seveda potrebne pred¬ priprave, a v imenovanih na¬ selbinah so tudi v tem pogle¬ du na delu. Nujno pa je potrebno, da se čimprej oglasijo tudi ostale , naselbine in da pomagajo po svojih najboljših močeh. Nuj¬ no je potrebno, da se oglasi¬ jo posamezni naročniki v maj- ! ših krajih, kjer ni zastopnikov lista. Uspeh naših prizadevanj bo le tedaj popoln, če bomo res vsi in povsod storili svojo dol¬ žnost in zato kličemo: NE OD¬ LAŠAJTE, TAKOJ NA DE¬ LO VSI! ■MM “NAPREJ 1 ’ . and Canada. NAPREJ Slovenlan \Vcekly Anti-fasclst Labor Paper in U. ! Publishcd Weekly by "NAPREJ” Publishing Company. Slovenlan Audltorlura, 57th and Butlcr Street, Pittsburgh, Pa. P. O. Box 1866, C. P. O. Entcrcd as sccond-class matter, Sept. 17, 1936, at Post Office at Pittsburgh. Pa., Act of March 3, 1879. NAPREJ tednik slovenskih proti-fašističnih delavcev v Ameriki in Kanadi. — IZHAJA V SREDO — Naročnina za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50; za 6 mesecev $1.35 in za 3 mesece $075. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiljatve naslovite na: Post Office Box 1866, C. P. 0. Pittsburgh, Pa. BOLJ KOT KEDAJ POPREJ: SLOGA i IN ENOTNOST Katerikoli vprašanje današnjega časa vzamemo v pretres, pri vsakem pridemo bolj in bolj do zaključka, da je razceplje¬ nost progresivnih sil huda nesreča in da bi marsikaj bilo dru¬ gače že danes na svetu, če bi bila dosežena v delavskih vrstah ' sloga in enotnost in če bi demokratične sile v svetu skupno pastopale. V svetovnem merilu ogroža demokracijo fašistični impe¬ rializem, ki je sicer slab, ki pa napreduje, ker ni nobene vza¬ jemnosti med ogroženimi. Nikoli ne bi Mussolini mogel imeti Etiopije, ne bi se podili po Kitajski japonski generali, ne bi krvavela Španija, ne bi bila okupirana Avstrija, ne bi bila razkosana čehoslovaška, — če bi vse ogromne demokratične sile bile enotne in složne. Konec bi bil vojne nevarnosti, konec bi bil teptanju žilvjenskih in narodnih pravic, konec teptanja PO svobodi, napredku in kulturi in vsemu onemu, kar pred¬ stavlja temelje civilizirane človeške družbe. Ne bi danes do¬ življali sramote, da se v Nemčiji vršijo kanibalski pogromi proti plemenu, ki ima na življenje iste pravice, kot jih ima vsako drugo človeško bitje. Tudi v domačih zadevah ni nič drugače, tudi v domačih zadevah bi drugače izgledalo, če bi dvesto vladajočim druži¬ nam v USA stali nasproti složni in enotni svobodni državljani ameriške republike. Ker so ljudske, sile razcepljene jih šiba, zdaj ene, zdaj druge, korobač valptov dvesto družin. V Ame¬ riki je dela, ljudskemu progresu potrebnega dela, več kot je delovnih sil. Pa so desetine milijonov obsodili, da rjavijo prekrižanimi rokami, gladni in v človeka nedostojnih razme¬ rah. Ker ni sloge in enotnosti, zakonodajne zbornice zavrača¬ jo naprednejše socijalne zakone in sabotirajo s sedečo stavko gospodarski razvoj dežele. Ker ni sloge in eflotnosti smo doži¬ veli 8. november in če bomo še vnaprej razcepljeni po verah, političnih in kultu.rnib pKusihš bomo kmalu začutili posledice 8. novembra. V našem najožjem slovenskem območju ni nič drugače. Koliko sil, časa in sredstev se troši pri neštetih velikih in maj¬ čkenih ribarijah med organizacijami, med društvi, med posa¬ mezniki, ki so pri bližjem preiskovanju slučajev brez podlage. Podporna, kulturna, politična slika slovenskih Amerikancev bi bila drugačna, če bi bili složni in enotni. V Jugoslaviji stočejo pod nedemokratičnim režimom, strahu pred fašističnimi sosedi i z zapada in severa. Skubijo jih z vseh strani, in če jim ostane še kaj perja, si ga populijo v medsebojnih sporih. Ne očitamo jim tega, ker sami v Ame¬ riki nismo nič boljši. Ko se govori s tem ali onim, iz tega ali onega tabora, iz tega ali onega krožka, omizja itd., — vsi priznavajo in spo¬ znavajo, da sloga jači in nesloga, da tlači. To je dobro, da spoznavajo, ni pa dovolj. Po spoznanju se je treba ravnati in odgovarjajoče nastopati. To je seveda težko, tem težje, ker je medsebojna zdražba postala nekaterim ' tako neobhodno potrebna kot zrak. Pa bo le treba začeti drugače, če hočemo živeti v svobodi, miru in civilizirani človeški družba, kar bomo zgubili, če bo¬ mo pred hudimi navali fašizma ostali še nadalje razcepljeni. Nauki zadnjih volitev (Nadaljevanje s L strani) v volitve, z obljubami: “Delo in pošten zaslužek vsakemu, ki hoče delati, podporo vsake¬ mu, ki je potreben’’, so poteg¬ nili mnoge za seboj z temi o- bljubami. Ljudje niso glaso¬ vali za kake reakcijonarne pa¬ role, temveč za dobre zahteve, s katerimi so nastopali maski¬ rani reakcionarji. 1932 je šel Novi Deal v o- fenzivo s parolo “Novi Deal za pozabljenega človeka” in je zmagal. 1936 se je glasila glavna parola: šele pričeli smo borbo, glavno bomo šele izvr¬ šili z našim Novim Dealom” in zopet je zmagal Novi Deal. Letos pa so bili Novi Dealovci v defenzivi in so namesto od¬ ločnega nadaljevanja progra¬ ma Novega Deala klicali le še “Držite kar imate”. Računali so demokrati, da bodo nekako pomirili bogato buržoazijo, če ne pridejo odjočnim programom strogega, nadaljevanja Novega Deala. S tako politiko niso pridobili niti buržoazije, niti niso t gli navdušiti delovnega ljud¬ stva. Kdo naj bo zadovoljen s WPA plačo? Kako naj bo za dovoljen zaposleni delavec, ki ima delo samo par dni v tednu? Ljudstvo je sicer bolje preskrbljeno kot je bilo 1930- 33 toda nikakor ne more biti zadovoljno z današnjim sta¬ njem, in se ne more zagreti z defenzivno parolo:Drži kar imaš, ne misli na ve za poročanje listu, s katfT’^ timacijo si je preskrbel vh* 8 * 1 ni jo. je vrnil v A prv» skrb zaiiki o* v- gonjo proti republikanski S cij°> Španiji. Ce je od generala M socializem- njegovih vrhovnih šefov % ,ostali Mussolinija dobil za S \-nL' lf| i P likovanje ali priznanje v i.^ Ak° zacn gi valuti ni še znano, spojil lia to h ko pa, da so naši slovenski |3 bo taka vse cagi pridno ponatiskovalj , „ a vse pant novega studenca strupa i» ? 4 V je slavni Baron počel vsTtH lZ&C J le mesece ne vemo, enkrat ^ ■Proletarcu” Predaj (Konec) (Izvle H. G Ce se prijatelj, ki je hodil po kri¬ vih potih povrne nazaj na pravo pot, mu tega ni očitati in samo nor- listi, zabrusijo: Zakaj nisi dosleden, zakaj menjaš smer? “Enakoprav nost” je v prejšnih časih, ko se n bilo take razlike med demokratsko n republikansko stranko, ko še ni bi Io Novega Deala, stala med republi¬ kanci. Letos je pisala in podpirala Novi Deal in pametni ljudje so te¬ ga veseli. Pa se najdejo dopisniki j ki "Enakopravnosti” očitajo, prenehala podpirati stranko, postala zbirališče reakcije in ji pra¬ vijo, da skače čez plotove. Pri tem se smatrajo za. zelo pametne, za ze¬ lo politične. Samo da bi bilo več takih, ki sko. čijo čez plot, ko zapazijo, da so n; napačni strani. Sreča, da v New Vorku ni bilo več kot 18,000 takih, ki niso na nobeni strani plota, sedijo na njem. Ce bi jih bilo več, bi imeli reakcijonarji tudi v New Yorku priliko slaviti zmago, zmago tudi nad tistimi, ki sedijo na plotu in ki so v veliki borbi med progre- som in nazadnjaštvom, nevtralni. .. Ijem v kolikor s- Wells: terpr6t ac D ( orivedene V . . .. ho bo druge, nista govoril javnem Clevelandu, katero Med njima ki meji na ranost, ki ; s°T darst ; . Sedaj so veliki ka,i|5» darstva. Od sopisi spet polni o tem kom PTldot Zvemo, da je BafS To P a je gl vrševalnega odbora S '*> c jalizem. C stranke in sodelaevc Mi hrez , ‘Socialist Call” in da je^j, “*> m ' d ° r * Stalin: pred Diesov komite. Dies i če silno vesel in veleka i ^ kolektivizme časopisje tudi. Kako tudi lektiva ni, D en - v Španiji u alizem ne n je ostal dosleden. del fašistične nevarnosti, Diesov komite je znan m da so njegovi nameni najčrnejša reakcija. tem ni nobenega dvoma več. Ime Barona nam tudi ni tuje. Pred le¬ tom dni so se pojavili članki s pod¬ pisom tega moža, ki je bil v Španiji, ne sicer kot prostovoljec in borec, temveč kot dopisnik časopisov. Zgo- alizem i . . — m resi kolektiv rdečo nevarnost in m-oj • , odborom ,e m, kimko “f 630 ’ lagal, da v Ameriki ni volji te ose varnosti, temveč najhujša g stavlja edine stična nevarnost. p re ko 2 sti. ^ tem Diesa poziva Baron vse Aim alizmom” in oe, ki vedo k,j strašnega , „ A li pa . kanski Španiji, nai mn mm. ali celo brzojavno, kajif, rodom poseč ku, Hitlerju in MussolinijuV, neffa U u< * st ’ godi v Španiji in treba jim fcj posedujočih, ? e »ke pomagati. Pomaga« „ rudniki, tra v Španiji, c (jj 0 ničesar dobičku. O da bi poljub razred reve ni tovaren, j SOCIJALNE SPREMEMBE V PREBIVALSTVU 1 svoje delovr svojih najel Ameriki za svojo glavno dolžnost član t valnega odbora socijalistične ke. sodelavec “Socialist Call-a — Iz stranke M. Flandina v Fran¬ ciji, izstopajo poslanci in člani glav¬ nega odbora eden za drugim in cela stranka je v razkroju. To razpadanje je ptrvzročir Jolandin, ki še je brez- znanja vodstva stranke in članov sporazumeval s Hitlerjem in ki je bil .eden glavnih zakulisnih pomoč¬ nikov Daladijera pri kapitulacij; Munchenu. IZJAVE SLOVENCEV PO RASKOSANJU ČEHOSLOVAŠKE — Prispevki, katere zbira za špan¬ ske. borce “Proletarec”, znašajo skupno $2,390.87, kar je z ozirom na krjzaste razmere zelo lepa vsota, po¬ sebno če se vpošteva, da so Slovenci prispevali tudi v številnih drugih zbirkah za iste svrhe. — V Timminsu (Kanada), se vrši na sodišču proces proti nekemu Krajnčeviču, katerega toži delavec Juratovac za $250. Toliko denarja je tožnik dal tožencu, da mu pre¬ skrbi delo v rudnikih. Dela ni dobil, denarja pa tudi ne nazaj. V pariški reviji “yoix Euyopeenes”, ki se bavi predvsem z srednje — in južno-vzhodnimi evropskimi proble¬ mi, so objavili v drugi oktoberski številki svoje mišljenje mnogi vid¬ ni predstavniki ljudskega mnenja Jugoslaivje. Od Slovencev se naha¬ jajo v reviji izjave in članki Drago¬ tina Lončarja, Vekoslava Kukovca in Ferdinanda Lipnika. Dr. Lončar pravi: .nih socialnih .izprašanj, v prvih vr¬ stah onih, ki kličejo k jugosldven- sko-čehoslovaški solidarnosti. Čehi, iz mnogih strani bridko raz¬ očarani, sami priznavajo, da jih na¬ še ljudstvo ni zapustilo. Ne bi bilo lepo, računati in navajati koristi prijateljskih odnošajev med Čehi in nami. živa zavest skupnih nalog v bodočnosti za Slovence, za vse Ju¬ goslovane in Čehe in Slovake je vzbujena, naslanjajoč se na sile ve¬ likega ruskega naroda. Kadar Amerikanci govori¬ mo in razpravljamo o Sovjet¬ ski Uniji, navadno pozablja¬ mo na velike spremembe, ki so se zgodile v delavski drža¬ vi tekom zadnjih _dveh' U Prebivalstvo po poklicu Delavci in nameščenci 16.7 Kmetje in delavci na mehaniziranih kolektivnih kmetijah — Kmetje izven kolektivnih kmetij, samostojni obrtniki 65.1 Veleposestniki, tovarnarji, trgovci, buržoazija 15.9 Ostalo prebivalstvo, (študenti, vojaki, vpokojenci itd.) 2.3 leti j. Ena takih spremeni v sklad tak< n. pr. sprememba v s« V kolik nem sestavu prebivalsftj, temu, da bi pojasnjuje mnogo, (■kar $>i priča izkušn včasih zdi čudno alinera« državah zni Ijivo. vah J I pomočjo litje cializem in t potrudil zad Odstotki preVrnls 1 IZ JUGOSLAVIJE SLOVENSKIM IZOBRAŽENCEM V ALBUM (J. K. Timmins, Ont.) — Francoski komunistični dnev¬ nik “1’Humanite” je slavil dvajset¬ letnico, odkar izhaja pod direktor¬ jem Marcel Cachinom. Pred dvaj¬ setimi leti je imela “1’Humanite” naročnikov, danes se pa tiska v pol milijona izvodih in je tretj: največji dnevnik v Franciji. Izobraženci navadno niso naklo¬ njeni nešolani večini delovnega ljud¬ stva. Slovenskih intelektualcev pa menda nihče ne prekosi. Odkar jih Imamo ,so stali na strani onih go¬ spodarjev. ki so vihteli bič nad Slo¬ venci. Slovenski intelektualci izha¬ jajo iz delavskih in kmečkih družin, ki tvorijo slovenski narod. Za časa šolanja, dokler so v stiskah, še po¬ znajo svojce in rod iz katerega iz¬ hajajo. Ko pa po končanih študijah postanejo neodvisni, čisto pozabijo na one, ki so jim pomagali v časih, o jim razni profesorji zabijali calcem”. Njreprotstva so šla tako da¬ leč: da je vsaka organizacija imela celo svoje posebne vžigalice. In če je človek ponudil sokolske vžigalice Orlu, si ta niti svoje cigarete tel prižgati z liberalno vžigalico in obratno so Sokoli odklanjali orlov¬ ske vžigalice. To je malenkost, ki pa kaže kako so uspeli nahujskati lju¬ di med seboj in to na veliko veselje gospodarjev na Dunaju, na veliko škodo ljudstva. Orli so imeli mono¬ pol na vero v žepu. Sokoli pa mono¬ pol na narodnost. V resnici pa drugi zelo mplo storili za — Ljubljanski tednik "Slovenska beseda”, katerega je izdajal dr. Din- ko Puc, (ki je bil dolgoletni ' pan” ljubljanski), je dr. Korošec prepovedal. K zadnjim dogodkom bi hotel svo¬ je stališče izraziti v dveh naslednjih načelih: 1. Kot član malega naroda, ki je v svojem življenskem obstoju ogro¬ žen, smatram, da je neizbežna po¬ treba, da se izvrši splošno osvoboje- nje manjšin vseh kulturnih narodov v smislu svobodne samoodločbe na¬ rodov. Enostranska rešitev manjšin¬ skih zahtev v korist velikih narodov ne pomeni nobene pomiritve, tem¬ več samolastno razsodbo potom si¬ lo, ki povzroča samo nove krivice. Zatiranje malih in nadvlada velikih — to ni nikak mir med narodi. 2. Skupno življenje Slovencev. Hr¬ vatov in Srbov se mora zgraditi podlagi enakopravnosti narodov, ta¬ ko, da bo naša skupna država ; bodno in orgaanično upravljana. Od ostalih Jugoslovanov pišejo \ isti številki: Sava Kosanovič: Gore¬ ča vprašanja. Dr. Ivan Ribar: Enot¬ nost demokratov — zapoved ure. /r tev brez svrhe. — Dr. Lazar Mar¬ kovič. Pogodbe — papirja — Boža Maksimovič. Nekateri davki so v Sloveniji 400-600% višji kot po dru¬ gih deželah Jugoslavije - Hitler je odlikoval ga ministra V. Miletiča inf ga pomočnika Ulaga z fi$jj različni, odlikovanji. Morgana .... POVRATEK EMIGRAJ1 ’ ell( j a Ul OllJO ljubam čimpreje sledila ^„j lžave ' bi pa mogla biti edino ^ lao f d ^° dolži tudi Eeigrad in ne občine, ki imajo v pa » Ako se hočeš prikupiti svo¬ jim predpostavljenim, poslu¬ žuj se sistema “K. V. P.” (ka¬ kor veter piha). Dr. : Maribo- SOLIDARNOST! glavo potrebne in nepotrebne uče- ro ali narodnost, pač pa so s temi Bosti. parolami hujskali in sejali razdor Za časa Avstrije so bili naši slo- 1° delali velikansko škodo narodu, venski študirani ljudje večinoma ki je ječal v avstrijskih verigah, hudi avstrofili. Taki so bili vsi, tisti Rusija je bila tedaj najreakcijo- i izbrali posvetne ali pa du¬ hovniške poklice. Ljudstvo in nje¬ gov boj za osvobojenje iz avstrij¬ skega jarma med intelektualci sko¬ raj ni imel pomočnikov. (Govorim narnejša država na svetu. Kako jo občudovali, kako so nas tedaj čili peti “Hej Slovani’,' kako so dili in romali v tedanjo matjuško Moskvo, ter pirovali z nasilneži nad r splošnem, ne o posameznih ] ruskim ljudstvom. A danes? Danes častnih izjemah v tedanjem in se- j p a se bratijo z tistimi, ki jih je danjem času). Kar so počeli tedaj pod Avstrijo je šlo v prid samo ce¬ sarju in avstrijskemu režimu nad Slovani. Dunaj se ni ničesar bolj hal, kot ljudske enotnosti in naši šolani ljudje so skrbeli, da smo se Sipvenci medseboj prepirali in pre¬ tepali, da se je kar kadilo. Spominjate se gotovo orlovskih in sokolskih društev, namenjenih teles- pi vzgoji. Telovadba pa je bila v teh društvih bolj postranska stvar, glavno je bila hujskarija proti “ču- ;ko ljudstvo vrglo iz svojih pleč, belogardisti, ki jih kakih 40,000 živi na račun našega ljudstva v Jugo¬ slaviji. Danes od naših izobražencev ne slišiš nič več o panslavizmu, za njih je bil dober panslavizem samo tedaj, dokler je bil orodje reakcije. Spominjam se tudi zadrug in Gla¬ vne posojilnice, katera je tolikim našim ljudem ostala v neprijetnem žepnem spominu. Koliko volov ir teličkov, koliko mernikov pristra- danega žita je šlo iz kmečkih bajt potom Glavne posojilnice v Pre- doviče (in njemu sličnih “rodolju¬ bov”) globoke žepe. Kmetje so s odprtimi in praznimi ustmi gledali za plodovi svojega dela, a Predovič je zidal palače svojim ljubicam. Ta¬ ka je bila ljubezen do ljudstva taka je še danes. Po vojni so ostali, kakoršni so bi¬ li pred vojno. Črno-žolte avstrijske znake so zamenjali s srbskimi in pod njimi nadaljujejo svojo staro rabo¬ to. N. pr. Pucelj, ki je odlikoval milijončki iz invalidskega fonda in ki je parkrat ministroval svojemu ljudstvu. Bil je Pucelj tudi v Ame¬ riki. pa ni prodrl s svojimi talenti. Za advokata je bil premalo pame¬ ten, za težko delo izseljenca pa pre¬ malo navdušen. Ameriški Slovenci se mu niso zdeli pripravni, da bi jih osrečeval, pa se je vrnil v like Lašče in iz velike ljubezni do ljudstva je primanevriral do n sterskega stolca in ministerskih plač in sedaj je menda senator, ga ni dr. Korošec že zaprl kot svo¬ jega konkurenta in za zahvalo za Intervencijo, kamor so Korošca po¬ slali Pucljev«, ko so bili na krmilu. (Konec prihodnjič) Par besed k vprašanju bodočnosti Srednje Evrope in o bodočem stali¬ šču Slovencev in Jugoslovanov pri solidarnosti napram Čehom in Slo¬ vakom. Kot predsednik mariborske krajevne organizacije Jugoslovensko- čehoslovaške Lige in kot član glav¬ nega odbora te organizacije vem, da je duh solidarnosti živ. V dneh', ko so nemške čete zavzemale dele čehoslovaškega ozemlja, se je n; mariborskih srednjih šolah prigla¬ silo trikrat toliko učencev k pouku češkega jezika kot poprej; v okoliš¬ kih krajih Maribora so ustanovili na zahtevo ljudstva pet novih po¬ družnic Lige. p ri odhajanju Čehov, ki so bili mobilizirani, je ljudstvo kljub vsem policijskim prepovedim manifestiralo svojo solidarnost s Čehoslovaško. če češki listi pišejo da m nobene Srednje Evrope več najmanj pretiravajo. Tudi Srbi Federalni otroški urad (U. S. Chil- drens Bureau) je Mai pravill dolrt?i eVa! ° ’ tarosti “Paslenihle- ® 24. oktobra tega leta. Pod doloSbami tog, zakona, ki tlČeiO zanecl;*,,« _, ... 1 - -- aa-SI ZSKOna cen T i aB ““ tve °*n*. »ikalt p„du- Poldiaii biaga čez'držkvnlTineto ako' bitoto to M ag„ izdei.no v Snt meje, ako kier a— a” “• uc,imo v del Hrvati s manifestacijah izražali svoje občutke. Pokazalo se je da se misel slovanske solidarnosti budi da raste tudi solidarnost napram Čehom, kot borcem v prvih vrstah Slovanstva. Jasno nam je. da j e treba s sosedi živeti v znosnem raz¬ merju, to razumemo. Značilno je. da so industrijska me¬ sta kot Jesenice, ki so polna nereše- si mora priskrbeti , u impti „ „ spisih dokaz o starost, ?! *. J,h slencev, kakršnem ° , taklh za P°- 'U« otroškega urada'?’,' 8 r ' mla ' P. i» nedoi,„“k a £ ,B B %rbI\k'ot IOaaial “"- S - nedoletnikov , pnceval ° od vseh ki so tb aaBosl “ il ' od njega. ™nih strokah, ata-ihT 5 ” ?%‘EE“-~o a dr &SsS^s%- 01 ... - , Od Sloveniji več kot za 700% višji ŠteviTlJ UZn0 f- rbSkih občinah - Uradno T%‘ ke . Clt ‘ rane Po ljubljanskem Trgovskem listu” so sledeče: stva° nT-b finančn ega ministr- predviden?! 0 V pr01 ' ačunu 1935-36 P edvidemh samoupravnih davščin na osebo v banovini: dravski (Slovenija) dunavski savski zetski vardarski . moravski primorski drinski vrbaski ...... V mestnih občinah dravski (Slovenija) savski . zetski dunavski iporavski drinski Primorski vrbaski vardarski nestija, v katero se mora jž aV(1 ., ^ 2avI Jans tudi svoboden in neov ' ran f; Ij an i 6 bo ^ e vseh političnih emigrantov maramo slavije ter uničenje njihov K . lenih pr in visečih procesov. Sni . pre dnik Aretacije v Ljubija”'. septembra je bilo v aretiranih več ljudi- M nahajata tudi Tomšič Obadva sta že več ^ biji. Stermecki je lar šel po 7 letni robiji iz trovice. Vzrok aretacije Policija širi vesti, stične propagande. V Belgradu so mnogih pristašev Uc bon tudi Drago]]ub « «. doto njegova najozja soa5 v*# ti ,,.d« ■j (Nadaljevanje na 4. strani) DEMOKRACIJA, KJE Sli! Pittsburgh Pa. — Radi se ponaša- m ° >da smo državljani demokrati- države U. S. of A. Ali pa se tudi tovedamo dolžnosti, ki nam jih na- ^ga državljanstvo demokratične dr- ,/•- l?'' 6 ; če hočemo biti dobri držav- r ’ nC °«to v & ^ Jan ’’ mora mo stati za obrambo de- _-mig ran v jj, V mokratičnih pravic, ki smo jih do- onie nJ bili od prednikov in ki smo jih sa- W Pridobili. Med nami se pravza- Kotf Kav vsak smatra, za pristaša demo- jiiij T ac *je, za progres ljudske zavesti lled ^ ne stori skoraj nič in mnogi . cicrtf'" demokrati so na žalost še o- in -•ilrodje: reakcije. Fa ši 2 em, ki je krvoločnejši in re- : c *jonarnejši kot je bil srednjeve- j fevdalizem, se giblje tudi v A- Kiki pred našimi očmi, a mnogi . ga n °čejo videji. Fašistične sile še . nastopajo odkrito, ker so presla- • toda če bomo še kaj časa čakali dopuščali da se razvijajo, nam iitv° Za j vratom. Zadnje vo- ijj 0 so dale (reakciji možnost, da vidik korak naprej i” .Kti hnrin rjnnl p ^°do imieli lažje delo. Gonja dii ‘ rdečkarjeftn, proti unijam, so- k ,s ‘°m in komunistom bo hujša, tvoil b ,° Za hte\val pošteno plačo in pjj , žl °veške Ipravice, bo še bolj ; jlJ asen za rdfcečega, kot je bil to 'sat - doseda j- <5r c ne boino branili - ° še tako m hlo pridobitev zad- m 0 -'’ 1)0 reak^pi 3 dobila korajžo ")'h let Kikrlt napasti tei- nelJe ameriške de bif^namt si 0 '°' venci tudi taki ;. ki in l/ ' d a se ji h J se to me ne tiče še 0n . st °jijo Po -, V /liani. Hujši so pa Mi w .£ kal vse Sku- 6a&n m ° ni - ki n ie : za tako ali dru- ^ i°k liub o. daj' 0 speljaU Ce f l0 - i7 V Kd -p , ka r odkri« J ik : P omaga ' 10 fasiz ' ■ i"' 1 -"" s h 11 tak-r,,,. 1 .' 'aramo paziti z dodajo budnim očesom. Ali ste videli, koli¬ ko dobrih zakonov je bilo zavrženih in koliko že sprejetih zakonov so v interesu velikih magnatov proglasi¬ li za neustavne? Ja, to je politika in za politiko se moramo bolj bri¬ gati, ker od nje zavisi naš kruh in naš obstanek. Načela progresivnih predsednikov Jacksona in Jeffersona se vedno bolj pozabljajo. Reakciji so seveda ljub¬ še Hitlerjeve in Mussolinijeve meto¬ de železne roke, kot pa liberalni na¬ čin Rooseveltovega vladanja v prid ljudstva. Šestdeset družin vlada v USA nad 130 milijoni in jim ne da pošteno živeti. Tu in tam se že sli¬ ši kaka agitacija proti Židom, ne¬ kateri hujskajo proti inozemcem sploh in če bo še kaj časa šlo tako naprej, bodo v Ameriki tudi uvedli rodovniške spiske, da bo vsak mo¬ ral dokazati kakega rodu je in kje se je rodil. Tisti, ki so se izkrcali na Plvmout Rocku bodo državljani pi- vega' razreda ,druge bodo razpore¬ dili po klasah navzdol, kot je nekaj sličnega že uvedeno v Nemčiji in Italiji. Mi Slovenci bomo nekje zadnji lestvici, čeprav je naša kr pojila ameriško industrijo in čeprav so naše roke tudi orale ledino po nekdanjih ameriških pragozdih. ter doprinesle svoj del k napredku m dobrobiti ameriške zemlje m ame¬ riškega naroda. To niso besede strahu, nikogar nočemo plašiti in mu jemati nocm m[ r 'in pokoj. Pred letom ne bi ni¬ hče verjel, da bo nad Prago koman¬ diral Hitler. Nismo bili pripravlje¬ ni pa nas je fašizem presenetil. Glejmo d» ne bomo presenečeni od fašizma pri nas dom« v sami Arne- rikl ' Prijatelj delavske solidarnosti. Pittsburgh, Pa. — Na hitri¬ co sklicano predavanje 20. no¬ vembra je bilo, če se vpošte : va Pittsburške razmere, še pre¬ cej dobro obiskano. Našli so se seveda “prijatelji,” ki so predavanje proglasili za “ko¬ munistično propagando”, kar je za Prosvetno Matico in s. F. Zaitza samo kompliment, ker se danes itak vse kar je naprednega proglaša za “ko¬ munizem.” Br. Klun je otvoril predava¬ nje, s. Terčelj pa je pojasnil kdo in zakaj se organizira predavateljska turneja. Kolek- ta je dala nekaj nad $16.00 za pokritje stroškov. Frank Zaitz je v obširnej¬ šem govoru poročal, kaj je vi¬ del na svojem potovanju po Evropi in v starem kraju. Ome¬ njal je trdno vero Čehov na pomoč zaveznikov v Mali en- tenti in s strani zapadnih dr¬ žav in Sovjetske Unije, katera je Čehom dajala moralno silo vse do velike izdaje Anglije, Francije in balkanskih zavez¬ nikov Čehoslovaške. V svojem obupu se sedaj Čehi mečejo v naročje Hitlerja, misleč bolj na maščevanje nad izdajalski¬ mi zavezniki, kot na svojQ last¬ no bodočnost. Na Dunaju je bil F. Zaitz v cerkvi Sv. Štefana, kjer go¬ spoduje kardinal Innitzer. In- nitzer je prisrčno pozdravil nacistično okupacijo Avstrije in prišel radi tega celo s pape¬ žem v spor. Sedaj mu pa na¬ cisti razbijajo palačo in njego¬ ve tajnike mečejo skozi- okna na ulico. Kdor se druži s faši¬ sti, bo doživel Innitzer jevo u- sodo.Nacizem je tudi s polnoč¬ jo katolikov razbil delavske organizacije in poslal de lav-J ske voditelje v zapore, pod se¬ kiro in v koncentracijska tabo¬ rišča. Danes so na vrsti Židi in katoliki, ki morajo prenašati teror in teptanje njihovih pra¬ vic. Fašizem podira za seboj vse mostove in divja naprej in naprej, dokler se svet ne spametuje in dokler mu ne zo¬ perstavi močnega zidu, na ka¬ terem si bo razbil svojo glavo. 0 razmerah v Jugoslaviji je s. Zaitz govoril seveda največ in to nas je tudi predvsem zanimalo. Pravi, da je ljudstvo politično zavedno kljub slabim razmeram v katerih živi ir kljub pritisku režima, ki je ze¬ lo hud.Svobode govora in tiska ni nobene in Zaitz je navedel več primerov, kako se zatira svoboda govora in tiska.. Po¬ stopanje cenzure je naravnost neverjetno in časopisje, poseb¬ no delavsko časopisje, le z ve¬ likimi težavami izhaja. Koli¬ kor morejo, pišejo listi tako, da čitatelji vsaj nekaj zvedo med vrsticami. Volitve, ki se bodo vršile 11. decembra ne bodo dale pravega izraza ljud¬ skega mnenja, ker bodo javne in pod velikanskim pritiskom režima in delodajalcev. Kar smešno se sliši, kaj počenja¬ jo s kraljem, oziroma s kralje¬ viči. Srbi imajo svojega Petra, za Hrvate je določen Tomislav in za Slovence imajo priprav¬ ljenega Andrejčka. Okoli teh otrok se vrši propaganda in tu¬ di velike politične kupčije. Ko je imel Peter rojstni dan, na Hrvaškem niso obesili nobenih zastav, pač pa so demonstra¬ tivno okrasili vsako hišo s pre- 1 povedanimi zastavami, ko je bil rojstni dan Mačeka. splošnem se čuti po Sloveniji velik pritisek režima. Ljudje sij ne upajo povedati kaj misli¬ jo. Med delavstvom je zaved¬ nost visoka, delavske skupine se ne grizejo med seboj in de¬ lajo kolikor jim je pač mogo¬ če. Enotna fronta se vstraja m napreduje in to ne samo po Sloveniji temveč po Evropi sploh. Na Primorskem, pod Musso¬ linijem pa je položaj še mnogo hujši kot v Sloveniji. Mussoli¬ ni je govoril za plebiscit na češkem, nihče pa ni spomnil dučeja, da zahtevajo plebiscit tudi Slovenci in Hrvati ki so proti svoji volji pod fašistič¬ nim bičem, ki jih uničuje go¬ spodarsko, narodno in kultur¬ no. že petletne otroke vežba,- jo po vojaško, par let s palica¬ mi, potem z lesenimi puškami in nazadnje z pravim moril- nim orožjem. Pritisk fašistič¬ nega režima na Primorskem je tak, da je težko govoriti z ljudmi, ki se ogibljejo vsake- i tujca. še mnogo zanimivega je po¬ vedal s. Zaitz v svojem govo ru, kar pa ne morem vse na vesti. V Ljubljani so mu re kli: . V Ameriki imate demo krači jo, pa jo ne znate dovolj ceniti. Glejte, da je ne izgu¬ bite, ker pot.em bo prepozno stokati za izgubljenim. S. Čelan je vprašal s. Zait¬ za, kako si on predstavlja, da bi se moglo doseči delavsko e- j notnost in demokratično enot¬ no fronto. ' S. Zaitz ni točno hotel odgovoriti. Rekel je da ni Mojzes, in da če ’bi tudi prepeljal delavce preto Rde¬ čega morja, da bi se našel kak drugi Mojzes, ki bi jih spet zapeljal v egiptsko sužnost. Smisla tega odgovora nisem razumel. Po predavanju smo videli še šaljivi “Prizor v brivnici” in se pošteno nasmejali. Z ob¬ vestilom, da bo 3. decembra Vseslovanski kongres je bilo predavanje zaključeno. A. H. PREDAVANJA V PENNI Coverdale, Pa. — Javnosti je že znano, da bo br. Frank Zaitz imel več javnih preda¬ vanj v Pennsylvaniji. Dolžnost me veže, da objavim datume teh predavanj v nekaterih na¬ selbinah. Odbor Prosvetne ma¬ tice in odbor federacije SNPJ za zapadno Penno sta imela sestanek dne 30. oktobra v Canonsburgu, kjer smo skle¬ nili, da br. Kaučič uredi pre¬ davanje v Bridgevillu in Syga- nu, br. Frank Ambrozich v Moon Runu, Pittsburghu in Burgettstownu, jaz pa v Co- verdalu, Libraryju, Broughto- nu in Willocku. Javnosti poro¬ čam, da v naših naselbinah vlada veliko zanimanje za Zaitzova predavanja, ki se bo¬ do vršila kot sledi: Coverdale, Pa. 24. novem¬ bra ob 2 popoldne; Willock, Pa. 26. novembra ob 7:30 zvečer; Lfil>rary, Pa. 27. novembra ob 2 popoldne; Brougton, Pa. 27. novembr\ ob 7:30 zvečer. Pozivam vse člane in tudi druge, da se udeležite preda¬ vanj br. Zaitza, da se seznani¬ te z važnimi vprašanji v naši Jugoslaviji. Anton Cipčič, Predsednik Federacije v Zapadni Pennsylvaniji DOPISNIKOM: V tej številki imamo dosti dopisov. Nekatere smo mora¬ li celo odložiti za prihodnjič (Johnstown). To je razvese¬ ljivo. V dopisih pa navadno manj¬ ka najvažnejše: Poročanje o aktualnih dogodkih in o tem, kaj Slovenci in njihove orga¬ nizacije, kaj dopisjniki sami podvzemajo v zvezi s temi do¬ godki. N. pr.: Vsa Amerika je na igah in v akciji proti Hitler¬ jevskem barbarizmu. Kaj de¬ lajo Slovenci in naše organiza¬ cije v tej veliki akciji? — Da¬ lje: Naraščanje republikancev pri zadnjih volitvah kaže, da nam obetajo hudi boji z reakcijo. . • Unije, . . politične stranke itd. razpravljajo o ko¬ rakih, ki so potrebni, da se načrti nazadnjakov ne bodo izpolnili. Kaj delamo Sloven¬ ci v tem oziru? — Drugi mesec bo obletnica in sicer 20 oblet¬ nica Cankarjeve smrti. Ali se po naselbinah kaj pripravlja¬ te, če ne, zakaj ne? — V Pittsburghu bo 3. decembra Vseslovanski kongres. Druge slovanske narodnosti se živah- pripravljajo. Ka^ko je v tem oziru med Slovenci? — 11. decembra bodo v Jugosla¬ viji važne volitve. Ali naši lju¬ dje kaj o teh volitvah govorijo, ali se sliši kak pameten pred¬ log ali kaka sugestija, ali mi¬ šljenje ?— Bil je važen kon¬ gres CIO. Vsa Amerika je sle¬ dila poročilom tega kongresa. Kak odmev so imele vesti o kongresu med Slovenci?- . . O vsem tem bi bilo potreb¬ no slišati iz naselbin, a sliša¬ li bomo, če bodete pisali o teh zadevah. Poskusimo izboljšati naše dopise, ki morajo postati najvažnejši del “Napreja”. . UREDNIŠTVO. — V Skoplju je bil umorjen nator Spira, predsednik vladnega to¬ bačnega odbora. SEDMAK MOVING AND EXPRESSING Frec Estimalcs antl Low Rates. S506 St. Clair Ave. HEndersonl920 CLEVELAND, OHIO ? Schenley 4636 | Kadar potrebujete naočnike, = tedaj se obrnite na I VICTOR CARLSON 1 OUR JEWELER — OFTICIAN | 4303 BUTLER STREET | PITTSBURGH, PA. BOJKOT NEMŠKEGA BLAGA IN DRUGO Pittsburgh, Pa. — Kakor po drugih krajih, so tudi v Pitts¬ burghu vesti o fašističnih po¬ gromih v Nemčiji dovedle do tega, da se hitro širi pokret za -bojkot nemškega blaga, da se vršijo protestni shodi itd. De¬ legacije raznih organizacij so takoj dosegle,- da so v depart- ment-storih prenehali s proda¬ janjem nemškega blaga. Ni pa uspela intervencija v 5—10 cent trgovinah in zato bo soboto ki pride, organizirano piketiranje takih trgovin, ki niso hotele ugoditi ljudski zah¬ tevi. Piketi bodo v soboto tudi pred nemškim vice-konzula- tom. Rooseveltu in raznim se¬ natorjem in kongresmanom se pošilja vsak dan na tisoče tele¬ gramov in pisem z zahtevo, da se tudi uradno proglasi bojkot fašističnega blaga za celo A- meriko.. Kongresu CIO je domače dnevno časopisje posvečalo ve: liko prostora. Kongres pa je bil tudi v resnici velevažen in zgodovinski dogodek v delav¬ skem gibanju. Ko so pa časo¬ pisju trobili o nekih športih z levim krilom, ki ga je baje vo¬ dil Bridges iz Californije, je vse izmišljeno. Take sloge in enodušnosti, tako demokra¬ tično se ni vršil še nQbeden u- nijski kongres. Vse rezolu.cije in konstitucija in glavni odbor so bili izvoljeni soglasno. V glavnem odboru sta menda tu¬ di dva Hrvata in sicer Jurič odi ribarske in Zonarich od unije, aluminijeve industrije. V Hill-distriktu se bodo pri¬ čele graditi nove stanovanjske hiše. Tako mnogo zapuščenih stanovanjskih poslopij kakof v Pittsburghu ni menda v nobe¬ nem velikem amerikanskem mestu, in občinska uprava za¬ služi: vso priznanje za veliko stanovanjsko akcijo. Nekaj pa POSNEMAJTE CLEVELANDČANE Akcija za “Naprej” in druga aktivnost Cleveland, Ohio. — 11. no¬ vembra smo imeli sestanek od¬ bornikov in naročpikov “Na¬ preja,” ki je bil dobro obis¬ kan. Prijavile so se nove moči, ki bodo sodelovale z nami. Na sestanku, ki je bil zelo živahen smo vzeli v pretres vprašanje, kako povečati cirkulacijo lista v Clevelandu in kako urediti, da se bodo iztekle naročnine pravočasno obnavljale . Sicer stojimo dobro z plačevanjem naročnin v Clevelandu, toda lahko bi bilo pa še boljše. Ne bom opisoval poteka vse- ga plodnega sestanka, temveč omenjam samo nekatere ugo¬ tovitve. Vsi smo mnenja, da se more dobiti precej novih na¬ ročnikov in v bodoče bomo te¬ mu delu s pomočjo novih sil posvečali več pažnje in truda, da bomo imeli večje uspehe kot dosedaj. Tudi za obnav¬ ljanje naročnin smo se dogo¬ vorili in razdelili delo, da bo šlo lažje naprej. Cleveland, ki je prednjačil, bo tudi vnaprej med prvimi pri utrditvi in raz širjanju našega lista “Naprej” kakor tudi pri splošnem delu za boljšo bodočnost. Tudi pri nas je sedaj sezo¬ na d ruštvenih prireditev. Ma¬ ti narava nam v tem pustem času ne dovoli razvedrila v prosti naravi in zato nam raz¬ na kulturna in podporna dru¬ štva prirejajo veselice in za¬ bave, ki so nam v teh jesen¬ skih časih v vteho in razvedri¬ lo. Med prijatelji in znanci i- mamo na prireditvah vsaj par veselih uric, v katerih pozabi¬ mo na skrbi, ki nas tiščijo. Društvo št. 53 SNPJ “V boj ,; priredi v nedeljo 27. novem¬ bra v SDD 15335 Waterloo Rd veselico, na kateri se bodo ka¬ zale tudi slike. Po predstavi slik bo v spodnji dvorani ples. Pričetek ob 7 uri. Vstopnice v predprodaji 30, na blagajni pa 35 centov. Igral bo Barbi¬ čev orkester. Ne pozabite, ker bo res luštno. V petek 25. novembra pa prireja delavski klub “Oreški” tudi v SDD na Waterloo Rd ob 7:30 zvečer javni shod, na katerem bodo govorili ŠTIRJE PROSTOVOLJCI, ki so se vr¬ nili s španskega bojišča. To so: Louis Mohar, L. Krašna, S. Kutleša in A. Todorovič. Go¬ vorili bodo o tem: Kaj smo vi¬ deli in doživeli v Španiji? Od teh štirih borcev, ki so bili v mednarodnih brigadah v Špa¬ niji, bomo slišali resnico, ka¬ kor od nobenega drugega. Pri¬ dite gotovo in pripeljite še znance in prijatelje. Društvo “Združeni bratje” štev. 26 SSPZ, katerega član sem tudi, ima svojo glavno let¬ no sejo vsako prvo nedeljo v decembru. Za vse člane in članice je glavna letna seja zelo važna in zato apeliram na vse, da se te seje gotovo u- deležijo. Kakor vsako leto, se bomo tudi letos po seji malo zavrteli. Predsednik Fr. Pucelj mi je že namignil, da naj se pripravimo: Jaz Francetu ver¬ jamem, kar on reče tudi drži. Tudi pevski zobr brez imena bo tam, za to bom jaz poskr¬ bel. Končno pozdravljam čitate- Ije “Napreja” po Ameriki in Kanadi in jj pozivam, na skup¬ no delo za “Naprej” in za sreč nejšo prihodhjpst. Frank J, Marash. 1 GLASOVI IZ DETROITSKE NASELBINE Detroit, Mich. — čas mi do¬ pušča, da se nekoliko dotak¬ nem razmer, ki vladajo med Slovenci v Detroitu. Res je, da se ne morem pohvaliti o ka¬ kem velikanskem napredku, pa vseeno mislim, da smo ne¬ koliko napredovali. V volitvah smo bili skoraj edinstveno povezani izvzemši male skupine. V društvenem gibanju smo skoraj edinstveni v tem, da je naša dolžnost pod¬ pirati vse delavske ustanove brez izjeme. Za unije smo vsi kakor tudi za socijalne refor¬ me in za osvoboditev izpod krivičnega reda. Detroitski Slovenci smo menda srečnej¬ ši, ker nimamo v naši sredini organizirane kake zagrizene verske sekte, ki bi mogla ovi¬ rati delavsko zavest. Zato je med nami izvrstno polje, da pričnemo delovati za enoten delavski program, če pozabi- je. pri tej stvari, kar revoltira. Govori se, da bodo stanovanja v teh novih hišah oddajana samo takim, ki dokažejo, da i- majo zagotovljen reden zaslu¬ žek od najmanj $20 tedensko. WPA delavci, in tisoči takih najpotrebnejših, ki sicer dela¬ jo, toda samo po nekaj dni v tednu, so. s tem vnaprej izklju¬ čeni. Stanovanja bodo torej samo. za boljše plačane in za vse. dni v tednu zaposlene, ni¬ kakor pa ne za najpotrebnej¬ še. Nekaj bo treba ukreniti proti tej nameri občine. Pred volitvama smo dobiva¬ li od kompanij lepa pisma, da bomo imeli dela kolikor bomo hoteli če zmagajo republikan¬ ci. ; Sedaj je'čas, da pritisnemo na izpolnitev obljub in da ne damo miru, dokler ne dobimo dela in zaslužka. čez 10 dni bo. Vseslovanski kongres za Pennsylvanijo. U- pajmo na dobre rezultate. Ivan D. mo naše medsebojne diferen¬ ce, ki so tako malenkostne, la¬ hko postanemo preko noči e- na najbolj progresivnih ^nasel¬ bin v Ameriki. V naši sredini je nekaj osebnosti, ki se upi¬ rajo duhu časa, enotnemu na¬ stopanju na ekonomskem in političnem polju, toda ti so ta¬ ko redki, da komaj pridejo v poštev. Imamo pa mnogo po¬ štenih delavcev, ki vidijo po¬ ložaj kakoršen je, in ne ka- koršnega nam hočejo naslikati reakcijonarji vseh vrst. Vsekakor pa je treba pov- dariti, da je med nami nekaj takih ki ne vidijo ali pa noče¬ jo videti razlike med reakcijo (Nadaljevanje na 4. strani) KIRKLAND LAKE SE TUDI OGLAŠA Kirkland Lake, Ont. —Pre¬ jeli smo poslane okrožnice in storili bomo svojo, dolžnost na- pram listu, kakor smo v pre¬ teklosti. Obnovili smo že ne¬ kaj izteklih naročnin in dobili bomo tudi nekaj novih. Tudi v ostalih stvareh, za poravnanje dolga, bomo naredili kolikor moremo. Za veselice so sedaj neke nove policijske naredbe, a mislim da bo za 27. novem- • ber že mogoče kaj skupaj spraviti. Veseli smp dobitkov v kam¬ panji. Sedaj prihajajo v našo naselbino 2 Enakopravnosti in eden od dobitnikov si je zbral “Cankarjev Glasnik”, da sva sedaj dva naročnika na tQ re¬ vijo. S pisanjem lista se strinja¬ mo. Zadnje številke šo nekam bolj živahne in lažje razumlji¬ ve. Tako nadaljujte. Globoka in težka politika je za našo na¬ selbino še pretrda. Za danes naj bo dosti. Dru¬ gič o kaj drugem. Louis Zdravje. - XOV _E Mk v STALIN IN ROOSEVELT SR i VVells: (Nadaljev 5 utemeljuj« ia tudi drugi \ . Je globlji vz !. strani) imi besedami:) vzroki, ki ne izhajajo le iz med- ok: To, da so široki krogi spo- a zasebni lastnini, ruši. In meni se zdi, da v teh okolščinah ni treba siliti v ospredje antago,- nizma med dvema svetovoma, marveč stremeti za tem, da bi maksimalno združili vse konstruktivne sile. Zdi se mi, da sem bolj na levi, kot vi gospod Stalin, ker smatram, da se je svet že približal izžitju starega sistema. Stalin: Kadar govorim o kapitalistih, ki stremijo le k pro¬ fitu, k bogatenju, s tem nikakor nočem reči, da niso ti ljudje sposobni za nič drugega. Med njimi je mnogo takih, ki imajo nedvomno velike organizatorske sposobnosti, katerih jaz ne mislim odrekati. Mi sovjetski ljudje se mnogo učimo od ka¬ pitalistov. Tudi Morgan, kateremu dajete vi tako negativno karakteristiko, je bil nedvomno dober, sposoben organizator. Toda ako govorite o ljudeh, ki so pripravljeni rekonstruirati svet, se jih seveda ne more najti med tistimi, ki z dušo in te¬ lesom služijo dobičku. Mi in ti ljudje se nahajamo na na¬ sproti si stoječih tečajih. Govorite o Fordu. Da, on je sposoben organizator proizvodstva. Ampak kaj vam ni znano njegovo razmerje do delavskega razreda, kaj ne veste koliko delavcev on brez potrebe meče na cesto? Kapitalist je prikovan k pro¬ fitu, od katerega se ga ne more odtrgati z nobeno silo. In ka¬ pitalizma ne bodo uničili “organizatorji” proizvodstva, niti ne tehnična inteligenca, marveč delavski razred, kajti vmesni sloj ne igra samostojne vloge. Kajti inženir, organizator pro¬ izvodstva, ne dela tako kakor bi hotel sam, marveč tako kakor mu ukažejo, kakor veleva interes gospodarja. Seveda so iz¬ jeme. So v tem vmesnem sloju ljudje, ki so se osvobodili strupa kapitalizma. Tehnična inteligenca lahko vstvarja v določenih razmerah “čudeže”, lahko je človeštvu zelo korist¬ na. Je pa lahko tudi zelo škodljiva. Mi sovjetski ljudje ima¬ mo s tehnično inteligenco precejšno izkušnjo. Uo Oktoberski revoluciji, gotov del tehnične inteligence ni hotel sodelovati pri gradnji nove družbe, se je tej gradnji protivil, jo je sabo¬ tiral. Mi smo se na vse načine trudili, da bi vključili tehnično inteligenco v to graditeljstvo, postopali smo tako in tako. Ven¬ dar je preteklo precej časa, predno je .naša tehnična inteli¬ genca stopila na pot aktivne pomoči novemu ustroju. Sedaj se njen najboljši del nahaja v prvih vrstah graditeljstva socia¬ listične družbe. Imajoč to izkušnjo, in daleč od tega, da bi podcenjevali tako pozitivno, kakor tudi negativno stran tehnič¬ ne inteligence, vemo, da more tako škodovati, kakor tudi u- stvarjati “čudeže.” Seveda bi stala stvar drugače, ako bi bilo mogoče na mah duševno odtrgati tehnično inteligenco od kapi¬ talističnega sveta. Toda to je utopija. Ali je pa mnogo ta¬ kih tehničnih inteligentov, ki se odločijo pretrgati z buržu- aznim svetom in lotiti se rekonstrukcije družbe? Kako mislite vi, ali je mnogo takih ljudi recimo v Ameriki ali v Franciji Ne, takih, ki bi hoteli pretrgati s svojimi gospodarji in lotiti se rekonstrukcije sveta je malo. (Nadalje Stalin postavlja v ospredje vprašanje oblasti in pravi, da ljudje z najboljšimi nameni ne morejo ničesar na¬ rediti, dokler nimajo oblasti v svojih rokah. Oblast pa je v rokah razreda in od kapitalističnega razreda more osvojiti oblast le proletarski razred. Tehnična inteligenca ne more iz-! graditi samostojno zgodovinsko vlogo, mnogo pa lahko po¬ maga novemu razredu, ki prevzame oblast.) VLADA POMAGA FARMARJEM STISKI vsled po- Na tisoče farmarjev rešuje vpra-.da je njihovo delovanje, da pred- ravnav na prijateljski način, velike la uredi- vrednosti. V dobi tridesetih mese- lrm Debi | cev — 'od septembra 1935 do marca _ 1938 — so ti odbori uredili dolgove lost posta- j kakih 69,000 poedincev, Skupni dol- vna v vsaai cirzavi. Naloga teh od- govi teh farmarjev so znašali borov je, delovati kot posredova-1 kot 229 milijonov dolarjev. Odborom lec med farmarji in njihovimi up-1 je uspelo znižati te dolgove za neakj šanje svojih dolgov loži svoje težave odboru za tev farmarskih dolgov (Fara Adjustment Committee), ki g: prava za poljedelsko niki da se doseže poravnava pretira¬ nih dolgov in da nasvetuje načine kako naj se prepreči prisilna proda¬ ja na dražbi vsled iztožitve hipoteke (foreclosure). Farm Debt Adjustment Committee ima namen cez 171 milijonov, kar je skoraj 58 miljonov manj. Poleg tega se je od¬ borom posrečilo poravnati 37 kumu¬ lativnih dolgov, pri čemur je bilo prizadetih 5450 farmarjev, ki so do- Acijustmeni , segli znižanje dolgov za skoraj štiri .pomagati . farmarju, kijmiljone dolarjev. Z drugimi beseda- farmarjev $61,700,000 in tako 26.2 odsto. - - plačili radi depresije. J mi, več kot suše, povodnji ali drugih vzrokov, 1 rešilo dolgov proti katerim ni bilo pomoči. Mnogo j znižalo svoje dolgov farmarjev, se je zadolžilo, ko so bile: Odbori so poravnali kar do 500 poe- cene mnogo višje kot danes. Neugod- dinih dolžnikov v eni sami county ne razmere so skrčile dohodek far-1 Da se doseže poravnava, se odbor me, tako da se sedaj obremenjeni dostikrat obračajo na vladne poso- s tolikimi dolgovi, da jih ne morejo' jilne ustanove, ki rade sodelujejo plačati. I S tem, da se farmar obrača na Farm Ti odbori za ureditev poljedelskih Securily Administracijo za dolgov so sestavljeni od farmarjev,' svojih poljedelskih dolgov, trgovcev kakor ne pokvarja priložnosti dobiti (county), kjer se na- posojilo od Federal Land Banks, Odbor Production Credit Associations. Em- obrne, 1 ergency Crop and Feed Loan Section in naj in drugih kreditnih ustanov. more obračati za pomoč i vreditev' iravnikov, odvetnikov haja dolžnikova imovina. vpraša farmarja, ki se nanj naj navede vse svoje upnike, in naj podrobno opiše svoje denarne teža-' ve. Po natančni preiskavi odbor na¬ pravi predlog, kako naj se doseže poštena poravnava. Ti odbori nimajo nikake pravo- moči, da bi uveljavili svoje predlo¬ ge prisilnim potom. Uspehi, ki so se dosedaj dosegli, pa jasno pokazujejo,’ Farmar potom kateregasibodi člana odbora svoji county ali potom County Agen¬ ta. Ako ne more dobiti doma nikake informacije, naj pieš na F arm Debt Adjustment Section, Farm Security Administration, U. S. Department of Agriculture, Washington, D. C. GLASOVI IZ DETROITSKE NASELBINE (Nadaljevanje s 1. strani) in progresom. V javnosti se delajo za največje ljudske do¬ brotnike, toda če jim pogle¬ damo pod srajce, se hitro pre¬ pričamo, da jim ni mar dru¬ ga reč kot lastna korist. Do¬ bro je, da jih danes že skoraj vsi poznamo in da prihaja čas, ko bodo popolnoma onemogo¬ čeni, če se hitro ne reformira¬ jo in če ne popravijo svoje na¬ pake. Detroitski Slovenci se razli¬ kujejo od drugih v marsičem. Prvič niso podvrženi pijači in se zavedajo svojega proletar¬ skega stanu. Imamo dva do¬ ki služita delavski izo¬ brazbi. Naša podporna dru¬ štva podpirajo delavske bor¬ be, če kdo ne poseže vmes. Gornja izvajanja dajejo odgovor na vprašanja, kaj lahko Roosevelt stori za odpravo brezposelnosti in bede v najboga¬ tejši deželi na svetu in če bi kak drugi predsednik ali kak drugi kongres lahko kaj več napravili. Dajejo pa gornje besede odgovor še na eno vprašanje, ki je posebno za naše Clevelandčane aktualno, a to je: kaj in v koliko morejo popraviti današnje razmere tehnokrati, ki mislijo, da se more svet preobraziti samo z organizacijskimi in tehničnimi pripomočki, brez spremembe temeljev današ¬ njega sistema. Mi se ne oziramo na izola¬ cijsko politiko, da se ne.sme¬ mo brigati za mednarodni po¬ ložaj v drugih deželah. Mi se dobro zavedamo, da moramo biti tesno povezani z medna¬ rodnim proletarijatom in predvsem z našimi trpečimi brati in sestrami v Jugoslavij: ki upirajo svoje oči v Ameriko za moralno pomoč. Mi smo z njimi zato, ker se borijo za o- brambo pred Hitlerjem in Mu¬ ssolinijem, ker se borijo proti fašizmu in svetovnemu kapita¬ lizmu. Slovenci smo eden od najza- vednejših narodov in bi lah¬ ko precej pripomogli, da po¬ stanejo delavske vrste še bolj solidarne 'OROČILO ODBORA IZSE¬ LJENIŠKE POMOČI političnim letoSni0 re- samo zimsko pom°č J« amnestijo jetnikom kom dela treba stavljati zahteve g) političnih jetnikov. Iz sh ° c * ov £ tozadevne rezolucije pos.lja o bel grajski vladi. Poročilo vs< ' buJ ® dalie Podatke o delovanju patronat_ meriki’ in^Evstraliji, ki uspešno de- Blag. 1-7-1938 Dohodki: „ 60 00 Perth, Aust. obr. za et-c, „ Qn9 - 00 USA. Pgh. Gl. Pat. Odbor 9.025.00 GI.P.O. Aukl. N. Zeeland 2,363.68 Pariz za pol jetnike 207.31 Skupni dohodki Izdatki: Familija Bancher 1 za rodbine žrtev v Jugosl. posojeno odboru za pomoč španskih invalidov za literat, za kaznilnice za upravne stroške fr. 11,904.95 . 1,606.00 ’ 7,965.25 1,792.00 213.1 327.90 Skupnih izdatkov fr. 11,9» Pregledano 30-9-1938. Tomo Brejc, i L. Kuhar, s. Hitler pravi v svoji knjigi ‘Mein Kampf”:^ “Odvratna mi je vsa ta mešanica naro¬ dov: Čehov, Poljakov, Sr¬ bov in Hrvatov”. Nov denar. Listi poročajo, da so se pred¬ stavniki Francije, Anglije, I- talije in Nemčije sporazumeli radi tesnejšega gospodarskega sodelovanja teh držav ter u- ameriškem delav- stanove valutno zvezo. Plačil V SPOMIN DNEVA, ^ i .»sadi Drva lopata k prizidku Novemu T.i k „ se zasadi ^ novembra 1938 ‘4, Lopata se bo zasadila, za temelj naš’ga Tabora, za svetišče, zbirališče, bratom enega naroda, post’ besed in tud* trpljenja, Brate druži v. močan jez Slovence, Srbe m Hrvate na nove domovine tleh- Temelj bomo položili, da pričal zgodovini bo, da tu živeli so Slovani, se družili pod streho to. So pesmi lepe prepevali, domovju zvesti so ostali, b’li borci trdni brez strahu. življenje ti si mati dala v novem svetu gojila rod, Ti v zibelki si ga zibala, pripelji ga \ Tu pesem tvojo bodo peli, besedo tvojo govorili, in tebi materi ohranili, čast in delo svojih rok. Na delo vsi rojaki dragi, ne držimo vkrižem rok! Besede lepe ohranimo, Doma in naj vrši n,., nost napram rodu, !! N la. Da ga ohrani’ med sosedi, da bo J** 1 * dobro slovensko mate • ** besedo, katero je feli^ 100 mati Slovenka. ** Pogledajte naš “Škrjančki”, pogleduj* pevce in pevke “ Adri , „A nosni na naš močni ’ ^ "Slovan". Vsi tl da se bodo vežbali ne¬ katerimi ponesejo naša na tla. kjer smo mi star ^ jo ljubo mater, ko H •molki i„ nas aajk, pojavljs faši faši faši ljudstvi faši ljudstva T» -Selo je vil* more človek storiti » ■ Upam. da bodete vsi v ‘ rekli: Moja dolžnost »5 Domu, pri našem T a b*n Dom. dom vseh nas j, 1 skih dežel v Euclidu p t '' ! 1 W sovraštvo vrzimo v koš! Ko delo naše bo končano, bo vsak veselega srca, voščil bratovske pozdrave, objel bo brata dragega. Jas. Rotter. Vsak mladenič, vsak mož naj po¬ stane član kluba društev našega Do¬ ma. Vsak naj se zaveda, da je Dom delo nas vseh, da bomo gojili kulturo, spomin na rodno zemljo, da bomo pošteni. Vsako dekle, vsaka mati naj po¬ stane članica gospodinjskega odseka da bom sosed med med pozabljenimi. Priključite se Do m „ ostanemo, kakor sm 0 b' ca, ene krvi.” (Opomba uredništva;^ katerega smo fe gram za 20. novembra jn iz Clevelanda šele v w’ šel v Pittsburgh v sredi' list že tiskal. Kar je akto javljamo danes. Pred lg. spremenili naslov, ki g|J POBox 1866 CPO, PiHj, Pošiljatve na Arsenal St za več dni.) POGROMISTE TREBA IZOLIRATI (Nadaljevanje s 1. strani) meriškega poslanika iz Berli¬ na, ki se najbrže ne vrne več skem gibanju, ki se otresa brezbrižnosti in ki vodi borbo za ekonomski preokret spo- redno z svetovnim proletarija¬ tom. Nekateri pišejo dolgovezne članke, a to pišejo bolj za svo¬ je lastne koristi in tudi bolj samo za svoje osebe. Velika večina se ne ozira za tako sek- taštvo, ker imamo pred nami novega sovražnika: fašizem in barbarsko persekucijo, katero moramo odpraviti le, če gre¬ mo v boj združeni in enotni. Hitlerjevo preganjanje Židov in katoličanov, zatiranje de¬ lavskih organizacij, demokra¬ cije in svobode, podjarmlje¬ nje malih narodov, more pre¬ prečiti edinole močna demo¬ kratična fronta po vsem sve¬ tu, v katero morajo biti vklju¬ čeni tudi Slovenci z vsemi svo¬ jimi slilami. Frank Modic. enota skupnega denarja se v Nemčijo. Bojkot blaga iz bo imenovala “čeh”. Ako si izgubil službo, pošlji svojo ženo intervenirati k šefu. če nimaš lepe žene, naprosi kako privlačno sosedo. Edina nada Anglije. Angleški geologi so ugoto¬ vili, da se Anglija vsako leto pogrezne za 20 cm v morje. . . — Belgrajska vlada je v Nemčiji | naročila 8 torpednih rušilcev, za ka¬ tere bo plačala 800 milijonov dinar- Nemčije postaja splošen. Trgo¬ vine same so uvidele, da ni mo¬ goče kazati v izložbah nem¬ škega blaga in so ga v mnogih slučajih vrnile v skladišča, kjer bo čakal boljših časov. Obsodbi pogromov so se pri¬ družili tudi ameriški Ndmci sa¬ mi in mnoga poročilaW Nem-, čije pričajo, da se v sami Nem-1 čiji nahaja huda opozicija proti nekulturnemu in poži- ZAPOSLENOST IN MEZDE V JUGOSLAVIJI vinjenemu postopanji mistov. Iz Splita so odvedli na sodišče za | zaščito države 35 oseb, ki so demon¬ strirali proti Italiji ob priliki obi¬ ska italijanske vojne mornarice u Splitu. i zavarovanje de- za junij 1938 na- V Bjelini je bila aretirana delav¬ ka Zora Nikolič in odvedena v pore v Zagreb. Dekleta iz Kavasakija Spisal: Kurt Klaber — Poslovenil: Jože Črtane. (Nadaljevanje) Tedaj je zazvonilo poldan. Dekleta so vzela Kane v svojo sredo in so šla z njo v jedilni¬ co. Tu so dekleta o uporu že slišale. Vse so stale na kupu in se zanimale za dekleta iz pralnice. Med jedjo so se po¬ časi pomirile, tudi Kane, in do velikega upora gotovo ne bi prišlo, če se ne bi vrnil Kuro- da s štirimi pazniki, da bi od¬ vedel Kane in še dve drugi iz pralnice. Kane je zakričala, ko je stal Kuroda še med vrati, in za njo so zakričale vse. Ne samo de¬ kleta iz pralnice, temveč tudi z sosednjih tkalnic. Vse hripa¬ ve so bile od kričanja in f cokljami so tolkle po tleh. Ko so se pazniki kljub temu pri¬ bližali, so prešle celo v napad. Sprva so metale samo svoje coklje, nato pa tudi krožnike, sklede in ni minilo pet minut, ko so se Kuroda in pazniki maknili iz dvorane. Dekleta so zmagala. Tedaj pa se je zgodilo ne kaj, kar je bilo velikega po¬ mena za ves nadaljnji potek dogodkov. V stvar je posegla Matjan. Matjan in še neko drugo dekle, ki ji je bilo ime Takae. Matjan je bila sestra nekega mladega delavca-in je samo zato prodala tkalnici, da bi pomagala svojemu bratu, ki bi obiskoval nek strokovni tečaj. Da, bila je edina v dvo¬ rani, ki se je zavestno prodala je tudi vedela, da so zi¬ dovi Fuji-tkalnice jetnišnica in da mora vsakdo, ki je prišel notri, odsedeti svojih pet let. Vedela je tudi: če hočemo po¬ magati dekletu Kane, sedaj ko smo dobile prvo zmago nad pazniki in Fuji-kompanijo, po¬ tem moramo bolj organizirano in enotno postopati in pred vsem izkoristiti že priborjene položaje. Matjan je govorila s Takae, ki je bila njena prijateljica ir ki se tudi ni prodala radi ob¬ ljub agentov. Takae je bila kljub njenim devetnajstim le¬ tom že vdova. Njen mož Ta- rui je bil ubit pri nekem štraj ku in ker ni imela nobenih otrok, je šla v tkalnico, da bi se preživela. Takae je še bolj kot Matjan vedela, da se mo¬ ra sedaj nekaj zgoditi. Zlasti, ko je slišala, da je ukazal Ku¬ roda zapreti vsa vrata, ki so vqdila v jedilnico in je uvide¬ la da so sedaj zaprte v mali dvorani. Ko so bila vrata zaklenjena, se je hrup nekoliko polegel in počasi se je vsa dvorana pomi¬ rila. Tedaj se je vzdignila Mat¬ jan in rekla: “Kavasaška de¬ kleta, . kaj pa hočete prav za prav?” Takae se je 'postavila poleg nje in je vprašala isto. Nekatere so rekle: “Ti psi so tepli Kane!” Druge so re¬ kle: “Kane naj spravijo v bol¬ nišnico ali naj jo ispustijo do¬ mov. Bolna je!” Nekatere pa| so samo zmerjale paznike. “Torej za Kane gre,” je re¬ kla Matjan. Toda tedaj so nenadoma ne¬ katere zakričale: “Jaz hočem tudi ve'n!” “Jaz hočem tudi iz te luknje!” “Naj nas vsaj ob nedeljah izpustijo!” Tedaj so se zopet odprla vrata. Pojavil se je Takekava, eden izmed ravnateljev druž¬ be in za njim je stala velika gruča paznikov. Takekava je zmerjal in kričal: “če ne da¬ ste takoj miru in ne izročite dekleta, vam bom odtegnil hrano, znižal mezdo in vas kaznoval!” že pri njegovih prvih bese¬ dah so pričela dekleta kričati in tolči s cokljami. Tokrat so kričale tako glasno, da so jih slišala celo dekleta, ki so de¬ lala pod in nad njimi, in tudi one so začele ropotati in kri¬ čati. Kmalu je odmevalo po vsem poslopju — zrak je na¬ polnjeval en sam dolg, ne¬ skončen krik. Tudi iz kleti je prihajal, iz tkalnic, iz predil¬ nic in grmelo je in zvenelo po vseh prostorih, kot da bi div¬ jal vihar po velikem poslopju. Takekava je poskušala s pomočjo paznikov prodreti do Kane. Toda tedaj so bila de¬ kleta v bombardiranju še ur¬ nejša. Navalila so na paznike, ki so se znašli kmalu na tleh. Ko so se pobrali in silili proti vratom, so jih dekleta še celo Zasledovala. In ko so pazniki od zunaj podprli vrata, so se vrgle proti vratom, jih skuša¬ le dvigniti s tečajev in razbiti. Najbrž bi se jim to ne posreči¬ lo, toda na pomoč so prišla de¬ kleta iz zgornjih in spodnjih dvoran in paznikom ni pre¬ ostalo nič drugega, kot da so se umaknili na dvorišče. Na dvorišču so hitro zapahnili železom okovana vrata, da bi zadržali delketa vsaj v poslo¬ pju. To se jim je tudi posre¬ čilo. Ko so prve razbijale po vratih, so bila ta že zaprta. Toda dekleta so šla dalje. Kričala so pri oknih: “Izpu¬ stite has!” Trgala so male za¬ vese, tresla železne rešetke tolkla po zidu, tekala od sprednjih vrat do zadnjih. Da kot da bi vse zgrabil divji vihar, kot da bi gorela in plapolala kot svetel ogenj Iz sodišča za zaščito države, članom tega sodišča je imenovan dr. Josip Dobrovšek, dosedanji sod¬ nik okrožnega sodišča v Novem mestu. Kakor izgleda, uradni krogi se ne nameravajo prenehati s tem instrumentom nasilja in brezpravja. dolgi, sivi zgradbi. Ko niso imela ničesar več kar bi se dalo vreči na one vrage, ki so bili zunaj, so za¬ čela metati ven svoje orodje in ko je tega zmanjkalo, so segla po strojih. Raztrgale so že gotovo prejo, jemala čol¬ ničke in tolkla po vzhodih. Zgrabila so že gotove bale svi¬ le, jih trgala po velikih dvora¬ nah, obešala po oknih ali jih metala na dvorišče. Nekatera so kričala: “Če ne odprete vrat, razbijemo stroje!” Ko je preplašeni Takekava slišal, da so res začela razbijati po stro¬ jih, je velel končno odpreti vrata in dekleta so se vsula na dvorišče. Toda če je debeli Takekava mislil, da bo ta svoboda—in to je bila velika svoboda, kaj¬ ti sicer so smela dekleta na dvorišče samo, če so jih peljali v kinodvorano in še tedaj v dvoredih — pomirila, se je zmotil. Ko so začutila svežo sapo vetra, ko so bila prvič zopet svobodno pod milim ne¬ bom ( je še silne j e vzvalovilo razburkano morje upornic in njihovo kričanje, ki je za tre¬ nutek utihnilo, je postalo glas¬ nejše, silnejše in rezkejše. Sedaj se je zgodilo tudi to, kar sta Matjan in Takae pri¬ čakovali. Slišali so jih v so¬ sednjih hišah. Tri tisoč deklet velikega Fuji-koncerna je ne¬ nadoma preplavilo dvorišče. ( Dalje prihodnjič) Osrednji urad 2 lavcev je objavil slednje podatke: V tem mesecu je imel urad 760.071 zavarovancev, t. j. dosedaj na j višje število. Največji dvig zavarovancev zazna¬ mujejo okrožni uradi v Belgradu, Dubrovniku in Nišu, med industrija¬ mi pa tobačna, gradnja železnic, cest in vodnih zgradb. Obenem z dvigom zaposlenega de¬ lavstva pa ni zaznamovati dviga mezd, ki so nižje od leta 1930. Število zavarovanega delavstva z dnevnim zaslužkom od 9.60 do 24 din znaša 340.833, t. j. skoro polovi¬ ca zavarovancev. Te številke so zgovoren dokaz, da delavstvo živi v veliki bedi in da je le kapital deležen izboljšanja go¬ spodarske konjunkture. Zato so vsa govoričenja o dobrih zaslužkih delavstva odveč in pri¬ krojena za posebne namene, ki seve¬ da zaradi dejanskega položaja, v ka¬ terem delavstvo živi, ne učinkujejo. Premalo je namreč dati delavcu za¬ služek, da mu komaj ostaja za kruh in čebulo. Chamberlainu in k tom v Munchenusplij test svetovne javnos: neprijeten, ker jim :: čuje nadaljno kravjV Pod pritiskom jan« nja je moral uhamkr. stati na to, da njance v Nemčij no ozemlje, kai^p izseliti poginu drugi preganjan® Govori se o kol# ki, proti čemur pat predrznostjo’ pr# ;da so te kolonij#!' I nemška posest. ':f Protestno • akciji povečati in dovesti« Režim, ki se neoffl no-človeške norm nega sožitja med'- treba izolirati. Ek Nemčijo, bojkoti« ga — je treba i? konca. Mi i pornih, š) slovanske Čarno am ter vsem festom, t storjenim Izjav je in man nim tradi' V da memu ob močjo Ch sko čeho: skega por Zavedam« solinija, 1 vanov v 1 svetu. R rekla zdri Oceana. Srečr Delano R nacistične dom in p svobode t v boju za nih in zj osamljeni, teljsko pi v svetu, jo in neo za svetov: dopriifesfi publike, naporom riške vlad nacistov i manjšin, i Podvzame časti v m vseh drža men in m S ter da srca v jejo za r n im zavo. to in drag gagali z n . e Je tradicij NOVI IN P# d ° in nar. NAROS „ im S ni braniti novi Jjrjj Sveča Cleveland. O.: Ki«? J? 1 « & Sm Broderick, Calit Rednost Kansas City, Kans.:f. do, da bo Hashington, Pa- ^ Šla nas Cleveland, O.: Am»>v-i^* V Mihelich F.; Glob*! * m f rik b v Pii Ustaši in domobranci, ka¬ tere je Stojadinovič amnestiral m ki so se vrnili iz Italije, a- gitirajo pri volitvah za bojkot m na ta način pomagajo Sto jadinoviču. PF Gruden J.; Grzin»£ ® n °tnost \ F.; Jeglich John; C1 J0 i n SV( L.; Medvedich Ih* Paliska M.; Pi«**! ny; Virt A.; FaPf Lisjak F.; Mertftt Unetič Andy; IjBJn Frank. Chesvvicl j Klemenčič A.; Stofi Stremi jan A. » Premro Math. P