AmerikANSKi Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 38. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 25. AVGUSTA 1911. LETNIKXX KONGRES ODGODEN PO TRDEM DELU. Posebno zasedanje 62. kongresa sprejelo več predlog večje ali manjše važnosti. demokrati so zadovoljni. Njihov vodja v zbornici izrazil upanje na zmago leta 1912. Washington, D. C., 23. avg. — Obe zbornici kongresa sta se odgodili včeraj popoludne. Vodja demokratov v zbornici, Underwood, je naznanil, da demokrati nimajo dovolj glasov za sprejetje predloge o bombažu vkljub Prepovedi predsednikovi, zato se od-kaže posebnemu odseku, kar se je potem zgodilo brez vsacega ugovora. Malo pred odgoditvijo je dospel predsednik Taft v kapitol in se je podal v svojo uradno sobo, kjer so se mu Pridružili podpredsednik Sherman in mnogi senatorji. Po odgoditvi se je Podal v Belo hišo. Washington, 22. avg. — Champ Clark, zbornični govornik, je izjavil v svojem preglednem govoru o delova-nju med prvim zasedanjem 62. kongresa, da je demokratična stranka v j kongresu dala vsem drugim demokratom lep zgled in da je stranka izpolnila vsako obljubo, katero je storila med volitvenim bojem leta 1910., ko s° demokrati republikancem odvzeli nadzorstvo zbornice. "V tem zasedanju so demokrati postaviti rekord, W je presenetil naše prijatelje in osupnil naše -sovražnike", je rekel govor-n'k Clark. "To je demokrate povsod n»vdehnilo z novim pogumom in sve-upanjem. Izvenredno zasedanje li bilo izredno samo v tem smislu, da je bilo izvenredno zasedanje, katero je Predsednik sklical, temveč tudi zaradi £Wga in dela, katero je bilo izvršeno nski 7-bornici po zdrnženib d<-'ratih in insurgentih, a v senatu po *druženih demokratih' in republikancih insurgentih, in predvsem tudi po s'ožnem nastopanju demokratov v krnici:" j? | "Sprejeli smo med drugim rezolu-'' c'io, da se :New Mexico in Arizona pri lastita kot državi, in sprejeli smo ve-h*o število drugih predlogov večje ali "»anjše važnosti. To je rekord, ki Sl«o nanj lahko ponosni, ki nam za-s,3tovi zmago leta 1912." Nesramen napad. St. Paul, Minn., 22. avg. — "Organizirano delavstvo", kakor je zastopano v zvezi "American Federation of Labor", je vhod v pogubo dežele. "Vlada naj razdruži veliki delavski trust — 'American Federation of Labor' — potem bomo verjeli, da je preganjanje trustov odkritosrčno. "Delavski unionizem, kakor je izražen v 'American Federation of Labor', je po mojih mislih večja nevarnost za krščansko prosveto (omiko), nego so anarhisti, Črna roka, Molly Maguircs (tajna zveza irskih zemljiških zakupnikov), Mafia, Ku Klux Klan (tajna politična zveza v nasilno dosego svojih ciljev) in ponočni jahači." To so nekateri izmed številnih psovk proti organiziranemu delavstvu, ki jih je izustil v današnji seji deželne zveze pralničarjev John Kirby ml., predsednik združbe "National Association of Manufacturers", v svojem govoru o "organizaciji". KONVENCIJA KATOLIČANOV. "American Federation of Catholic Societies" na 10. letnem zborovanju v Columbusu, O- velikanska parada in dr. Louisville, Ky., kraj prihodnje konvencije. Novi uradniki. Stavka izgubljena. Grand Rapids, Mich., 18. avg. — Šti-ritisoč štrajkujočih zaposlencev v tukajšnjih tovarnah pohištva je po glasovanju sklenilo, spet .pričeti z delom. Štrajk se je pričel dne 19. aprila, ko se je delavcem odklonilo deveturni delavnik, lOodstotna povišba plače in pri-poznanje unije. Tovarnarji so baje voljni, povišati plače z dnem 1. januarja. Nesreča v Hibbingu. Hibbing, Minn., 20. avg. — Doslej so tri trupla spravljena na dan iz železnega rudnika, kjer je bilo snoči več delavcev zasutih pod utrgano zemljo! Izprva se je mislilo, da je zasutih najmanj 15 mož, ampark davi se je dognalo, da se pogrešajo samo trije rudarji, katerih trupla so bila pozneje najdena. Toth odpotoval domov. New York, 22. avg. — Andrej Toth, rodom Slovak, bivši delavec v Carne-giejevi pittsburški jeklarnici, ki je pre- Preiskava vzrokov panike 1907. Washington, 21. avg. — Preiskava Urokov panike leta 1907. in koristi, ki jih morda imele iz iste kake osebe korporacije, se zahteva v rezoluciji, J?tero je predložil senator Owen iz *lahame. Takojšnje glasovanje o e,n predlogu se ni zahtevalo. V re-^'uciji «0 predlagani kot člani pre-jS*°valnega odbora senatorji Kern, jJozna luna doli na čudno početje, se privežejo z vrvmi ob stoječe nagrobne spomenike, dočim se drugi polagajo v grobe, pogreznjene tekom časa, kjer je najprimernejši kraj za zbrihtanje. Odkar je uvedeno to novo zdravljenje, je New Douglas brez pijancev. Strašna nevihta v Italiji. Rim, 23. avg. — V jezerskih okrajih, to je, po severni Italiji je divjala danes strašna nevihta. Reke so poplavljene, železnice izpodprane, letina uničena. Kacih 40 oseb je utonilo. Ponesrečen zrakoplovec. Marion, Ind., 20. avg. — Frank Crawford, 35 let star, zrakoplovec, ki je stanoval v Andersonu, Ind., je strmoglavil iz svojega balona v višini 600 čevljev danes popoludne in je obležal na mestu mrtev. Na tisoče ljudi v parku je videlo nesrečo. Njegova žena se je onesvestila. Kolera na Dunaju. Dunaj, 18. avg. — Precejšen strah je prevzel prebivavstvo vsled pojava kolere na Dunaju. Delavčeva žena Schwent, mati mnogoštevilne kopice otrok, je brez upa zbolela za kolero, in tudi eden izmed otrok je obolel, da-si pri njem znaki kolere še niso tako razviti, kakor pri materi, pri kateri je rešitev izključena. Zdravstveno obla-stvo je ukrenilo vse potrebno, da sc prepreči razširjanje kolere. Trgovec z dekleti prijet. Dunaj, 19. avg. — V Črnovicah je bil neki Ramsen, baje iz Philadelphije, prijet pod obtožbo trgovine z dekleti. Zasačen je bil v hipu, ko je hotel z desetimi dekleti stopiti na vlak, namenjen v Hamburg. Nova kri. Kri, katera kroži v našem telesu, se mora ohraniti popolnoma čista in obilna. Vse nerabne tvarine, vse nečiste in škodljive primesi se morajo neprestano odstranjevati iz telesa in žile mo rajo ostati napolnjene z dobro krvjo. Ta menjava se mOra vršiti brez pre-stanka, ker utegnejo sicer nastati resne bolezni. Vsakdo naj torej, bržko nastane najmanjša nerednost v njegovi slasti ali v njegovi prebavi, uživa Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, slavno čistilno toniko. Ta ne pripušča, da bi se v telesu nabirala nerabna tvarina, marveč ohranjuje dro-bje čisto in zdravo. Vsem prebavnim organom in živčevju podeljuje moč. Podeli .vam zdravo slast, ozdravi zapeko, glavobol, nervoznost, žolčnico in neprebavnost. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. FRANCIJA TRDNA V MAROŠKI KRIZI, Te dni bo stavila Nemčiji svoje pogoje, in od sprejema istih odvisen evropski mir. mržnja med čehi in nemci. Pokazala se ostro pri vojnih vajah na južnem Tirolskem. Dunaj, 24. avg. — Najmučnejši vtis vzbuja brzojavka iz Inomosta, po kateri se je narodno sovraštvo ostro pokazalo pri manevrih (vojnih vajah) na južnem Tirolskem. Med 36. češkim pešpolkom, ki je sestavljen večinoma iz Čehov, in 14. gornjeavstrijskim pešpolkom,. v katerem so povečini Nemci, je prišlo na vežbališču do krvavih pretepov, ki so se končali z medsebojnim obstreljanjem. Preiskava je uvedena. Pariz, 22. avg.—Previden, toda krepek poluraden razglas je danes izdala vlada glede pogajanja z Nemčijo. V njem je rečeno: "Poslanik Chambon se povrne v Berlin proti koncu avgusta — prej-kone okoli dne 28. avgusta. Med tem časom bo im?l v Parizu več posvetovanj s prvim ministrom, ministrom vnanjih zadev in ministrom za kolonije glede predmetov svojega razgovora z gospodom pi. Kinderlen-Waechter-jem, nemškim ministrom vnanjih zadev. "Ne da bi poskušali naprej povedati natančne zaključke, je vendar pričakovati, da se težavnosti rešijo. "Res pa je, da bo taka rešitev odvisna o^ dveh pogojev: Prvič, da se francoske pravice v Maroku pripozna-j.o brez omejitve od strani Nemčije in končno uravnajo tako, da se preprečijo vsi bodoči zapletljaji, in drugič, da Nemčija zmanjša svoje zahteve na ozemsko odškodbo v francoskem Kon gu, ki so očividno pretirane," Dnevnik '"Temps", pojasnjujoč maroško razprtijo, pravi: "Francija, ki jo je včasih omamila iluzija o vesoljnem miru, je prenehala smatrati kot nemogočo evropsko vojno. Prepričani smo, da nihče v Ev ropi ne želi take vojne, ki bi presegala po raztegu in strahoti one prejšnjih zarodov, ampak uverjeni smo tudi, da utegnejo gotovi načini diplomacije (določevanja mednarodnih odnoša-jev) napraviti vojno, katere nihče ne želi, neizogibno." "Temps" z zadovoljstvom izpričuje, da se prvi minister Caillaux lahko zanaša 11a enoglasno podporo narodnega mišljenja. NOVA SLOVENSKA CERKEV. Blagoslovljenje cerkve sv. Cirila in Metoda v Sheboygan, Wis. Na Labor day (t. j. 4. septembra) bode "žegnanje" slov. cerkve v Sheboygan, Wis. Po velikosti, vrednosti in lepoti je ta cerkev gotovo prva za Joliet-sko in Calumet-sko. Zidana je iz cement-kamnov v rimskem slogu Pogled na to krasno stavbo je impo-zanten; že nje lega sama, na hribčku, jo mogočno povišuje nad ostalimi poslopji celega mesta. Te slovesnosti se udeleži veliko število slovenskih župnikov. Domača društva) kakor tudi društva bližnjih slov. naselbin nastopijo ta dan korporativno s svojimi zastavami in regalijami. Sv. Oče na poti okrevanja. Rim, 22. avg. — Sedaj se že lahko reče, da je papež Pij X. na poti do popolnega okrevanja. Doktorja Mar-chiafava in Petacci sta prenehala redno obiskovati sv. Očeta, ampak sta mu priporočila, obračati največjo skrb na svoje zdravje in se ogibati vsega, kar bi ga utegnilo utruditi. Papež je skrajno dobre volje. Bivši šah obkoljen. Teheran, Perzija, 22. avg. — Semkaj se poroča, da je prejšnji šah Mohamed Ali Mirza obkoljen pri Savad-kuhu v gorovju, 75 milj severozapadno od tukaj. Dostavlja se, da je v neki bitki z vladnimi četami izgubil 300 mož in dva topova. Argentinsko meso. Dunaj, 22. avg. — Preskrba mesa z uvozom iz .^rgentinije, kakor je zanjo glasoval avstrijski državni zbor, se ima prenehati. Ogrsko je svojo privolitev k uvozu napravilo odvisno od tega, da dobi njegovo železniško o-mrežje prometno zvezo z bogatim saškim trgovinskim središčem Anriaberg tik ob češki meji. To zahtevo je avstrijska vlada odklonila, ker se boji, da bi taka zveza oškodovala avstrijske koristi. Odklonitev nove ogrske sa-mopašne zahteve pomenja konec uvoza argentinskega mesa in zopetno poostritev mesne stiske. Cesar utekel nevarnosti. Dunaj, 19. avg. — Cesar Franc Jožef je, kakor se poroča iz Ischla, pravkar srečno utekel hudi nevarnosti za življenje. Vladar se je nahajal na lovskem izletu, ko so se konji njegovega voza naenkrat splašili in so utekli, vkljub vsemu prizadevanju kočijaža. Velika nesreča je bila videti neizogibna. Cesar pa se ni dolgo obotavljal, nego je skočil z gibčnostjo mladega moža in tako varnostjo iz voza, drdra-jočega v divji vožnji, da je ostal nepoškodovan. Konja sta dirjala naprej, a1 sta bila končno ustavljena, ne da napravila, kako škodo, in ko sta se pomirila, je stopil cesar zopet v voz in se odpeljal na lov, kakor bi se ne bilo ničesar pripetilo. Ne samo okolnost, da je cesar ostal nepoškodovan, vzbuja veliko veselje, marveč tudi čvrstost sivolasega vladarja, ki se je najbolje pokazala v prisotnosti duha ter v hitri odločnosti in spretnosti, s katero je skočil iz voza. Ta dogodek je bolj nego vsa uradna naznanila prepričal prebivavstvo o izvrstnem zdravstvenem stanju cesarjevem. Srečno pre-stanjc nevarnosti na dan pred 81. rojstnim dnem vladarjevim se smatra za posebno dobro znamenje. Neprecenljiva slika izginila. Pariz, 22. avg. — "La Joconde", moj strsko delo slavnega slikarja Leonarda Da Vinci, je izginila iz saldna Carre v Louvru, kjer je zavzemala častno mesto. Veliki muzej je bil preiskan od vrha do tal, ne da bi se kaj o sliki zasledilo. Policija zaslišava vse osebe, ki so imele opraviti v muzeju, kakor tudi fotografe, katerim je bilo dovoljeno, izdelovati posnetke umotvorov. Upati je še vedno, da ne gre za tatvino, nego da si je kdo dovolil neprimerno šalo. Obiskovalci muzeja so bili proti 3. uri popoldne obveščeni, da se imajo odstraniti, ker se muzej zapre. V pojasnilo je bilo rečeno, da je neka vodna cev počila. Pred baš trinajstimi meseci je časopis "Cri de Paris" naznanil, da je bila La Joconde v neki junijski noči iz galerije v Louvru ukradena in nadomeščena z nekim posnetkom slike. Izvirna slika, je trdil časopis, da je bila prenesena v New York in prodana nekemu amerikanskema zbiratelju. Sliko-smatrajo za neprecenljivo in nekoč je baje britanska vlada zaman ponudila zanjo $5,000,000. To je baje najslavnejši ženski portret na svetu. Štrajk na Angleškem končan. London, 19. avg. — Železničarski štrajk je poravnan. Zakladniški kan-celar David Lloyd George in izvrše-valni uradniki štrajkarskih unij so se posvetovali in sporazumeli. Unijski voditelji izjavljajo, da se železničarji takoj spet vrnejo na delo. London, 20. avg. — Železničarji so danes imeli shode po vsej deželi, da obhajajo svojo zmago nad železniškimi družbami. Železničarske unije so takorekoč pripoznane, kajti železniške družbe so izjavile, da se hočejo z unij-ci neposredno pogajati. Krvavi izgredi. Cardiff, Wales, 19. avg. — Dvanajst oseb je bilo usmrčenih in mnogo ranjenih vsled železničarskih izgredov v mestu Llanelly, kjer je moralo nastopiti vojaštvo, ki je streljalo v množico ljudstva in ustrelilo tri osebe; ostalih devet je bilo usmrčenih vsled neke eksplozije na železnični progi. Med ranjenci po vojakih se nahaja mnogo žensk in otrok. Ustava sprejeta. Lizbona, 19. avg. — Narodna skupščina je dovršila in podpisala davi ob 1. uri 35 minut ustavo ljudovlade portugalske, ki je bila navdušeno sprejeta. "Amerika in Amerikanci" se bo imenovala knjiga, ki izide v teku enega leta izpod peresa Rev. J. M. Trunka, župnika v Beljaku na Koroškem. Knjiga bo obsegala popis Severne Amerike in njenih prirodnih krasot, kratko zgodovino Zedinjenih držav, verske, politične, socialne in gospodarske razmere, dalje pregled naseljevanja, predvsem slovenskega, in zgodovino slovenskih naselbin. Pri nabiranju gradiva je sodelovalo več amerikanskih rojakov. Da spiše to knjigo, je bil namen g. pisatelja, ko se je leta 1909. prvikrat podal v Ameriko; letos pride zopet koncem septembra. Več o tem še naznanimo. Novakovi sorodniki. Ljubljanski "Slovenec" z dne 10. avgusta poroča: Sorodniki tistega Novaka, ki je v Južni Avstraliji zapustil 300 milijonov kron, so se sedaj tudi v Debrecinu na Ogrskem našli. Ondi živi mizarski mojster Janez Novak, ki je vest o zapuščini dobil iz Londona. Jolietska novica. — Poštna hranilnica v Jolietu bo otvorjena že dne 15. septembra t. !., kakor se poroča od zanesljive strani, m ne šele 30. Joliet, 111., 23. avg. — Poročila sta se dne 16. avgusta v slovenski cerkvi sv. Jožefa gospod John Perovšek iz Trebnjega in gospodična Ana Zabkar iz Kostanjevice. Dne 21. avgusta pa so sklenili zakonsko zvezo: gospod John Rifel iz Bele cerkve z gospo Antonijo vdovo Knavs, roj. Šega iz Loškega potoka, in gospod Frančišek Zupančič iz Šmarij z gospodično Terezijo Krničar iz Jezera na Koroškem.— Vsem tem novozakonskim želimo obilo srečo! — Piknik zbora cerkvenih pevk in pevcev naše fare sv. Jožefa je bil zadnjo nedeljo v hosti za Theilerjevim parkom, in sicer ob prav obilni udeležbi slavnega občinstva, ki se je izvrstno zabavalo. Seveda so se razlegale čez hrib in dol krasne pesmice slovenske, da so okolni farmarji kar hiteli na lice mesta in se divili našim starokrajskim melodijam. Za prigrizek in pnlitek je bilo vzorno skrblje-no. Priredil je ta pevski piknik domači g. župnik, Rev. John Kranjec, ki ga je tudi počastil s svojo udeležbo; s svojim obiskom je piknikarje razveselil tudi Rev. Jos. Pollak, naš pomožni duhovnik. — Poštno hranilnico dobimo tudi v Joliet, in sicer že z dnem 30. septem bra t. 1. To veselo novico je donesla brzojavka, ki se je glasila: "Washington, 21. avg. — Joliet, 111., je bil danes določen po generalnem ppštarju Hitch cocku za ustanovitev prvorazredne poštne hranilnice, ki se otvori za poslovanje dne 30. septembra." O poštnem hranilništvu smo v našem listu že večkrat pisali in bomo še, posebno o načinu vlaganja; danes pa obljubljeni poštni hranilnici v Jolietu samo kličemo: dobrodošla! — G. Jakob Cesar, bivši krojač, ože-Jijen a brez otrok, kacih 82 ali 83 let star, doma od Semiča v Belikrajini, je zadnji petek mirno v Gospodu zaspal, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v svojem stanovanju v Dovjakovi hiši na N. Bluff str. Pogret), ki se je vršil v nedeljo popoludne, so oskrbeli ožji rojaki in prijatelji blagega pokojnika, kateri ni bil pri nobenem podpornem društvu zaradi previsoke starosti. S pokojnim Cesarjem je legel v grob najstarejši rojak in pionir naše naselbine, ki je videl njen začetek in razvoj, kajti bival je v Jolietu nad trideset let. Bil je dobra duša, poštenjak od nog do glave, navdušen Slovenec ter zvest in točen naročnik Am. Slovenca izza njegovega obstanka, kakor tudi družbe sv. Mohorja; če je le zmogel, si je kupil kako knjigo; bra-aje mu je bila največja zabava; zadnja leta je bil skoro popolnoma gluh. Njegovi sedaj osameli ženki naŽe sožalje, a blagemu pokojniku svetila večna luč! — Strašna eksplozija se je pripetila zadnji petek popoludne v tukajšnji tovarni Illinois Steel-kompanije, vsled katere so bili trije delavci usmrčeni in 21 je bilo boljalimanj poškodovanih, a napravljeno škodo na lastnini cenijo nad $50,000. Med usmrčenci je bil Poljak Viljem Kozlowski, star 39 let, oženjen in oče pedmerih otrok. Med poškodovanci pa so bili tudi naši rojaki, in sicer: Nikolaj Klepec, Hickory St., hudo opečen; Frank Panian, Ruby St., na več mestih zlomljena leva noga; Martin Jaklič, leva noga in prsti desne noge zmučkani; Frank Papež, opečen po obrazu in telesu. Poškodovanci so bili prepeljani v Silver Cross bolnišnico; vsi utegnejo okrevati, čeprav o-stanejo nekateri vse svoje žive dni po habljeni. Eksplozija je nastalp, ko se je velika livarska žlica (ladle),' v kateri je bilo osem ton razbeljene kovine, prevrnila t>b nekem zarjavelem železnem žlebu, ki ga je vroča kovina prežgala, na kar je prišla v dotiko z mokroto pod žlebom, vsled česar so se razvili plini in je sledila eksplozija. Streho in okol-ne naprave je vse razneslo. V smrtni nevarnosti je bilo nad sto delavcev. Eksplozija se je pripetila ob 4. uri 17 minut popoludne. Preiskava še ni dognala krivca ali krivcev. En delavec je bil skoro smrtno opečen in pet gasilcev je bilo boljalimanj poškodovanih ob požaru, ki je zadnji petek ob sedmih zjutraj deloma razdejal takozvani "Oatmeal mill" ob South Bluff streetu. Težko opečen je bil neki Jos. Bee, edini zaposlenec, ki je bil/v poslopju, ko je nastal ogenj pod streho vsled eksplozije prahu. Škodo cenijo nad $30,000, a je krita z zavarovalnino. — "County fair" ali okrajna razstava poljedelska bo otvorjena prihodnji ponedeljek, dne 28. t. m., v Ingalls parku. — šolske počitnice se bližajo svojemu koncu. Šolarji že štejejo dni in ure. — Dva slavna zrakoplovca, Francoz Rene Simon in Irec John J. Frisbie, se bosta predstavljala jolietskemu občinstvu v Dellwood parku v petek, soboto jn nedeljo, t. j. dne 25., 26. in 27. avgusta, vselej popoludne. Francoz bo kazal svojo umetnost z velikim mono-planom (enokrilnikom), Ire<) pa s svojim biplanom (dvokrilnikom). Vstopnina v park bo 25c za osebo. — G. Josipa Zalarja, gl. tajnika K. S. K. J., družina se je vrnila v ponedeljek s počitnic iz Forest City, Pa., kjer je prebila poletne mesece pri svojih sorodnikih. Srečni oče se je v resnici razveselil, ko je spet zagledal ljube svojce, ampak skoro prerojene: o-gorelih lic, pa čvrste in zdrave, kakor nikdar poprej. — G. Mat. Bajuk, salunar v Ottawi, I'll., se je te dni podal v slovensko far-marsko naselbino Willard, Wis., da obišče tam svojega brata Johna in rojake v ondotni okolici. Morda bo kupil farmo. — G. Ignac Cesnik iz Wil-larda se je mudil koncem zadnjega tedna v Jolietu po opravkih. — G, John Cesnik se je zadnji teden preselil v Willard. — G. John Stonich, trgovec z zlatnino iz Chicage, je obiskal koncem zadnjega tedna svoje tukajšnje prijatelje in znance, katerih ni videl že ne kaj let. — G. Rudolf Perdan, potovalni zastopnik "Clevelandske Amerike", se je mudil te dni v Jolietu in Rockdalu, kjer je bil gostoljubno sprejet. Ogledal si je včeraj tudi našo tiskarno. — "Labor day'' ali Delavski dan se bliža hitrih korakov; obhajali ga bomo že čez dober teden dni, prvi ponedeljek v septembru, kakor običajno. • Katera gospodična bo letos kraljica v paradi Delavskega dne? Pravijo, da Miss Alma Kohn, stanujoča na voglu Broadway in Moran st. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Granček Janez, Klav-žar Jože, Strinal Jožef. Ely, Minn., 20. apr. — Pet tisoč prebivalcev je v našem mestu, ki pa imamo samo dve mesnici. Mi bi radi še eno imeli več, da bi se sedanje visoke cene mesa pri funti par centov znižale. Pravijo, da tukajšnji trgovci slanine kar čez noč zvikšajo cene. Joj-hana, tako pa je prehitre?! — V soboto 19. avgusta smo imeli "pay day", kar večjo korajžo stori. Seveda smo si privoščili kozarec ječmenovca, čeprav nima redilnih snovij, ali itak se upehani delavec okrepča. — Iz Pueblo, Colo, se tukaj pri sorodnikih ga. Rus mudi. Kaj pa je z Mr. Pešlom, da se nič v listu ne oglasi? — Pošiljam srčne pozdrave čitateljicam in čitateljem. Ivo Težak, box 429. McGregor, Minn., 2. avg. — G. ured nik, prosim, natisnite par vrstic v priljubljenem listu Amer. Slovencu, ker še nikdar nisem čitala takih podučlji-vih besed, kakor jih čitam v listu Am. SI. Bog blagoslovi milostne škofe in častite duhovne, ki nas tako lepo opominjajo. Blagor tistim, ki je tako bli-zo cerkve, da lahko pristopi k mizi Gospodovi vsako nedeljo. Pa dragi čitatelji in čitateljice, kateri ste tako srečni, da greste lahko k sveti maši večkrat, molite tudi za nas zapuščene, kateri smo oddaljeni od cerkve y puščavah brez duhovna, da ne poginemo od uboštva in gladu, ker druzega ne vidimo ko ptice, ki po zraku letajo. Ravno tako se nam godi kakor tista pesem poje: "Vsako nedeljo v jutro, ko je v cerkvi Božja čast, jaz po gmajnei hodim, sem žalosten ves čas" ... Drage rojakinje, prosite svoje soproge, da ne kupite v puščavah farme, kateri imate namen kupiti. V takem kraju liima človek nikdar veselja, tu si človek misli, kot da bi bil v sužnost prodan. No, to me še veseli, kar smo posadili, vse lepo raste: koruza, krompir, zelje, repa i. t. d. Še slovenska prežilka tudi lepo raste, ker ima tako prijeten duh, kdor jo pozna. — Za delo je pa slabo tukaj. Samo en gospod ima kacih 100 mož, da mrvo kosijo; plača samo en dolar in board! — Pa obširen je moj dopis, g. ured., pa vseeno prosim, da ga ne bi vrgli v tisti visoki koš. Pa lepo pozdravljam rojakinje po širni Ameriki. Z Bogom' Ana Jakše. Valley, Wash., 10. avg. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, blagovolite natisniti ta moj skromni dopis v slovenski časopis. Najprej naj pričnem z delom. Dela je tukaj sedaj dosti na farmah, ker delajo seno in žetev se bode tudi v kratkem pričela, potem pa še mlatev. Farmarji se jako hvalijo s poljskimi pridelki, Tudi naša slovenska naselbina se po množuje. Sedaj sta zopet prišla semkaj iz stare domovine kranjske sestra našega vrlega rojaka Jožefa Skoka, in eden je prišel semkaj k svojim prijateljem na delo; piše se Volbenk Omejc, iz fare sv. Katarine, Medvode. Želimo obema obilo sreče v novi deželi, pod rudečo belo in plavo zastavo. Drugih novic pa ni posebnih, kakor ena, pa še ta je smešna. Gospod X., naš rojak, je namreč te dni posta! konj. Poldrugo miljo daleč je peljal svoj Voz proti domu, namesto konja... O pa kaj to! Saj je dotičnik močen človek, posebno takrat, kadar ima glavo v rožicah. Sedaj pa že veste, kaj mislim, na-ha-ha! Sklepom pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno mojo prijateljico Tcrezo Srna. Čitateljica. Waukegan, 111., 22. avg. — Umrl je rojak Matija Maček po kratki in mučni bolezni v nedeljo 20. avgusta. Pred nekaj meseci je poslal svojo ženo in 3 otroke v staro domovino z namenom, da žena skrbi za njih domovje v starem kraju. Rajnki je bil član društva sv. Jožefa K. S. K. J., katero ga je spremilo k zadnjemu počitku dne 22. t. m. Gotovo žalostna novica za ženo v stari domovini. M. Ogrin. Denver, Colo., 14. avg. — V četrtek, dne 10. t. m. ob 11. uri zvečer je prišel v gostilno rojakov Tanko in Ma-ring Ličan po imenu Josip Mikulič, oborožen z velikim mesarskim nožem in kot bi trenil ter brez nobenega vzroka začel mahati z nožem po navzočih številnih gostih. Pri tem je še precej težko ranil dva Hrvata. V istem trenotku je priskočil rojak Anton Levstek z namenom preprečiti še večje klanje. Toda nesrečnež jo je skupil! Podivjani Mikulič se je obrnil proti Levsteku in mu, kot se je pozneje dognalo, prizadejal z nožem več ran, katere so imele za posledico, da je nesrečni Levstek po preteku 4. ur umrl v okrajni bolnišnici, kamor so ga prepeljali. To klanje se je izvršilo s tako velikansko naglico, da sploh ni bilo mogoče preprečiti groznega dejanja pobesnelega morilca. Umorjeni Anton Levstek, podomače Žagarčkov, je bil star 38 let, oženjen in doma iz trga Ribnica na Dolenjskem. Tu zapušča ženo ter tri otroke v starosti 7 in 5 let ter 3 mesecev. Bil je član dr. sv. Martina št. 1 Z. S. Z. in sv. Jožefa št. 21 J. S. K. J. Čudno pri tem je, da je bil njegov brat našel pred leti enako smrt, ko je bil zaklan v Leadville, oče mu je pa utonil. — (Po "Slovenskem Narodu", Pueblo, Colo.) Metlika, Kranjsko, 10. avg. — Gosp. urednik "A. S."! Vse drugačen odgovor sem pričakoval na svoj dopis v št. 27. "A. S.", kakor ga je sklanfal neki g. N. iz metliške okolice. Mislil sem, ko sem začel čitati "nekaj odgovora", da je res kaj stvarnega, a nič— vse le politika, ki je pravo zrcalo srca g. N., ki je gotovo eden najzagnzenej-ših politikašev v naši okolici. Vse njegovo pisanje se blišči kot v goško zvita politika, ki je že tako osušena, da kar sama razpade, če le rosa na njo pade. Politikaš pa si, g. N. — pa še prve vrste. Takih je treba opoldne pri nas z laterno iskati. Rad bi vedel, koliko nam Tvoja politika koristi. Moj dopis ni bil političen; bil je bolj stvaren in podučen za našega zapuščenega kmeta; bil je poslan za to, da bi naši rojaki v Ameriki mal^jzve-deli o razmerah v našj okolici, kjer menda ni hiše, da bi ne imela koga svojih v Ameriki. Zbada me ta politikaš N., da sem neodkritosrčen in hinavec, ker ne povem, kdo da sem. Jaz vem, da bi me imeli v črnih bukvah z bledo tinto zapisanega, če bi vedeli moje pravo ime. Imeli bi me razbobnanega kot največjega ateista, če bi vedeli moje ime. Se že poznamo! Zmerja me tudi in se norčuje iz bre-guš, katere je sam prav rad drl, ko jih je nosil in krave pasel, ter pravi, da so iste bile v noši še le — v preteklem stoletju, kakor če bi bilo to stoletje že staro do 90 let, sicer pa je še le 10 let staro, a noša se vendar ne spremeni popolnoma tekom 10 let. Nadalje piše in mi priporočuje, da naj snamem liberalno krinko, da bom videl delo naših "vrlih" poslancev, ki ceste popravljajo. Cesto, a ne ceste, popravljajo, to je res; pa hvali jih. da so denar izprosili od deželne vlade. Nič niso izprosili! Nekaj denarja se je vrnilo naši okolici, tako je. Saj plačuje naša okolica davek za ceste, železnice, vodovode in druge naprave ze stoletja, zato je že zadnji čas, da se ji povrne iz sklada. Torej, sedaj moramo biti popolnoma zadovoljni, ker se nam je vrgla prazna kost; molčimo o vsem; nič nimamo in ne smemo i reci, zato | pa ničesar ne dobimo, ker smo vedno tiho. Pred 20. leti so razmerili pot za našo železnico. Takrat smo že vedeli, kje bo stala postaja, po čegavem posestvu bo šla <«leznica, in vse je bilo v redu. Tiho smo bili vsi in čakali, da bodo sanje »vresničene. Nekateri niso dočakali, mi pa še čakamo in čakali bomo, dokler bo brinje zeleno in kamen trd. Ko so volitve, takrat se vse obljubu-je. Spomladi pred državnozbor. volitvami so pisali kler. listi in kandidati so obljubili, da se bo gotovo delati začela železnica začetkom meseca avgusta t. 1., a sedaj, ko so izvoljeni za dobo 6 let in ko je veseli avgust prijadral, nam poročajo, da še ni stvar v redu, in da se ne ve, kje naj bi postajo postavili. Ali se to ne pravi, narod za norce imeti, g. N.? 2e 20 let se govori o tej stvari, pa še sedaj ni ničesar gotovega in še 90 let se bo čakalo, morda ne tako dolgo, da bodo delali železnico takrat, ko bodo "pod koplenkom mlatili", ako se narod ne dvigne in otrese teh sesavk in pijavk, ki vedno vse ob-ljijbujejo, a ničesar lie spolnijo. Le čakajmo, ko bodo volitve spet, takrat bodo spet rekli: "Železnica sc bo delala prec po volitvi, če bo ta ali ta go-spodine izvoljen, če pa ne, pa je ne bo." Mi hočemo železnico, naj jo qam izprosi Jure ali Marko. Dokler je ne bomo imeli, bode naš kmet moral po svetu s trebuhom za kruhom, ker ni doma nobene kupčije ali zaslužka. Še tega, kar pridelamo in česar ne vzame toča, ne moremo spečati v denar, zato pa hajd po svetu — vse mlado in staro. Vsak bi raje doma ostal, če bi ga revščina ne silila na tuje; vsak bi raje doma oral, kopal ru- do in druga dela opravljal, če bi le iz-previdel, da mu je mogoče ostati brez nadlog na domači zemlji. Ce bi imeli železnico, bi nam dovažala kupce za živino, sadje, vino in druge pridelke; imeli bi delo doma, imeli bi lahko tovarne; saj dovolj železne rude plug iz-ruje, kaj še, če bi jo kopali, kakor se to godi v drugih krajih. Naš narod je sedaj v slabšem položaju, kakor je bil pred 50. leti. Takrat je bila fužina v Gradacu in kmet je vedno kaj zaslužil, a ker se je ruda in premog moral dovažati v Gradac z "bušami" in "mrhami", za to se je fužina preselila v bolj pripravno o-krožje. Prosil bi g. N., da bi kaj povedal o čem bolj gospodarskem. To naj raztolmači, a politiko naj pa pusti na cedilu. Nam ni mar, če je poslanec Peter ali Pavel, nam je mar naša bodočnost in obstanek. Tudi se jezi, ker sem par besed spregovoril o dekl. drrižbah i dr., potem pa pravi, da se nekaj norčujem. Bodi pameten, g. N., uverjen sem, da sem bolj veren kot Ti, ki si se pokazal v pravi luči kot politikaš najnižje vrste, a taki nas ne boste učili. Tudi stra-hovali nas ne boste, ker živimo v 20. stoletju in smo že toliko civilizirani, da vemo soditi politikaše Tvojega kalibra. Kaj Tebi mar narod, če trpi še bolj! Čim bolj se da voditi, tem bolje za politikaše; a prišel bo čas, ko se bomo tudi takih ljudi otresli in zasijalo bo solnce napredka in procvita tudi v naši dolini. Da pa pišem v "A. S.", je moj namen to, ker želim, da moje dopise či-tajo Slovenci v Ameriki, ki jih ne tarejo zloglasni politikaši Tvoje vrste in kalibra. "A. S." pa kot katoliški in napreden list slovenskega naroda v Ameriki ne konfiscira pametnih dopisov. Vsak pes ima svoj dan — za dežjem pride solnce, za to upamo, da bo tudi naša okolica dosegla svoje želje. Rojakom v Ameriki rodoljubni pozdrav ! Rupee. ^iHiiiniiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiimiiniiiiiiiiiiiiiiiK | A. NEMANICH, pred«. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA, blag. 5 j j Slovenian § m. ki ii^BMBBH^I L: i vi. i a - 'vBBr^ČiJZ ro^Sr^MWH^H 1 GLAVNICA $50,000.00. U>tan. in inkorp. let* 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-j nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega S zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. g Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul 5 , S Ilirija Grettčica v steklenicah in Baraga S Zdravilno Grenko Vino. § 5iH»ii»iiiiiiiii»imiiiiimmmiiiiiiiim»mmimi»m»»iiHi»i«»»i»g | «iuw\VG«nm%\v S VSWWWVyVWAWA^VWrt' Oscar J. Stephen * JAVNI * NOTAR Sob« 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. Kupuj« in prodaja zemljišč« v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohi&tva proti ognju, nevihti ali "Inij^ po škodbi. Zavaruje tud. življenje proti nezgodam m bolei.iim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko ai; oko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleiko. | Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, za'čnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. ■ The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T KELLY, pred«. CHAS. G. PEARCE, kaši t Delavci, farmerii, in V9i, ki opravljajo ročno delo, imajo prav dostikrat obistno neprHiko. Brž-ko opazite kako slabost ali nerednost svojih obisti, jeter ali mehurja, okrepite te organe s tem, da uživate Severovo Zdravilo za obisti in jetra. Cena 50c in en dolar. Dober vse letne čase. Vaš ustroj oslabeva in se pokvarja, ker ga redka, nečista in oslabela kri slabo hrani. Nagnjen je k bolezni, a nagnete ga lahko k zdravju, če uživate Severov Kričistilec Cena en dolar. Novodobna bolezen. Živčno bolezen je smatrati za bolezen modernega časa. Število bolnikov vsled živčnih bolezni narašča. Evo vzrokov: Jezljivost, čezmerno delo, napeto tekmovanje, opravilo v zaprtih krajih, n zkotne navade, vsakovrstne razuznanosti in neprimerno življenje. Evo znakov: Plašnost, nemirnost, bojazen, nespečnost, splošna slabost, razdražljiva čud, potrtost in črnoglednost. —r* ~—= Evo zdravila:- Severov Nervoton Teši in krepi živčevje. Povrača živčno čvrstost. Donaša mirno, poživljače spanje. Podeljuje moč in čilost celemu ustroju. Kupite steklenico danes. Cena en dolar. Na prodaj v lekarnah povsod. Zahtevajte "Severovih". Po brezplačen zdravniški svet piSite na naš zdravniSki oddelek. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA i i — Železniške vesti. Komisijonelni ogled za postajo v Semiču se je vršil dne 22. avgusta, za postajo v Metliki pa 23. avgusta. Komisijonelni ogled za razširjenje kolodvora v Domžalah se je vršil dne 2. avgusta. Katoliški shod jugoslovanske mladine — odgoden. Kakor so poročaK starokrajski listi, je bilo zanimanje za katoliški shod jugoslovanske mladine splošno. Slavlje je obetalo biti tako veličastno, kakor ga še ni videla bela Ljubljana. Zlasti tabor v nedeljo dne 27. avgusta bi bil manifestacija katoli-sko-narodne misli, kakor je še ni bilo na Slovensketp. " Vse slovenske fare stare domovine bi bile zastopane po mnogoštevilnih odposlanstvih. Kakor smo že poročali, se je imel shod vršiti v Ljubljani dne 24., 25., 26. in 27. avgusta t. 1. Pa prišla je vmes kolera, in shod je — odgoden. Iz Ljubljane z dne S. avgusta namreč poročajo: "Ker je na katoliškem shodu jugoslovanske mladine z ozirom na nove slučaje kolere vsled odločbe kranjske deželne vlade onemogočena udeležba iz južnih krajev, posebno iz Primorja, Bosne, Hercegovine in Dalmacije, ker je. s tem že sedaj onemogočena udeležba bratov Hrvatov in primorskih Slovencev in ker je nevarnost, da bi bil, ako se v Ljubljani in pa njeni o-kolici pojavi le en slučaj kolere, sploh eel shod prepovedan, je sklenil osrednji pripravljalni odbor za katoliški shod jugoslovanske mladine, da se vladnim odredbam ukloni ter shod za letos opusti. Shod se bo vršil prihodnje leto. Odbor se je proglasil za Permanentnega." — Sestanek absolventov kmetijske sole na Grmu se je priredil dne 19. in 30- avgusta t. 1. Pri tej priliki se je Praznovala tudi petindvajsetletnica zahoda in poklicala v življenje stanovska organizacija, obsegajoča vse slovenske absolvente kmetijskih in gozdarskih šol. — Kmetski poučni izlet. Dne 23. julija se je vršil lepo uspel kmetijski izlet na deželno posestvo Robež in Goriče, ki se ga je udeležilo do 300 kmetovalcev iz vseh delov kranjske dežele pod vodstvom nadzornika Leg->*»rta. ■— Slovenska trgovska šola v Ljubljani je dobila pravico javnosti. — Šolske telovadnice in telovadna društva. C. kr. deželni šolski svet je sWenil, da se v Ljubljani prepove te-'ovadba vsem društvom v srednjih in ljudskih šolah v Ljubljani. — Kolera med raki se je pojavila v okolici Podutika. — Grozen požar na Kalu pri Am-krusu. Dne 4. avgusta ob polštirih P°P- se je nenadoma pokazal ogenj na slemenu vulgo Lukljevega kozolca. Kako je nastal ogenj, ni še pojasnje-n°- Gasiti ni bilo možno. Strehe 'lamnate, vode po vodnjakih radi gro-Zt)e suše nič; ljudje pa vsi po senože-Predno je minula ura, je bila do iialega vsa vas uničena. Pogorelo je hišnih gospodarjev, skoro vsem po-Polno vsa poslopja. Še kakih štirim 0 ostali kozolci, menda enemu vske-Zgorel je tudi zvonik podruž-sv. Lucije, zvonovi so uničeni, gorelo je ljudem vse. Seno je bilo s*oro vse doma; sedaj nima živina paše radi suše ni, krmo doma je Pa ogenj uničil. Kozolci so bili polni |ePega žita, sedaj žalujejo ljudje pred *uPom pepela. Nekateri niso drugega £teli, kakor to, kar so imeli na sclji. so prišli domu je bilo že vse kon-v Caa 'e neki malarici! — Tudi pri nas j bl'a vročina zelo velika. Kolpa je ,e,c!a čez 29 st. Celzija. Zato pa so „ 'Judje pridno kopali. Škoda, da se 8krbi od občine za boljši dostop v vodo, in sicer po spolu ločeno. — Hudo nas je zadela kozavost goveje živine. Semnji so zaprti, živina kontuma-cirana. Krmo, ki se je spravila za zimo, bode živina sedaj pojedla. — Dne 20. avgusta t. 1. bode birma v Metliki, dne 21. t. m. na Radovici in dne 22. na Suhorju, odkoder se vrne presvitli knezoškof nazaj v Ljubljano. — Dezerterji. Od pešpolka št. 17. v Celovcu so dezertirali: rezervni infan-terist Franc Kropor, rojen 1880. v Kamniku in na dopustu se nahajajoči infanteristi Lorenc Kokalj, rojen v Kranju, Anton Kočevar, rojen 1886 v Črnomlju in Ignacij Škofljanc, rojen 1889, na Krškem. — K naknadnemu naboru je prišlo v Ljubljano dne S. avgusta 18 mladeni-čev, izmed katerih so bili 4 potrjeni. Med potrjenimi je neki Jurij Fric, ki je prišel iz Amerike. Le-ta je 190 cm visok in tehta 120 kg. — Preprečena pot. Na ljubljanskem južnem kolodvoru je dne 8. avgusta policija aretovala Jožefa Pavija, delavca, rojenega 1892 v Radenah, okraj Črnomelj. V Ameriko se je hotel izseliti, ne da bi bil zadostil vojaški dolžnosti. — Smrtna kosa. V Mostah je umrl občinski tajnik Stare. — Na Vrhpolju je umrla ga. Marija Lavrenčič, soproga bivšega deželnega poslanca in mati bivšega deželnega poslanca. — V Ljubljani je umrla gdčna. Jerica Smrekar, stara 70 let, sestra pokojnega kanonika Smrekarja. — V deželni bolnišnici je umrla gdčna. Ivana Rebolj iz Št. Vida nad Ljubljano. — V Sp. Šiški je umrl vpokojeni vratar državnega kolodvora g. Franc Bajt. — V Sp. Šiški je umrl Franc Cerne, 40 let star, kurjač državne železnice. — V Zg. Šiški je umrl dne 8. avgusta g. Jakob Mat-jan, posestnik ter lastnik znane gostilne "Pri kamniti mizi", star 7S let; umrli je bil še eden onih postrežljivih in poštenih gostilničarjev iz dobrih starih časov; v njegovi zgodovinski hiši je bil rojen prvi slovenski pesnik, Valentin Vodnik. — V Velesovem je umrl posestnik Lovro Hacin. — Na Svetju pri Sori je umrl g. Florijan Šu-sterš-ič, posestnika sin in brzojavni u-radnik državne železnice, star 30 let. — Pred poroko utonila. Dne 3. avg. popoludne se je utopila v Vipavi 23-letna gospodična Natalija Jakilova, hčerka tovarnarja Andreja Jakila v Rupi in nevesta dr. Irgoliča, odvetniškega koncipijenta v Gorici. Ob 2. popoludne pe je šla kopat z bratom in sestrico v Vipavo, v kateri je našla žalostno smrt tik pred svojo poroko, na katero se je neizmerno veselila. Poroka bi bila v septembru. Brat je ni mogel rešiti. — Utonil je v Poljanšici 29 letni posestnik po domače Cestnikov Jože, iz, Podgore v Poljanah. Pokojni, ki je bil dober gospodar, zapušča vdovo, ki je stara 69 let, s katero se je poročil pred dvema letoma. — Ubil se je pri trganju planik na Stolu 21 letni tovarniški delavec Jože Zupan s Potokov, občine Koroška Bela. — Strela ubila 201etno dekle in konja. Z Vrhnike se poroča sledeče: Ko se je dne 7. avgusta okrog 3. ure pop, nenadoma nad vrhniško okolico stemnilo nebo in je prihruia nevihta, zbežali so poljski delavci vrhniškega notarja g. Komotarja pod streho v lopo, ki stoji na polju med Sinjogorico in Drenovim gričem. Tako so vedrili g. notar sani, njegov pisarniški uslužbenec g. Kunstelj, par notarjevih konj s hlapcem in več ženskih, ki so žele oves. Kar naenkrat udari strela skozi streho in mrtva se zgrudita 20 letna Mici Prek iz Vrhnike in en konj. Hlapec je bil precej hudo omamljen, a po dobri četrt ure se je'posrečilo gosp. Kunstelju, pripraviti ga k zavesti. Vsem drugim navzočim se ni ničesar drugega žalega zgodilo, kakor to, da so pbpadali na tla in zavžili premnogo strahu. — Kap je zadela dne 9. avg. ponoči dež. rač. oficijala g. Štefana Pogačnika, brata dež. blagajnika g. Ivana Pogačnika in bivšega šišenskega župana Antona Pogačnika. Zjutraj so ga našli mrtvega v postelji. — Težavna rešitev. Sodni kancelist Anton Mehle v Žužemberku se je 30. julija zvečer kopal v Krki pod jezom pri mlinu posestnika Ivana Vehovca iz Žužemberka. Voda je na tem mestu globoka skoro tri metre in tvori na onem mestu velik vrtinec, ker pada preko jeza z dveh strani. Mehle se je zanašal na svoje plavaško znanje ter je skočil v vodo. Pokazal se je parkrat vrh vode, a vsakokrat je zopet izginil. Njegova žena in otroci so stali na bregu in obupno klicali na pomoč, ko so videli kako se potaplja. Nedaleč od tam se je kopal notarski uradnik Karel Kovačič, ki je na klice priplaval na mesto nesreče. Vendar ni mogel že napol nezavestnega Meh-leta spraviti na varno ter je moral o-pustiti nadaljne poizkuse, ker je bil sam v veliki nevarnosti. Medtem je začul klicanje Mehletove žene dijak Viljem Jerše iz Žužemberka. Ta je skočil v vodo zgrabil je Mehleta ter ga večkrat potisnil na površino vode, a k bregu ga ni mogel spraviti. Mehle bi bil brezdvomno izgubljen, ako bi se ne pripeljala zraven dva fanta iz Žu-žemberka s čolnom. Pogumni dijak je držal z eno oko Mehleta okoli prsi, medtem ko se je z drugo oprijel čolna. Tako se je posrečila rešitev. Na bregu so Mehleta kmalu zopet spravili k zavesti. — Nesreča v rudniku. Iz Zagorja se piše: Dne 22. julija se je v kotre-deškem rovu ponesrečil rudar Matija Dolar in dobil zelo težke telesne poškodbe; prepeljali so ga takoj v bolnišnico v Ljubljani, kjer je moral biti operiran. Nesreče je največ kriva varčnost uprave, ker ne skrbi za drugo, kakor da bi se čim več premoga spravilo vun. — Požar v trgovini. V Št. Lamper-tu pri Litiji je nastal ogenj v trgovini Franceta Železnika v noči od 1. na 2. avgusta. Vsled velikega smradu in dima se je zbudil njegov oče, ki je takoj začel klicati na pomoč. Ljudje so pogasili ogenj ter tako zabranili še večjo nesrečo. Sklepa se, da je zanesel ogenj v trgovino vtihotapec tat, kajti vežna vrata, ki so bila od znotraj zapahnjena, so bila zjutraj odprta. Tudi papirnatega denarja v znesku 500 K ni bilo nikjer, dočim je nekaj drobiža ostalo še v predalu. Dne 5. avgusta pa je šla dninarica M. Ocepek na njivo ter našla sredi njive v razoru nekaj raztresenih cigaret, dve novi kra vati ter pogrešanih 500 K zavitih v papir. Vtihotapec je moral po neprevidnosti zanetiti ogenj ali pa tudi z namenom, da bi se mislilo, da je tudi denar zgorel. Škoda je velika. Znaša več tisoč kron, a natančno še ni do-gnano. Trgovca kritičnega dne ni bilo doma. Na poti proti domu je zvedel o nesreči, kar ga je tako pretreslo, da mu je čez nekaj časa leva roka skoraj popolnoma ohromela. — Samoumor. V stranišču v deželnem dvoru v Ljubljani se je obesil dne 5. avg. samski stavbni diurnist Franc Plicker, rojen leta 1844. v Ložu in pristojen v Ljubljano. — Utonila sta v Ljubljanici na Fužinah gostilničarju in posestniku Ka-linšeku — vulgo Štajercu — pri kopanju dva konja. zija Vedenikova in rudar Ljudevit Za-lokar. Prepir je postal tako zelo hud, da sta se oba slednjič sprijela in se začela opletati z vsem, kar je kateremu prišlo v roko. Cez nekaj časa je pa prišel na lice mesta sam Vedenik in je potegnil svojo zbesnelo ženo na stran. Ko pa je šel nato Zalokar na delo, ga je Vedenikova zopet napadla od zadaj in pri tem poslu sta jej še pomagala oče, in brat. Vsi trije so Zalokarja grdo obdelavali in šele, ko je on potegnil nož, se mu je posrečilo, se otresti napadalcev, ki so jih precej skupili. Vedenikova žena je zadobila v hrbet menda smrten zabodljaj, dočim je Zalokar njenemu bratu, Avgustu Volkerju, razmesaril roko. Vso zadeva ima v roki državno pravd-ništvo. — Zmaga S. K. Z. Na celi črti je zmagala Slovenska Kmečka Zveza dne 7. avgusta v Kokarjih. — Nemški naval. Schlambergerjevi-no v Bohovi, ki je bila do sedaj last g. Fr. Smodeja iz Hoč, je kupil trgovec z vinom na veliko in veleposestnik Fr. Roth iz Maribora. S tem je' zabit nov klin med Slovence in Nemci se veselijo. —Zmaga. V okrajni šolski svet gornjeradgonski so bili izvoljeni trije Slovenci in dva nepristranska Nemca. Do sedaj še Slovenci v tej važni kor-poraciji niso bili zastopani. A Nasledki suše. Mariborska "Straža" z dne 7. avgusta poroča: Nasledki suše se kažejo po mnogih naših krajih v občutnem stadiju. Sadje, posebno slive, odpadajo zelo močno, koruza ne nastavlja klasja, fižol se suši in bode le malo stročja, otave ne bo tam, kjer se je pozno kosilo seno skoraj nič, pašniki so goli, ajda in proso le za silo životarita, korenje se ne da niti opleti, repa se ne da sejati/krompir od vročine v zemlji poganja, bolezni pri živini se pojavljajo in kar je najhujše, po mnogih krajih, posebno v hribih, primanjkuje vode. Po več ur daleč morajo ljudje voziti in nositi po nekod vodo. — Vinogradi, kjer ni bilo toče. so edini, ki jim suša prija, menda bi se tudi grozdje lepše razvijalo, če bi dobili dež. — Petrovče. Savinjsko okrožje Zveze slovenskih deklet je imelo dne 30. julija svojo redno odborovo sejo, v kateri so sklenile, da se priredi v nedeljo 20. avgusta na Oljski gori velik dekliški shod, ki bo ob enem drugi redni občni zbor Savinjskega okrožja Z. S. D. — Kakor Savinjski mladeniči ozir. Orli, tako se tudi dekleta vedno tesneje organizirajo in združujejo. — Smrtna kosa. V Št. Ilju v'Slovenskih goricah je umrl dne 28. julija odličen obmejni Slovenec, slovenski občinski odbornik šentiljske občine, star in navdušen narodni veteran g. Janez Fluher. Rajni je bil blaga, zna-čajna duša, stare slovenske korenine. On ni bil eden tistih, ki bi ga premotilo blesteče zlato Suedmarkino. — V Št. Juriju ob j. ž. je umrla Neža Kopriva, po domače Nežka, nekdanja ka-planijska postrežnica. — V Gradcu je umrl višji mornariški komisar v pokoju g. Franc Fajdiga. — Za solnčarico je umrlo tudi na Spodnje-Štajerskem nekaj oseb, nekaj jih je pa zbolelo. Iz Podove pri Mariboru poročajo, da je tam dne 28. julija umrla za solnčarico 181etna dekla pri krčmarju Lasicu Tereza Kline. Delala je na polju. Predno je prišel duhovnik in zdravnik, je bila mrtva. — Velika nesreča je zadela dne 19. jul. vrlega kmeta Žugmana v občini Vosek. Udarila je namreč strela v hlev in v gospodarsko poslopje, ki je oboje zgorelo do tal. Zgorela je tudi vsa goveja živina, svinje, ves živež in vse orodje, ker sc ni dalo rešiti ničesar vsled hudega viharja, ki je ogenj grozno naglo razširil. Prizadeti posestnik, ki je oče deveterih nepreskrbljenih otrok, se nahaja v največji stiski, ker nima sedaj ničesar in je zavarovan le z majhno svotico. — Amaconka in junak. V Hrastniku sta se sporekla rudarjeva žena Aloj- — Romarski vlak na Svete Višarje. Dne 2. septembra 1911 priredi Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško romarski vlak za ženske na Svete Višarje. — Slavnost koroških narodnih noš bodo priredili v Celovcu 27. in 28. avgusta. — Ukve. Cesar je za pogorelce v Ukvah podaril iz svoje blagajne 3000 kron. — Avtomobil je povozil v celovški okolici ubogo Ivano Tiefenbacher, ki je obležala na cesti mrtva. Avtomobil je bil z Dunaja. — Samoumor mlade žene. Pri Oto-čah se je dne 5. avgusta vrgla pred brzovlak 23-letna sprevodnikova žena Leopoldina Urbanec, roj. Korat. Truplo so našli grozno razmesarjeno, z odtrgano glavo. Vzrok samoumora je menda domači prepir. Nesrečnica je stanovala s svojim možem v Št. Ru-pertu pri Celovcu. — Utonil je v Rabelskem jezeru vojak Franc Vanič, ki je služil pri deželni brambi. — Radi kolere prepovedan izlet. V nedeljo dne 6. t. m. je tržaški Sokol nameraval poleteti skozi Ljubljano v Domžale. Radi kolere je bil ta izlet Sokolu prepovedan. — Častniki ne smejo v Italijo. Vojno ministrstvo je odredilo, da ne da dopusta častnikom, ki bi želeli potovati v Italijo, ker je nevarnost, da se kolero še bolj zanese v Avstrijo. — Aviatični poleti. Začetkom avgusta so se vršili pri Žavljah zrako-plovni poleti, katerih so se udeleževali aviatiki raznih narodnosti. — Društvo "Šolski dom" v Gorici vzdržuje tri otroške vrtce in razne slo- venske šole, v katerih je bilo v zadnjem šolskem letu nič manj nego 1530 učencev in učenk. "Šolski dom" pa vzdržuje edinole slovenska požrtvovalnost. Cast goriškim Slovencem! — Velik napredek Slovencev. Iz Gorice z dne 5. avgusta poročajo: Kljub silno pomanjkljivemu in potvor-jenemu štetju so Slovenci v mestu silno napredovali. Lahov je bilo leta 1890. 74.23 odst., 1. 1900. 67.80 odst., leta 1910. pa 61.29 odst., Slovencev 1. 1890. 17.82 odst., 1. 1900. 20.01 odst., 1. 1910. 26.04 odst. Slovenci so se torej od 1. 1900 pomnožili za 60 odst, Lahi pa so nazadovali za 11.5 odst. — Smrtna kosa. V Barkovljah je umrl 32 let stari g. Leopold Martelanc iz rodbine Ivana Martelanca. — V Trstu je umrla ga. Ivana Bezek, stara 45 let. — Na dunajski kliniki je umrl tržaški trgovec Ivan Šiškovič. — V Dolini pri Trstu je umrla gdčna. Marija Zupan, sestra preč. msgra. Jožefa Zupana, dekana dolinskega. — V Trstu je umrla nagle smrti 441etna Pavlina Maršič. — V Trstu je umrl 391etni uradnik južne železnice Štefan Križ-nar. — V Trstu je utonil 201etni Matej Jereb, dninar, doma iz Logatca. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. HRVATSKO. .—. ^—' — 80,000,000 za alkohol izda vsako leto prebivalstvo Hrvaške in Slavonije; alkohol požre terej na Hrvaškem v enem letu več, nego znaša triletni avtonomni proračun dežele. Dne 15. t. m. se je vršil v Zagrebu protialko-holni sestanek, kjer se je razpravljalo o brambi proti groznemu sovražniku ljudstva. — Proti analfabetizmu med Hrvati. Zagrebški klub ABC za odpravo a-nalfabetizma med Hrvati je sklenil, da se mora vsako leto naučiti čitati in pisati vsaj 50,000 odraslih, t. j. v vsaki vasi vsaj osem. Delo se bo organiziralo ter se pri tem računa zlasti na dijake, svetne in klerike. — Vspeh narodnega praznika na Hrvaškem. Narodni praznik na Hrvaškem dne 5. julija 1911 je donesel 67,-088 K 8 vinarjev dohodkov. Stroškov je bilo 2882 K 23 vin., tako da znaša čisti dohodek narodnega praznika 64,-125 K 85 v. Č>d tega se je samo v Zagrebu nabralo 20,000 K. Vendar računi še niso zaključeni, ker darovi še vedno prihajajo. Pri tem je zelo značilno to, da se tega narodnega praznika ni udeležil nihče od vlade. Niti oddelni predstojnik Amruš ne, dasi bi ravno on bil v prvi vrsti poklican se udeležiti tako eminentno kulturne prireditve. Dohodki narodnega praznika so namreč namenjeni za podpiranje hrvaških šol v ogroženih krajih. če boš kupoval od nas, ti bomo rae-lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, late, cederne stebre, desk ia iinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglati te pri nas in oglej si našo zalogo I Mi t« bomo zadovoljili in ti prihranili denar. w. j. lyons Mas Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. UrtaaoTljena i>7x. The Will County National Bank Of Joliet Illinois. Prejema raznovrstne denarae sloge ter pošilja denar am rte del« mta. Kapital ia preostanek f300.00e.ee. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. Jos. Zelnikar gostilničar 200 Jackson St, Joliet, IIL Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače. VSI DOBRODOŠLI I Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt! FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y, PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland* O Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO t>rzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani. MENJA DENARJE po dnevnem kurzu. PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za vsako prekomorsko družbo po izvirnih cenah. Vsak potnik mora paziti, da pride na >pravo številko: 82 Cortlandt St., New York. Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na: FRANIC SAKSER. Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 »prejema vloge 11» knjižice in na tekoči yf 1 M račun ter je obrestuje po čistili llS /O Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu. Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni »klad K 500.000. . PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA. ........................................................... Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SL0YEKSK0-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 509. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slo venian Catholic Newspaper in Ame rica. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111 Advertising rates sent on application, Prva in edina slovenska unijska tiskarna. ( TRADES COUNCIL fr CERKVENI KOLEDAR. 27. avg. Nedelja Srce Marijino. 28. tt Pondeljek Avguštin. 29. " Torek Obglav. Janeza K 30. n Sreda Roza Limanska. 31. a četrtek Rajmund, spozn. 1. sept. Petek Edigij, opat. 2. 11 Sobota Štefan, kralj. OTROK JE DAR NEBES. Odkar je druga božja oseba vsled sklepa presv. Trojice sprejela nase človeško naravo in prišla na svet kot ubogo, slabotno dete, od tedaj je vsak otrok nekaj božjega. Izveličar sveta leži v jaslicah kot slabotno dete, podvrženo vsem revam človeške narave: kakšen prizor za nebo in zemljo! In ko je dorastel, kako je ljubil pred vsemi drugimi otroke! Kako ganljiv je prizor, ko blagoslavlja otroke! Truden in oslabljen se je odtegnil mučnemu dnevnemu delu. Apostoli se ravno pripravljajo, da priskrbe Učeniku in sebi nekoliko pokrepčila. Tedaj sc približajo iz okolice matere s svojimi otročiči. da bi jih Izveličar blagoslovil. Apostoli »jih odvračajo, toda Kristus izpregovori večno znamenite besede: "Pustite male k meni priti in ne branite jim, zakaj takih je nebeško kraljestvo." Kakšno veselje za matere! "Njihovo je nebeško kraljestvo!" Da, v nebesih stanujejo edino božji otroci. V otrokih se zrcali sama božja Lepota, otrokova duša je v resnici svetišče sv. Duha. Resnično, otroci so krasni biseri stvarstva. Kakor hitro je novorojeno dete očiščeno pri sv. krstu, prinesejo krstni botri Staršem v hišo angelčka, božjega ljubljenca. V otroku so najlepše čednosti še naj čisteje ohranjene ter vtisnjene in zato je predmet posebnega božjega dopa-denja. V otroku nahajamo neomah-ljivo vero, neomejeno zaupanje, resnično odkritosrčnost, pravo otroško i skromnost m neskaljeno čistost srca. Otroška vera je tista, ki nas tako čudovito prešinja o Božiču. Tedaj radi mislimo na srečni čas svoje mladosti, ko smo bili še popolnoma nedolžni in verni, in kličemo: "O kaka sreča, biti še otrok!" Brentano pravi v svojih priznavah: "Šele tedaj, ko sem se spomnil vere v svoji mladosti, ko sem spet molil, tedaj šele se je začelo zopet daniti v mojem duhu, tedaj sem spet našel izdavna izgubljeno moč, staviti se v bran proti svojim strastem — nastopiti zopet pot kreposti." Veliko je tudi zaupanje otrokovo. Če le pogledamo otroka, ki moli, takoj lahko razumemo, zakaj se jih toliko priporoča molitvam otrok. Molitev o-trokova prodira oblake, njegovi srčni nedolžnosti je vedno pot odprta pred božji prestol. Da je to resnica, dokazuje na stotine primerov. Navajam tukaj samo enega. Ko je nekoč nastal na morju strašen vihar, je vzel poveljnik ladije drobno dete iz materinih rok, ga povzdignil proti nebu in prosil: "O Bog, ako nas morebiti nočeš oteti vsled naših grehov, nas reši zaradi tega nedolžnega otroka!" In glej! Vihar se je pomiril, ladija je srečno prijadrala v pristanišče, vsi so bili rešeni — zaradi enega otroka. Toliko velja otrok v božjih očeh. Nekoč so se apostoli prepirali med seboj, kdo pač med njimi bo največji v nebeškem kraljestvu. Tedaj je vzel Izveličar dete (marsikateri pravijo, da je to bil poznejši škof in mučenik sv. Ignacij), ga postavil med apostole in rekel: "Ako se ne izpreobrnete in ne postanete, kakor ta otrok, ne morete priti v nebeško kraljestvo!" Otrok ne pozna skrivnih grešnih potov, sovražnikova prekanjenost mu je še neznana. Zato gorje temu, ki z zločinsko roko utrga to lepo cvetico, spremeni ta rajski dušni vrt v puščavo! Sam Bog se maščuje za takšen zločin. "Gorje mu, kdor pohujša enega izmed teh malih," pravi sicer pohlevni Izveličar, "bilo bi mu bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja!" — S. P. NASPROTNIKI PRISELJEVANJA SPET NA DELU. Zamahniti po priseljencih spet nameravajo zagrizeni nasprotniki priseljevanja. Obema zbornicama kongresa sta bili predloženi predlogi, ki sta enako na-merjeni na poostritev določb o pripu ščanju priseljencev. Najspotikljivejše točke v predlogah so naslednje. Od priselitve se imajo izključiti: 1. Vse nad 16 let stare osebe, ki ne znajo čitati. 2. Vse osebe, ki nimajo na razpolaganje najmanj $25 v gotovini. 3. Glede pripusta deklet, starih čez 20 let, ki ne prihajajo v spremstvu svojih staršev, ali katerih starši (ali oče ali mati) ne stanujejo v zaveznem okolišu, ima minister za trgovino in delo odločiti od slučaja do slučaja ali izdati splošne določbe. Predlogo, ki zahteva isti dokaz na-obraženosti in ki jo je podal najhujši nazadnjak, Gardner iz Massachusettsa, je doslej uspešno pobijal chicaški poslanec Sabbath. Najnovejša predloga je vsled tega posebno nevarna, ker jo v senatu zagovarja neki demokrat, in sicer Overman iz North Caroline. Doslej so se prijatelji priseljevanja vobče lahko zanašali na demokrate, a' sedaj je videti ta podpora temeljito zrahljana. O takozvani izkušnji izobrazbe in o dokazu glede posesti denarja smo že tolikrat razpravljali, da nam pač ni treba ponavljati. Silno radi bi videli prav močan naval priseljencev, ki bi vsi prinesli seboj dobro šolsko izobrazbo in dovolj denarja ter si počasi poiskali primernega opravila. Kakor pa so stvari v resnici, potrebujemo še mnogo tisoč pridnih in krepkih rok, ki voljno opravljajo dela, katerih ne zmorejo rojeni Američani in dalje tukaj udomačeni priseljenci. Tem potrebnim dninarjem pa bi bil po najnovejšem naklepu pripust zabranjen. Naravnost ostudna je nameravana določba o pripustu deklet. Razun tega je ista pri velikem pomanjkanju služkinj brezmejno bedasta. Prijatelji priseljevanja se bodo morali krepko oglasiti, če hočejo naklepe uspešno odvrniti. Če bodo roke križem držali, utegnejo necega lepega dne doživeti prav čudno presenečenje. Predsednik Cleveland je zagovornike dokaza o izobrazbi prav krepko zavrnil s svojo prepovedjo; od predsednika Tafta ni pričakovati tacega dejanja v sedanjih okoliščinah. Da dopušča »tiskati priseljence na otoku solz in vzdihov, iz tega vsaj je razvidno, da od njega v tem oziru ni ničesar upati. O DELAVCIH IN TRUSTIH. Glede rešitve vprašanja o delavcih in trustih ter načina, kako napraviti konec podkupnosti v javnem življenju, so mnenja odličnih mož tako zelo različna. da se v glavi navadnega človeka, ki prepušča onim mišljenje, skoro mora zmešati. Včasi dvomiš o tem, da li hočejo možje, kakor sodnik Gary od.trusta za jeklo in George W. Perkins, nekdaj Pierponta Morgana desna roka, res socialistom v marsičem pripustiti, ali dati samo strašeč zgled s tem, da so njihovim zahtevam naklonjeni. Pred nedavnim časom je sodnik Gary izjavil, da naj država ne samo nadzoruje velike korporacije* marveč tudi določa cene pridelkom. Taka zahteva je skoraj istega pomena kakor zahteva socialistov, po kateri naj država prevzame vse obrate ali delovr.šbe. Ker je od določbe cen odvisna višina plač, bi imela vlada tudi to določati, in — dve muhi z enim mahom ubiti — stavke (štrajki) in prepiri zaradi mezde bi bili končani. Nekoliko drugače se izraža gospod Perkins. Najostreje! napada svobodno n neovirano konkurenco ali tekmovanje, kajti temu da se imamo zahvaliti za znojile delavnice, nizke plače, trgovinske krize in otroško delo. Namesto pobijati truste, da naj bi jih vlada podpirala. Pri tem pa gospod Perkins pač popolnoma pozablja, da če se govori o nizkih plačah in visokih cenah, tru-sti še dolgo ne stoje v zadnji vrsti. Na borne mezde, ki jih plačuje na primer trust za jeklo tisočerim svojim delavcem, da si z njimi komaj utešijo glad, smo šele zadnjič opozarjali. Zelo čudno je sicer, da je izjava sodnika Garyja našla takorekoč uraden odme\ v nekem govoru pravosodnega ministra Wickershama. Ta hoče oblast meddržavne trgovinske komisije tako razširiti, da bi določala cene. Dokazoval je, da zakon o ponudbi in povpraševanju že mnogo let v tej deželi ne nadzira cen glavnim izdelkom, češ, da se te določajo po dogovoru velikih družb in podjetij. Neki drug član naše vlade, trgovinski minister Nagel, je odločno proti temu, da bi vlada določala cene, ter namigava, da hoče sodnik Gary s svojim predlogom nastaviti vladi past. Vsekako je iz raznih reformnih ali preosnovnih predlogov razvidno dejstvo, da stopajo socialna ali družabna in narodnogospodarska vprašanja v ospredje bolj nego kdaj poprej, da se odlični možje resno bavijo z njihovim reševanjem, ali jih vsaj poskušajo bolje umevati. To je boljše, nego v topi mlačnosti ta pereča vprašanja puščati vnemar. V ZAŠČITO RUDARJEV. Dne 26. in 27. oktobra se bodo vršili v Pittsburghu zanimivi poskusi, ki imajo pokazati, kako se dajo nevarnosti, preteče rudarjem med njihovim podzemeljskim delom, najbolje odvračati, in kako je vsled razstrelb ali po-rušenj zasute delavce najhitreje spravljati na varno. Uspeh tacih poskusov in njihova praktična uporaba je za delavce in podjetnice enako zaželena. Za prve, ker se tako njihova nevarnost zmanjša; za podjetnike, ker se jim odvzame vsaj del odgovornosti za izgubo človeških življenj in napravi tudi gmotna škoda manj- občutna. Seveda je nemogoče, odstraniti vse nevarnosti in rešiti ponesrečence v vseh slučajih. Celo v navadnem življenju ni človek nikdar popolnoma varen. Na ravni zemlji lahko padeš raz stol in si zlomiš nogo. Kar pa nareja varnost v krilu zemlje tako zelo negotovo, je dejstvo, da se da redkokdaj preračuniti nevarnost, najsi obstaja v pretresih ali razvoju smrtonosnih plinov, in da se iz tega vzroka ogroženci dostikrat ne utegnejo rešiti. Poskuse, ki se imajo vršiti v Pittsburghu, je sprožil rudarstveni urad v Washingtonu, ko sta zvezi "Pittsburgh Coal Operators Association" in "United Mine Workers of America" obljubili sodelovati. Na Forbes Fieldu, ki se rabi sicer kot žogališče, se ima po sporedu izvršiti umetnim potom pripravljena eksplozija (razstrelba), na kar se pokaže reševalno moštvo v polni delavnosti. Pričakuje se, da bodo rudarji prisostvovali poskusom kot gledavci v veliki množini. Za kako važne smatra vlada take poskuse, je razvidno tudi iz okolnosti, da jc- predsednik Taft obljubil svoj obisk. Razveseljivo je, da so se pričeli v merodajnih krogih resno baviti z boljšimi zaščitnimi napravami v prid rudarjem. V tem oziru smo v tej deželi zelo zaostali. In na žalost pripada, kakor uči izkušnja, na podjetnike že zato velik del krivde, ker dostikrat zamudijo, uvesti ali vzdržavati predpisane in splošno znane zaščitne naprave. ISKRICE. Žensko volilno pravico imajo štiri države na daljnem zapadu — Wyoming, Idaho, Colorado in Utah. Trust za elektriko bo baje analiziran ali razkrojen. Joj! * Maroška vojna besni samo še po časopisju in celo tu samo še kakor kaka gledališka ropotulja. * Mehika ima že spet revolucijo. Skrajni čas je, da se stari Diaz vrne in napravi red. * V evropskih časopisih se niso zadnje tedne prav nič več rogali "pristno amerikanski vročini". * Admiral Togo boluje na neprebav-nosti. Boj proti ameriški kuhinji je torej težavnejši, nego boj proti ru-kemu brodovju. * Tudi za zrakoplovce bodi previdnost mati modrosti. Njihova lastna varnost je glavna stvar, ne pohvala gledavcev vpričo vratolomnih poletov. * J. Pierpont Morgan se je vrnil s svojega potovanja po Evropi. Ob svojem prihodu v New York se je držal, kakor se poroča, prav kislo. Pa na srečo so časi minuli, ko jc bila od slabe volje kacega vladarja odvisna sreča celega naroda. Opustitev praznikov. Listi - poročajo, da izide papežev "Motu proprio", ki določa, da se število praznikov omeji in se bodo takozvani premakljivi prazniki, ki jih praznujemo navadno kak delavnik, praznovali naslednjo nedeljo. Božič in drugi prazniki krajevnega značaja ostanejo nedotaknjeni. Drugi prazniki kakor o božiču, velikinoči, binkoštih odpadejo popolnoma. Iz raznih strani se pa sliši, da ta dekret ne bo veljal za Avstrijo; tako poroča "Tagespost" z dne 13. julija, da se je neki visoki cerkveni dostojanstvenik izrazil, da ta določba ne bo veljala za Avstrijo. Slično poroča "Bayrischer Kurier", ki pravi, da ta določba svete stolice velja samo ža določene dežele in razmere. Prvo jekleno pero je bilo izdelano leta 1830. Omnibusi so še prvikrat pojavili v New Yorku leta 1830. Velika zapuščina za narodne namene. V Londonu umrli bogati Grk Marmo Lenio je zapustil 13 milijonov za grške narodne namene. Američanski zlatokopi v Sibiriji. Sibirski listi poročajo, da so nakupili američanski kapitalisti ob reki Darzi-ma veliko sveta, kjer bodo kopali zlato. V zadnjih enajstih letih je bilo v tej deželi okoli 50,000 ljudi usmrčenih in 55,000 poškodovanih pri hoji po želez-ničnih tirih. Taki tiri niso javni prehodi. "Resnica" se imenuje nov časopis, objavljan vsak teden v Jeruzalemu. Tiskan je v francoščini in angleščini ter je glasilo Judov, ki so se pokristja-nili. Vsi avstrijski verniki so bili zadnji petek (18. avg.) dispenzirrai ali oproščeni od prepovedi zavživanja mesnih jedi, in sicer povodom rojstnega dne cesarjevega. Uvoz danskega masla v Avstrijo zelo napreduje. Letos so ga do začetka junija vpeljali z Danskega za dva milijona kron. Pravijo, da je maslo tr-pežnejše, in tudi cenejše je. Leta 1900. je bilo 16,900 črnokožnih farmarjev na jugu. Ob zadnjem ljudskem štetju leta 1910. se je število zmanjšalo na 15,366, torej v desetih letih nad 1,500 farmarjev manj. Sredstvo proti koleri. "Corriere del-la Sera" poroča iz Rima, da je znan kemik iznašel neko sredstvo proti koleri, ki se bo prodajalo pod imenom "Vibriolisin" in ki je v številnih slučajih imelo presenetljive uspehe. Italijanska vlada bo z novim sredstvom pustila nadaljevati poizkuse. Bivši predsednik dume Gučkov, po-vrnivši se s svojega potovanja po Skrajnem Vzhodu, kamor se je bil podal proučavat gospodarske in politične razmere, priobči sedaj v moskovskih listih vspeh svojih opazovanj. Gučkov je izjavil, da je vojna med Rusijo in Kitajsko neizogibna. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 ZNAK VELJAVE. Rudarstvene družbe v Združenih Državah so lani izplačale $150,000,000 dividend. Palača papežev kot gledališče. Iz Pariza poročajo: V umetniških krogih je povzročil mnogo ogorčenja sklep mestne uprave v Avignonu, po katerem naj bi se znana palača papežev v Avignonu, zgodovinska stavba, oddala v najem nekemu gledališkemu podjetju. Umetniški krogi protestirajo proti preuredbi zgodovinske krasne stavbe. Prebivalstvo Španije znaša po zadnjem ljudskem štetju leta 1910 19,500,-000 duš. Letni prirastek zadnjih let je zelo nizek in znaša le 0.5 odst. Po številu prebivalstva največji mesti ste: Madrid s 571,539 in Barcelona s 560,-000 prebivalci. Nad 100,000 prebivalcev imajo še naslednja španska mesta: Valencia 213,550, Sevilla 155,366, Malaga 133,045 in pa Nurcia 124,983. Proti jetiki. Angleška komisija za proučavanje jetike je izdala o svojem desetletnem delovanju obširno spomenico, v kateri poudarja, da se človeški bacili v učinku ne razlikujejo od živalskih. Ljudje in živali se lahko medsebojno inficirajo. Živalski bacil pride prav gotovo v mleko, ki zanese bacile v otroka. Tudi jetično meso prenaša bacile. Komisija priporoča še strožje pregledovanje živil. Človekoljubno orožje. Neki Nemec je baje izumil nove vrste samokres, ki je bolj krščanski kakor dosedanje o-rožje. S tem samokresom se strelja kakor z vsakim drugim revolverjem in tudi zadene — če namreč človek zna — ampak — ne ubija se. Sovražnik, ki ga zad&neš, pade za deset minut v omedlevico, potem na lahko zopet vstane živ in zdrav, kakor da ni bilo nič. Naboj je sestavljen iz smodnika in raznih kemikalij, ki so izumiteljeva tajnost. Le škoda, da ni pričakovati od velesil, da bodo zaradi tega izuma pometale svoje puške in kanone v ropotarnico. SVARILO! Penaredek je revščina, a mi tega nočemo, ker naš kruh je čedalje bolj priljubljen, Butter Krust ponarejajo na neke načine, a njega kakovosti in vrednosti ne bodo ponaredili. Nekateri grocerji prodajajo vaje drugo kruh, ker je tam več dobička, ker ga ceneje dobijo a kdor pozna naš kruh, ga bo zahteval povsod. Kupite najboljši kruh. Pečen v čisti pekarni. Tako izglede te vrste hleb. EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regal ije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. ' CENE NIZKE. P. KERŽE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ «<»C ♦©♦€) ♦o+o ♦o+c ♦o-t-c +o*o *o+o +o+< +O+O+O+C ♦o+o \ Joliet Citizens Brewing Co. ! North Collins St., Joliet, 111. Samoumor zaradi mačke. V Samo-roiskaji ulici v Peterburgu je stanovala učiteljica Elizabeta Bjelickaja. Imela je mačko, ki je bila njena ljubljenka. Sicer ji je ta mačka povzročila marsikatero nepriliko, a učiteljica je vse rada pretrpela. Pred dnevi je na okno stanovanja učiteljice priletel je skočila mačka za njim, je golob odletel in mačka je padla iz petega golob, ki ga je hotela mačka ujeti. Ko nadstropja na tlak, kjer je obležala z razbito glavo. To se je zgodilo pred očmi Bjelickaje, kar jo jc tako razburilo, da je skočila skozi okno za mačko. Težko poškodovano so jo prepeljali v bolnišnico, kjer pa je čez nekoliko trenotkov umrla. :Piite Ells. Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. I Zahvala. Povodom smrti mojega pok. soproga gosp. Jak. Cesar se najiskrenejše zahvaljujem vsem znancem, prijateljem in sorodnikom za izkazano sožalje in pomoč ter za ude-ležitev pri pogrebu. Pokojnika priporočam v molitev. Sveti mu večna luč! Joliet, 111., dne 24. avgusta 1911. Žalujoča Marg. Cesar. C. W. IHOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Ana Vogriti Izkušena babica 1216 N. Hickory St., Joliet, 111. kadar ste v mestu »te THblJflui, da »o Kr«it« okropjatl s okusu« pljaie ln Jftdil v salun in restavracijo BAR CAFE-"? Poitrežbo llboro«' prav |» doinaco. 403 N. Chicago Togal C'ui SU. .joliet ****** K. S* K* »**»»» JEDNOTA Organizovana v Joliet-u, I1L dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.......Anton Nemanich, coi. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. j-podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa. & podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. ®»vni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. "možni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. jHagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111. $ 0>;*>ovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 813 North Scott St., Joliet, 111. JI Hlolaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. »rhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Jotiet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426. Gilbert. Minn. PROŠNJA. Novoustanovljeno društvo v Beaver Falls, Pa. prosi za sprejem v K. S. K. Jednoto. Imena prosilcev so: Franc Grdenič, Ignac Krušlin, Mihael Jak-s»č, Anton Prašin, Alojzij Grdenič, Josip Stekovič, Jurij Rogič, Josip Di-nar, Vid Kuzma, Mihael Sever, Jakob Prašin, Jakob Kuzma in Valentin Horvat. m PRISTOPILI ČLANI. £; v društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 17724 Alojzij Bedenko, roj 1878, f zav. za $1000, 4. razred, spr. 20. avg. 1911. Dr. št. 94 članov. * društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 17725 Anton Kruljac, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 17726 Tomaž Vitunjac, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, . spr. 20. avg. 1911. Dr. št. 124 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 17727 Frank Tomažič, ., roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 19. avg. 1911. Dr. št. 40 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 17728 Jakob Car, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 1-3. avg. 1911. Dr. št. 209 članov, društvu sv. Cirila in Metodi 59, Eveleth, Minn., 17729 Alojzij Telič, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 17730 Karol Klančar, roj 1891, zav. za $1000, 1- razred; 17731 Primož Zakrajšek, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 17732 Anton Tome, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred, spr. 19. avg. 1911. Dr. št. 228 članov. K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 17733 Jožef Košir, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 17734 Josip Krašovec, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 17735 Jakob Simonič, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 15. avg. 1911. Dr. št. 42 članov. f društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 17736 Frank Mlakar, roj 1889, i zav. za $1000, 2. razred, spr, 18. avg. 1911. Dr. št. 100 članov. * društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 17737 Mile Tadič, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 18. avg. 1911. Dr. št. 46 članov. ^ društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 17738 Anton Hren, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 17739 Josip Nikolič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, sPr. 19. avg. 1911. Dr. št. 36 članov. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis.,, 17740 Ivan Radovičovič, roj 1893, zav. za $500, 1. razred; 17741 Karol Jankel, roj 1892, zav. za $500, 1. razred; 17742 Ivan Bohte, roj 1891, zav. za $500, 2. razred; 17743 Josip Krese, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 17744 Anton Gričar, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 17745 Ivan Matijevič, roj 1886, zav. za $1000. 3. razred; 17746 Bernard Kelin, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 17747 Štefan Čauš, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 17748 Franc Gerič, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred; 17749 Franc Banko, roj 1881, zav. za $500, 3. razred; 17750 Franc Zevnik, roj 1881. zav. za $1000, 4. razred; 17751 Matija Burg, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 17752 Gregor Sobolič, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred; 17753 Anton Štimac, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, j. spr. 13. avg. 1911. Dr. št. 76 članov. K društvu sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 17754 Rev. Ant. Schiffrer, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 13. avg. 1911. Dr. št. 66 članov, društvu sv. Jan. Nepomuka 141, Linton, Ind., 17755 Ivan Zavašnik, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 13. avg. 1911. Dr. št. 14 članov. PRESTOPILI ČLANI, d društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 12884 Anton Gliha, 13. avg. 1911. I. dr. št. 343 čl. II. dr. št. 76 čl. ^ SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2255 Martin Svete, 21. avg. 1911. 1 ■ Dr. št. 200 članov. društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 9593 Ivan Kolenec, 13. avg. 1911. L Dr. št. 100 članov, •društvu sv. Jožefa 112, Ely. Minn., 1709 Nik. Cernič, 21. maja 1911. Dr. št. 96 članov. 0 SUSPENDOVANI ČLANI. " društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 16721 Josip Gus, 12296 Ivan Margetič, 19. avg. 1911. Dr. št. 173 članov, društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 13660 Iyan Kočevar, 14012 Alojzij Za-bukovec, 4350 Franc Zupančič, 15676 Martin Spičko, 13189 Martin Skufca, 7350 Mohor Strumbelj. 17305 Ivan Marolt, 15814 Josip Kambič, 9709 An-q 'on Kaplan, 17. avg. 1911. Dr. št. 279 članov. 13 društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 15851 Franc Gazboda, 17072 () Prane Sabotin, 17073 Ferdinand Leščak, 21. avg. 1911. Dr. št. 148 članov. a društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12714 Ivan Mihevec, 21. avg. 1911. u, Dr. št. 199 članov. 41 Od Od društva sv. Anti Pad. 72. Ely, Minn., 10505 Martin Fister, 14. avg. 1911. Dr. št. 74 članov. društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, III.. 7904 Anton Steblaj, 16011 Ivan Grom, 17086 Anton Mihclčič, 15. avg. 1911. Dr. št. 75 članov, d društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa.. 17595 Josip Vučič, 13. avg. 1911. Dr. št. 34 članov. 0 ODSTOPILI ČLANI. ® društva Frid. Baraga 9.3, Chisholm, Minn., 15750 Ivan Mlakar, 15. avg. 1911. Dr. št. 99 članov. ). PRISTOPILE ČLANICE. društvu sv. Cirila in Metoda št. 4, Tower, Minn., 5030 Jera Kral, roj 1868, ^ zav. za $1000, 6. razred, spr. 16. avg. 1911. Dr. št. 28 članic. društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 5031 Ana Resnik, roj 1888, zav. ^ za $500, 2. razred, spr. 13. avg. 1911. Dr. št. 53 članic, 'društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 5032 Nikolič Mary, roj 1884, zav. za v $1000, 3. razred, spr. 19. avg. 1911. Dr. št. 12 članic. društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 5033 Uršula Hudal, noj 1881, zav. ^ za $1000, 3. razred, spr. 13. avg. 1911. Dr. št. 13 članic, društvu Srca Marijinega št. 111. Barberton, Ohio, 5034 Marija Gerbec, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, 5035 Uršula Tancek, roj 1889, zav. za $1000, u razred, spr. 19. avg. 1911. Dr. št. 16 članic, društvu Marije Pom. 119, Rockdale, 111., 5^36 Antonija Poskvan, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 12. avg. 1911. Dr. št. 19 članic. v društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 5037 Johana Šemrov, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, 5038 Rozalija Šemrov, roj 1890, zav. za $1000, v-, 2. razred, 5039 Marjeta Šemrov, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. | 19. avg. 1911. Dr. št. 61 članic. 1 L PRESTOPILE ČLANICE. ' društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., k društvu sv. Rozalije 140, Springfield, III., 947 Alojzija Kužnik, 2816 Alojzija Barlič, Marija Kužnik, 20. avg. 1911. I. dr. št. 12 članic. II. dr. št. 22 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE, društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 1204 Marija Černič, 21. maja 1911. Dr. št. 32 članic. 0 SUSPENDOVANE ČLANICE. 4 društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3171 Franca Malovič, 18. avg. 1911. Dr. št. 59 članic. JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K.. J. % IZ URADA GL. PREDSEDNIKA K. S. K. J. Vsa cenjena društva naše slavne Jednote opozarjam, da se pri volitvi Sata za jednajsto gl. zborovanje ravnajo točno po pravilih stran 53 ter ^ rtwiu za jcunajsio gi. z-uv.v. • ~ ...... u j ^ iui.nu po pravimi anau icr lotevajo točko, ki se glasi; VSAK DELEGAT, KI HOČE ZASTOPATI *}USTVO PRI GL. ZBOROVANJU K. S. K. J. MORA BITI AMERI-o*1 DRŽAVLJAN Toliko v pojasnilo in odgovor na nekatera vprašanja ®trani društev. 2 bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat ANTON NEMANICH, gl. predsednik. IZ URADA DUHOVNEGA VODJE K. S. K. J. Večina društev, z malo izjemo, mi je že odposlala spovedne listke za leto 1911. Vse one tajnike, ki niso tega še do danes storili, jih tem potom opominjam, da mi jih nemudoma odpošljejo. Društva, oziroma njih člane, ki ne bodo tega opomina upoštevali, bom po pravilih K. S. K. J. še pred konvencijo izločil. Od velikonočne spovedi so opravičeni vsi oni, ki žive v kraju, kjer ni slovenskega duhovnika, ali pa so sploh nezmožni opraviti sv. spoved v kakem drugem jeziku. Zapomni naj si vsakdo: Naša Jednota je katoliška in komur je spoved odveč, je zašel v tuji tabor kot vohun, ki skuša s svojim indiferen-tizmom okužiti verski živelj naše do sedaj dične Jednote. Kdor se torej noče podvreči zapovedim naše sv. cerkve, naj odstopi od naše Jednote! Saj je vse polno drugih slovenskih Jednot, ki so javno zatajile vero svojih pradedov, vero svojih očetov in mater; k tem naj pristopijo. Človek ima prosto voljo; zatorej lahko pristopi h katoliški ali nekatoliški Jednoti; lahko služi Bogu ali hudiču. Nemogoče je pa, da kdo istočasno služi obema strankama. Kdor jedno ljubi, bo drugo sovražil; kdor jedno zagovarja, bo drugo zavrgel. Geslo naše Jednote je: skrbeti za telesni in dušni blagor njenih članov in članic. Naš klic se razlega širom Amerike: Vse za narod z Bogom! Z nasprotne strani se pa sliši: Vse za narod — brez Boga! Naša Jednota je, in bo ostala katoliška. Zatorej opozarjam vsa slavna društva, naj si izvolijo za svoje delegate vzorne katoliške možje, ne polovi-čarje, ki stoje na plotu in se skrivajo med nami kakor strupeni gad v gosti travi. K sklepu si naj delegati bodoče konvencije zapomnijo še to: Kot duhovni vodja K. S. K. J. imam brezpogojno nadzorstvo v verskih zadevah nad vsemi člani. Pravico imam izločiti glavnega predsednika, kateregakoli odbornika ali člana, ki bi ne živel kakor se katoličanu spodobi in bi se mu to dokazalo." Vsled pravic, katere mi jamči država na podlagi naših pravil, bom izločil na licu konvencije vsakega delegata, ki bi se drznil staviti kak predlog, kateri bi bil v nasprotju z našo katoliško vero. Dogodilo se je že, da si je društvo izvolilo za svojega delegata moža, ki se je tako daleč spozabil, da je skušal s svojim predlogom delati predpise naši sv. katoliški cerkvi. S takimi volkovi se mora enkrat za vselej obračunati, ker oni ne spadajo v našo sredino. JOHN KRANJEC, duhovni vodja K. S. K. J. Kako človek postane milijonar? Neki newyorški list je vprašal razne amerikanske večkratne milijarderje, kako človek naglo in gotovo postane milijonar. Prvi je odgovoril Charles Rouss, ki ima nad 100 milijonov: "Premoženje je odvisno le od osebe. Čim večje je kupčijsko polje, tem bogatejša je žetev. Delo, poštenost, varčnost in točnost, vse to so sigurne1 podlage bogastva. Kupuj in prodajaj hitro in zadovolji se z malim dobičkom." — Milijarder P. Collins Hountington pravi: "Nikdar ne sme človek drugim povedati svojih misli in načrtov. Pred vsem pa treba, da je človek liljuden z vsemi, s katerimi stoji v zvezi. Vsak posel treba najprej z vseh strani dobro pregledati, potem pa naglo in krepko izpeljati. To je sredstvo za uspeh." — Bogataš Rus-sel pravi: "Da se doseže uspeh, mora biti človek pošten, delaven, predvsem pa neizmerno varčen, kar mu mora biti najvišje načelo." — Bogataš D. O. Willis, ki premore 400 milijonov, pravi: "Osem'ur spati, 12 ur delati, ostanek dneva pa porabiti za duševno zabavo in počitek. Plačati vse menice in dolgove pred dospelostjo. Od zasluženih dolarjev vedno dati na stran vsaj enega: to je prava pot do bogastva." — Kralj jekla, Carnegie, pa pravi: "Tajnost bogastva leži trdno v 5 temeljnih načelih: točnost, nagla izvršba, hladnokrvnost, varčnost in v neomajnem načelu: nikdar se ne prenagliti." Milijonarji tihotapci. Newyorške carinske oblasti so dognale, da so američanski milijoilarji podkupovali carinske uradnike, da jim niso preiskali kovčegov, ko so se vračali iz Evrope v Ameriko. Država je oškodovana za več milijonov. Zaprli so več uradnikov, ki so dobili za vsak kovčeg 100 dolarjev. Milijonarsko tihotapsko družbo je vodil neki milijonar, ki je sam vtihotapil dragocenosti in pohištvo v vrednosti 10 milijonov v Ameriko. Ovadila ga je neka ženska, ker ni hotel več občevati ž njo. Dognali so, da je goljufalo ameri-čanske Carinske urade dvanajst milijonarjev. En sam med njimi je vtihotapil blaga, vrednega 2 milijona. Uradnike, so milijonarji podkupili z več sto tisoč dolarjev. POLET V JOLIETU. Zrakoplovna tekma v Dellvvood parku se bo vršila ta teden v petek, soboto in nedeljo. Pričakuje se prav mnogo gledalcev iz vseh krajev te o-kolice. , Železniške družbe so to tekmo razglasile po vseh mestih ob svojih progah daleč naokolu do Bureau Junction in La Salle, III., da se ljudstvo spomni na nekaj nenavadnega v našem mestu. Najbolj izurjeni zra-koplovci so dobljeni za ta polet. Moi-sant stroj, ki je eden izmed treh najboljših in g. Rene Simon iz Pariza je znan, kot najdrznejši zrakoplovec na svetu, bo sedel na stroju ter bo 'vpri-zoril vse najtežavneje ptičje polete z ozirom na visoko in hitro letanje. Ker zna stroj tako goniti in zavijati na vse načine, zato ga imenujejo letajočega norca. John J. Frisbie že poleta sko-ro 20 let, ter je tako premeten, da leti prav čudežno. Vstop je samo 25c, če pa hočete sedeti na "grand stand", stane pa še 25c. Te cene so prav nizke. Navadno se računa po $1.00 in višje do $3.00, a ker jc naše mesto delavsko, in ker je želja, da bi se tega vsakdo udeležil, za to cena tako znižana, da vsak lahko vidi te tekme za malo vsotico, vendar ne bo mogel nihče priti zastonj. Vodstvo te tekme je vso stvar uredilo, da bo vsakdo zadovoljen in družbe pouličnih kar bodo vožnjo uredile, da bo vsak točno in dobro postrežen. Tikete lahko dobite vsepovsod v hradu Joliet News in drugod. Kupite jih kmalu, da ne čakate ko bo vsak hotel imeti tiket. Park je krasen in igrala bo izvrstna godba vsak popoldan. Ne opustite te prilike, da boste videli kako je svet napredoval, ker v tem stoletju že ljudje z stroji letajo tako hitro kakor velikanske ptice. - Za kratek čas. Zasačen. "Človek, kakšen pa si? Saj nimaš dveh prednjakov." "Da, premisli mojo smolo. Včeraj mi 'je dala moja Ema rendez-vous v zobozdravniški delavnici svojega od potovavšega očeta. Naenkrat se starec nepričakovano vrne, — ona me predstavi kot bolnika, — jaz, — jaz se delam norega vsled bolečin, — in on mi izdere oba zoba." Vsak svoje. Mihač pride k odvetniku in mu pripoveduje povest svojega prepira zavoljo dedovine. "Ali ste mi sedaj povedali tudi vse prav po pravici?" ga vpraša odvetnik. "I, kajpak; povedal sem Vam golo resnico!" je odgovoril kmet. "Mislil sem si, da laži lahko sami pristavite!" Da sta ga onadva nagnila, sta mislila. Dva mlada Američana, prvikrat potujoča po Italiji, sta se nekega večera ustavila v Pisi, kjer sta se pridružila nekim veseljakom v kavarni. Gredoča domov natrkana, sta se rinila proti neki stavbi in sta obstala tam. "Jojmene!" je zakričal tik zida stoječi, naglo pogledavši navzgori po stavbi. "Glej, kaj delava!" Oba razsa jača sta zbežala. Zapustila sta mesto s prvim jutr-njim vlakom, ker sta mislila, da ni varno ostati in si ogledati slavni nag njeni stolp. Diplomat. Neki nemški farmar v Severni Da-koti, poganjajoč se za neki urad, se ni hotel zameriti nobeni stranki. Ob desetih na večer volitve je bil izid še negotov, ko so farmarja pozvali, naj jih osreči z govoranco. "Sestali smo se," je rekel, "da obhajamo to slavno zmago. Sedaj še ne vemo, kam se obrne. Hura! Hura! Hura!" Dosti biznesa. "Kako izhaja Vaš sin, mladi doktor?" "Izvrstno, odkar se je naučil prilagoditi okoliščinam. Začel je kot specialist za pij uča, a sedaj je specialist za zelena jabolka." Nekaj vreden mož. "Da, miel je izredno nadlogo s svojimi očmi,' je rekel slavni zdravnik za oči. "Vsakpot, ko je začel čitati, je čital po dvoje." "Revček," je pripomnila sočutna o-seba. "Potemtakem pač ni mogel dobiti dobre službe?" "Jo je dobil! Plinarni^ka družba ga je brž izsledila in^vzela v službo z izvrstno plačo za čitanje gazometrov (plinomerov)." Ljubezniva ženka. Parček sedi v železniškem vozu. Pa se obrne "ona" laskavo do "njega": "Ali dobro sediš, dragec moj?", On: "Izvrstno!" "Tvoj prostorček je torej udoben?" "Pa kako!" "In ne čutiš tudi nič stresov?" "Pra'v nič ne!" "Tudi prepiha ne čutiš?" "Kaj še! Moj sedež je izboren!" "Tako! No, potem bodi tako dober in zamenjaj z mano!" Revčka! Tone: "Hello! Kaj pa misliš sedaj?" Tine: "O, ne mnogo; baš mislim, da Adam in Eva nista nikdar mogla biti zakonita stanovalca sirotišnice." Ponudba. Koliko galonov vode more držati sod, katerega širina dna je 98^4 inča, širina sredi soda 106 inčev in notranja dolžina 109^ inča? Kdor prvi vpošlje upravništvu Am. SI. natančni preračun, bo dobival naš tednik pol leta zastonj, ker je plačal naročnino zanj g. P. Brunsky iz Kansas City, Kas. PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejega zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Te-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot "water doktor". On je specialist za moške, ženske in otroikc bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je tO sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrib, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. ZdravrJški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in am Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, 900 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOI& i Pooblaščeni Agent od vsib Parobrodskih Družb. za So. Chicago in okolico J« Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, III le en blok od naše cerkve. E. Wunderlich Granite Co. 804-806-808 N. Hickory Street, JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov, Naše podružnice so: Bethania in Ressurection Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville, III. Chicago Phone 949. N. W. Phone 949 FINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Cor. Scotfand Clay St Both Telephones X v korist slov.-hrv. cerkve sv. Jurija v South Chicago, III., dne 3. in 4. septembra 1911 (NA LABOR DAY) NA LAKE SIDE GROVE. Zupljanom ter vsem Slovencem in Hrvatom vstop prosti Drugorodci plačajo za oba dni 35c vstopnine, a ženske v njihovem spremstvu so proste. Začetek ob 1. uri popoludne oba dni. DOBRODOŠLI! klice vsem 61ovencem in Hrvatom od blizu in daleč CERKVENI ODBOR. ■mtmmmmmmmaamaa*m*mmmmmmm*mmmmammmmmmmmmmmmmmmm*mm*mmmmmmmmmm*mmmmammmmm»mmmmmm. QJ Srečni ribič. <51 (Povest iz Bretanje.) (o) Resnično, ni bilo srečnejšega človeka pod božjim solncem, kakor je bil Jean Ruis. Tako smo rekli vsi. Prevzel je od svojega očeta bogat ribji lov in lep modro-belo pobarvan čoln, ki ga je sukal po valovih strokovnja-ško kakor malokdo. Bil je vesel, čvrst človek, ki mu je vsakdo z veseljem pogledal v jasne oči. Pred kakim pol letom je poročil Yvonne. Bila je to najlepša dekle v vasi in mogoče tudi v celem okraju. Ni bila tako močnih kosti in žilava, kakor druge ribiške hčere; nikakor ne. Bila je nežna in rahla kakor kaka princezinja. Obrazek njen je bil sladak, lase je imela rjavkasto rdeče in bujne, oči pa velike, ki so zrle tako tuje in sveto ko one svete Device v vaški cerkvi. Vsakdo v vasi jo je ljubil in vendar je ni nihče zavidal Jeanu, da je bil srečen človek, ki si jo je pridobil. Hej, to vam je bila lepa svatba! Lepo je bilo videti nevesto, oči vseh so kar visele na njej, in ko je dejala svojemu Jeanu "da" ter ga pogledala ljubeznjivo od strani, se je komaj zdržal, da je ni objel pred vsemi ljudmi. Bila sta poročena pol leta in Jeanu se je dozdevalo, da je vsak dan bolj srečen in bogat. Kar je videt v očeh svoje mlade nežne žene, vse ji je naredil. In njegovo občevanje ž njo je bilo vsak dan bolj spoštljivo in bolj prisrčno, kajti Yvonna je pridno šivala otroške srajce, plenice in vse one ljubke majhne stvarce za otroka, svojega otroka, na katerega je vedno mislila s pričakovanja polnimi sanjami. Da, brez dvoma je bil Jean Ruis izmed najsrečnejših ljudi in vendar nekaj ga je težilo že dalje časa, neka skrivna skrb. Bilo je solnčnega pomladanskega dne v aprilu, ko je zalotil svojo" Yvonno, kako je vzdihnila. In ko jo je skrbno vprašal, kaj ima na srcu, je rekla: "Veš li, ti veliki Jean, kaj bi si rada želela, ako bi bila bogata? Šivalni stroj. S tem bi šlo hitro izpod rok šivanje srajčk in blazin! Ti še niti ne veš, kaj je prav za prav tak stroj? V vasi ima županova hči Juliette tak šivalni stroj. Ej, kako jo je veselo gledati, ko stopa z nogami gor in dol ter zgoraj kolo brenči "rrrr" in skače igla hitro dol in gor ter naredi vsakokrat nov šiv v blago. Naenkrat je bilo delo končano. In ker mi je tako zelo ugajalo, mi je Juliette celo dovolila, da sem sedla k stroju ter ž njim sama šivala. Spočetka mi je v resnici burno bilo srce, toda potem mi je šlo gladko izpod rok in ne moreš si niti predstavljati, kako sem bila vesela, da sem tako hitro šivala." Ta dogodek je dal Jeanu mnogo misliti. To je bilo vendar nemogoče, da bi imela njegova Yvonna tako veliko željo, ki bi se ji niti ne izpolnila. Par dni mu je stvar v nedoločnih obrisih šumela po glavi, potem pa je začela dobivati gotove oblike. "Koliko velja taka stvar, šivalni stroj mislim, o kateri si zadnjič pripovedovala?" Yvonne se je smehljala: "Ti dobri Jean, to ni za nas. Juliette je kupila stroj star v mestu in vendar je veljal 50 frankov." "Mnogo," rekel je Jean ter molčal. Drugi dan pa je bil načrt gotov. 12. junija, na rojstni dan Yvonne, mora imeti šivalni stroj. Gledal bo, da bo dobil kak star šivalni stroj na obroke in treba bo na vsak način preostali denar od svojega zaslužka prihraniti. Lahka se mu vsa stvar ni zdela, mislil je veliko in prevdarjal. Stroški so veliki, večji ko zasluži v dolgem času, toda Yvonna hoče šivalni stroj in mora ga dobiti. Nekega dne je oblekel svojo najboljšo obleko in ko ga je Yvonna vpra saje pogledala, bil je nekoliko v zadregi. Govoril je o ribjih kupcih v mestu, o opravkih; kratko in malo, moral je v mesto, poljubil je ženo ter odšel. Vsa zadeva se je sijajno posrečila. Pri nekem kramarju je našel tak stroj. Ogledava! ga je nezaupno od vseh strani, ker se je zavedal, da se malo razume na take stvari. Prodajalec se je moral vsesti pred stroj in krepko goniti z nogami. To je ropotalo in šumelo popolnoma prav in igla je skakala kakor je povedala Yvonne, gor in dol. Potem sta se končno zmenila za prodajno ceno, in sicer 45 frankov. Do 12. junija plača 20 frankov ter pride potem po stroj, za ostanek 25 frankov pa sta v obrokih. Sedaj je bil Jean zopet srečen. Njegova mala Yvonne je bila sicer vsak dan bolj pro zorna in slabotnejša. Ni tožila, ven dar pa so okoli nežnih ust nastale gube trpljenja in velike oči so zrle tako žalostno in proseče. Toda kaj je razumel Jean o vsem tem. Mislil je, da mora biti tako in da bo zopet vse dobro. Jeanu je postajalo kar nekako tesno, ako je mislil na svoje oče tovsko dostojanstvo. In prišel je 12 junij. Zgodaj zjutraj je Jean vstal ter se pripravljal, da odide v mesto. Yvonne je ležala trudna in bleda v postelji ter je rekla: "Prosim te, Jean, ostani vendar danes raje pri meni. Jean je mislil, da želi to zaradi svojega rojstnega dne, četudi mu je tez ko delo, ko se je delal, kakor bi ničesar ne vedel o tem. Vzel je srečno prihranjenih 20 frankov ter ji dejal, naj ga pričakuje okoli opoldne in odšel v mesto, ne da bi slutil, da se uboga žena doma zvija v bolečinah. Stroj je bil velik in težak, toda kaj je bilo to za Jeanovo ljubezen in požrtvovalnost. obraz bo pač naredila Yvonne, ko bo videla stroj. Kako sreče polno se ji bodo zasvetile oči. Kako vesela se bo zahvalila Jeanu, ko bo rekla: "Ti moj ljubi, dobri, veliki Jean, kako te imam rada." Srce mu je kar začelo hitreje biti, ko je mislil na to. Solnce je pripekalo vedno hujše in stroj je postajal vedno težji in težji. Parkrat je moral obstati, da je počival, toda ni si privoščil mnogo časa — vedno naprej, domov, k svoji Yvonni. Končno je zagledal dobro znane hišice domače vasi in med njimi svoj ljubljeni, prijazni dom.---Kaj neki imajo ljudje? Izogibajo se mu s pota ter ga tako čudno pogledavajo. Da, to bodo govorili! Že je stal pred domačimi vratmi; odprla so se, in iz hiše je stopil sivolasi župnik. Prestrašil se je, ko je zagledal nenadoma Jeana pred seboj. Potem je položil roke na njegove močne rame ter zrl poln sočutja v strahu polne široko odprte Jeanove oči. Jean je čul kakor v sanjah; ko mu je dejal stari gospod: "Bodi pogumen, ubogi moj Jean; tvoja žena je bila predobra za ta svet; vzel jo je tebi med svoje angelje." Jean je zakričal grozno, zaškripal z zobmi, da je oblivala vse okoli stoječe zona. In potem je zagnal stroj ob tla ter planil v hišo. Tu je ležalo njegovo vse, njegovo najljubše, vse njegovo upanje in življenje —mrtvo. Bel ko kreda je bil obraz in mehka ustna so bila mrzla. Jean je stokal, hotelo ga je zadušiti, grabil se je za glavo, ko je videl izgubljeno srečo. — "Jezus, Bog pomagaj mu!" so šepetale okolu stoječe ženske ter odšle polagoma in potihoma, da niso gledale nesreče. Jean Ruis pa je ostal s^svojo ljubljefio, sedaj mrtvo ženo. Nekaj časa pozneje so pripovedovali ljudje Jeanu, da se je udrla ženi kri, komaj ko je odšel z doma in da so jo našle sosede umirajočo. V svoji smrtni stiski je neprenehoma klicala Jeana, svojega velikega Jeana, ki bi ji edino mogel pomagati. Prosila je^ sosede, naj ga gredo iskat, saj jo tako zelo ljubi. In potem je z njegovim »neonom na onemoglih ustnih umrla tako težko, težko--- Jeana Ruis, nekdaj tako srečnega ribiča, od tedaj nihče ni videl, da bi se smejal. Tiho in temno živi v zapuščeni koči, ne mara nobenega človeka poleg.sebe ter čaka, da reši smrt tudi njega, ubogega, nesrečnega Jeana. Iz vaškega življenja. Slika iz vasi. I Od hiše do hiše roma že vse dopoldne cigan. Ne hodi, kakor hodijo pravdanski ljudje, ampak pri vsakem koraku trudoma povleče zadnjo nogo in da bi stopil hitreje, izteza tudi vrat šiloma naprej, kadarkoli/koraka. Rekel bi, usmiljenja vredna potvora, ali če ga dobro premotriš, boš videl, da je to nakazana bestija, kolikor ga je pod kožo. Nič krščanskega ni na njem, razen podobic Matere božje, martre in sv. Bernarda, ki se mu Kristus s križa ljubeznjivo podaja v objem. Te podobice so pritrjene na igle, ki jih ima vtaknjene spredaj v mastni trak zve-riženega in zelo ponošenega klobuka, tako, da jih mora prav vsakdo zapaziti na prvi pogled. Očiv-idno ima s tem namen, vzbuditi naklonjenje Vernih ljudi ter delati tako reklamo za svoj "kinematograf". V koščeni, z ohlapno kožo odeti roki nosi zamazan, razcefran papir/ na katerega mu je nekdo z okorno roko napisal spakedrano slovensko vabilo k večerni predstavi, ki obeta pester program: Kristusovo trpljenje, rusko-japonsko vojsko, potovanje na Severni tečaj in še več zanimivosti. • Ljudje malomarno pogledujejo program, ne baš zato, ker se jim ne ljubi mučiti oči ob tistih hieroglifom podobnih črkah, ampak radi tega, ker se ne morejo nagledati potvore, ki marljivo gestikulira k svojim polumljivim besedam, tako da z rokami pravzaprav več pove, nego z jezikom. Razumejo samo to, da jih želi cigan zvabiti zvečer v "komedijo", in ker je vstopnina dokaj nizka, zlasti pa, ker jim vzbujajo zaupanje podobice na nje govern klobuku, skoro povsod sklenejo odzvati se vabilu. Vražji cigan! Kakor je kreatura, ali od nog do las je prevejan potepuh. Zdaj pobožno vije oči, stiska pohlevno ustnice in dela spokoren obraz, ampak da bi imel priliko, ukradel bi tron božji in ga takoj zapil. Otroci pohajkujejo za njim; imenujejo ga komedijantarja. Neki nakaza-nec ga skuša celo oponašati v komični hoji. Tudi vrat izteza tako ter vzbuja s tem prav mnogo smeha. Nazadnje ga ošvrkne mimovozeči voznik s korobačem in norčije je ko nec. Kakor bi treščilo, se je razkropila kopica paglavcev in tudi cigana ni več na cesto. * * * še pokosili niso dobro, že oblegajo radovedni otroci hišo podžupana in o-paldarja, ali kakor ga hoč^ imenovati financar: trafikanta Damijana Ogrize-ka, kjer se je nastanil kinematograf. Paglavci so kakor na iglah; niti trenutka ne mirujejo. Love se okrog voglov, zijajo skozi okna, zdajpazdaj se spro, sledi pretep in jok. Bogve kolikokrat je bil Ogrizek že nad njimi. Najprej jih je zlepa odganjal, s tistimi važnimi besedami, ki so čisto lastne podžupanom. Ali kaj brigajo razposajenca lepe besede, vse gre do skozi šivanko. Še zgrda se ni dalo nič opraviti. Ko se jih je nabrala zopet velika gruča, in so se začeli znova prepirati, prikazal se je tolsti obraz podžupanov in v tistem hipu je zažvižgal korobač in oplazil kamor je bilo. Kakor bi se vdrli, ni bilo več paglavcev. A komaj je preteklo par trenotkov, toliko, da je Ogrizek odšel v hišo, je že zopet mrgolelo, nov pretep in jok. "Satan naj se gre z njimi!" se je naposled spametoval opaldar, ko se je morda že dvajsetič \jrnil ves upehan in razgnevljen v sobo. Paglavci so zdaj svobodno kričali in se ruvali do večera. * * * Dve čudasvetli luči sta se prižgali pred Ogrizekovo hišo, ko se je zveče-rilo. To je naznanjalo, da je čas k predstavi. Tako svetlo ni bilo še morda nikdar po vasi. Ljudje so pričeli prihajati. Počasi se je zbrala pred "Opaldarjem", kakor se je reklo pri Ogrizeku po domače, vsa vas. Možje so se rinili k tistim nenavadnim lučim, občudovali so jih in jih niso mogli prehvaliti. Nekateri so bili mnenja, da še na cesarskem Dunaju ne poznajo take razsvetljave. Paglavci so se pomirili ter poslušali odprtih ust in debelih oči sodbe o luči. Tupatam se je pocedila kateremu prek telovnika debela slina začudenja. Zadaj so stale ženske in čisto v ozadju so se skrivala dekleta, ki jih je izdajalo neprestano hihitanje. A nihče si ni upal prvi v "komedijo". Zdaj se prikaže potvorjejii cigan, stopi na stol in začne kričati komaj umljive besede ter maha z rokami in izteza dolgi vrat. "Glej kamelo!" je zavpil nekdo. Vse se je smejalo. "Kaj se bomo tu obirali pri zlodeju, kakor tam gospoda!" se zavzame naposled kmet. ki je bil v vasi gotovo visokovpliven, zakaj za njim je šel v hišo vsakdo, ki je le zmogel vstopnino. Ostali so na cesti samo še tisti paglavci, ki se jim ni posrečilo, zmuza-ti se v hišo med nogami odraslih. Cigan je vgasnil luči, staknil svetilki ter zaklenil za seboj duri. Zdaj ga čaka mučno delo: urediti polnoštevil-no občinstvo. Soba ni baš majhna, ali nabita je skoro črez mero. Otroci segajo prav do stojala, na katerem je napeta uma-zanobela rjuha. Čisto sprednji morajo ležati na trebuhu, za njimi sede drugi po turško, za temi nekateri čepe, drugi kleče in še le sredi sobane pridejo na vrsto sedeži. Posedle so jih ponajveč žehice in nekaj starčkov. Cisto zadaj stoje fantje pomešani med dekleta. Zasedene so tudi postelje, omara in peč. Komična peršpektiva! Iztežka se prerije cigan do svoje la-terne-magike, ki stoji nasproti rjuhi, čisto zadaj na stolu, postavljenem vrh vegaste mize. Kmalu pozvoni in Ogrizek privije svetilko, segajočo izpod stropa v sredo sobe. Svečana tišina. Na rjuhi se pokaže svetla, okrogla lisa in na njej se prikazujejo slike ru-sko-japonske vojske, potovanja na Severni tečaj, p^sijona in vse'drugo, kakor je bilo napovedano. Posamezne slike komentira Ogrizek, ki se skuša v književni slovenščini, kar ipa mu ne pristoja prav. "Kaj se boš pačil, Opaldar!" ga na-hruli nekdo v poltemi. Vse se zasmeje. Tudi paglavci so postali nemirni Nekateri se krohočejo z odraslimi m ponavljajo prav zategnjeno Ogrizeko-ve spake. Drugi vpijejo, da jih bodejo kolena in trebuh. Samo sredi sobe so zamaknjene po-starne ženice v Kristusovo trpljenje... 1 Kadar se mudite na vogalu § | Ruby and Broadway ne i pozabite vstopiti v 1 MOJO GOSTILNO ( kjer boxtf najbolje potteeieni. S S s f§ Fino pivo, nnjboljid vina, in tmodke g Wm. Metzger Ruby and llroaduay JOLIET § FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zop« ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank*. Udobnost za noge. Ljudje, ki mnogo hodijo ali stoje zelo trpe na nežnih nogah, ki pečejo, bolijo, otekajo in skelijo. Taki ljudje kakor tudi oni, ki se jim noge čezmerno znoje, občutijo veliko olajšbo i" dosežejo udobnost, ako natresejo v svoje črevlje in nogavice Severovega Praška za noge in med prste po vsakem okopanju nog. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. Kupite pristnega, ki ga izdeluje samo W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4 DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV, štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich. Uradniki za leto 1911: Predsednik: John Kainbich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlich Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich. Odborniki za dve leti so: John Z Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler. Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss m John Bahor. Marjal: Andrew Ženko. Poslanec: Steve Verderber. Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek. Zdravnik: Dr. Raunavaara. Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan. Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00. Imenovano društvo spada h S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino'društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem prtstopu vabi odbor. Vina naprodaj Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rodeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinograd in klet St. Helena, naslov ca naročila: Hill Grit Vineyard" << Stefan Jakše, lastnik. Box 657. Crockett. Cal ClTAJTE! Ukfižem Vim ceatu k šfaatiu. Dokdzal som to tisfcel'udom a dokažem to aj V6m, ako nado-budnut SLastia. Odpište mi svoja adressu a poeliteže Stemp-Jlk a ja Vam po&lern.ilplny nS-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat. ELSDON NOVELTY CO. 3515 W. 51«t ST., CHICAGO. ILL. AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejša paro. brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko. Brzi poštni m novi parobrodi na dv» vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško. Za nadaljne informacije, cene ia vozne listke obrnite se na naše zastop nike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAH Izdeluje vse v notarsko delo spadajoče U®11® lOOG N. CHICAGO ST, JOLIET KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vpr»W za cene Lyons Bros LES ZA STAVBE-— IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St, JOLIET, II* tni i Ko se mudite v So. Chicagi, ne P^ bite se oglasiti pri meni. i JOS. ANSI* slovenska gostilna mesarija in grocer i j a. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, tj Pri meni dobite vse kar želite. & it« strežba točna, blago najbolje, a najnižje. Hjti ft h IA lA U u v« Emil Bachman 1719 South Center Areno«. CHICAGO. ILL. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Jos. Steblaj PRODAJALNA smodk, duhana, slaščic in mešanega blaga ZAVARUJEM PROTI OGNJU Tajnik Slovenskega Stavbinskeg* društva. 1840 W. 22 St, CHICAGO. & Geo. Laicti SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DR se priporoča rojakom v naklonjenost. Ft; Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. hi' Pošilja denar v staro domovino, tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in snsod k ROJAKI DOBRODOŠLI! , 3501 E. 95th St So. Chicago, ft* <* ft* f* ffr ffr ffr ffr db ffr fftl « * * * « * * * * « * * * % Zgodnji znak suSice. Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je Meda barva Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihqe ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je: Trinerjevo ZdravilnoGrenkoVino To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi žeiodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavali vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zado-bila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Izguba.teka Nepravilno prebav-1 j an je Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod Kolika in krč ' Izguba moči Rumenica Onemoglost Nekatere ženske bolezni Izbruhi i so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjcm Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina. To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911. JOS. TRINER, kemični laboratorij, 1333-1339 S. Ashland Avl. CHICAGO, ILL. » * i * 9 i 9 » * » » 9 * 2390235353482348232353534889534823234848232323 4823532353484848535348535353534853485323535323 PEC lR Miajoče tlffMof) ) ST, ros ■ V. i ' B Kf ; Gr - IET, Ili Ugodna prilika za varčevanje Najemno Podporno Društvo 19 Kongresni trg. v Ljubjan H zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestu je hranilne vloge PO 41 % Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri '»aki večji amerikanski banki PROTI drrfftu na "Kreditni zavod za ;ino in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, 'pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico. Koncem 1.1910 K. 401.520. Stanje hranilnih M Koncem 1 1910 okoli K 3 156,206.83. SIK ilua i, ne pa* ^ »eni bmpagnije $ Generale /9 Transalamtqut FRANCOSKA PROGA, zveza z Avstrijo, Ogrsko Ia Hrvatsko. JA PROVENCE 30.000 H. P {A SAVOIE aa.000 H. P. LORRAINE aa,ooo H. P. •A TOURAINE 15.000 H. P. fllCAGO (New) 9500 H. P. iotniki tretjega razreda dobivajo lačno hrano na parnikih družb«, i* postelje, vino, dobro hrano in ^ mesna jedila. Urniki odplujejo vsak četrtek. ' . . 57 North River foot 15th St., York City. 51»»ni zastop na 19 State St, N. Y. ašfif JNJU- lskep Življenje na Filipinih in njihova zgodovina, ft Spisal Jakob Cuznar, vojak v službi Strica Sama. h RUŽ» ino, tf Maudice Kozminski, gl. zastop'nik za zapad, 139 N. Dearborn St. Chicago F'ank Medosh agent, 9478 Ewing Av t., So. Chicago, 111. A, C. Jankovich, 'gent, 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Paul Stark, agent, 110 S. 17th Street, St- Louis Mo L Stern & Son, agents N. Collins St., Joliet, Illinois. moi* P, m Pi 9 * i i i r i popolnoma varno naložen denar -JE PRI- Hranilnici in poseiilnici za Kandijo in okolico REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO. Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov » Vsetn svojim premoženjem. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obr» 'tojejo po 454 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačaj« "•"»a iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni "Dom" v Kandiji pri Novea •»etitu. — Naslov: ^NILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA jf^ Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za nlogeiali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor. Chicago and Van Boren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000 00. IMKfMMHfilA Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu. Priporočam cenj. rojakom sirom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov if graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje. Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenib držav kakor tudi obrise na izbero. Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi vst druge v mojo stroko spadajoča dela. Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite g» pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo. SVOJI K SVOJIM! Za obila naročila se priporočam, SIMON ŠETIUA SLOVENSKI KAMNOSEK 1011 N. CHICAGO ST JOLIET, ILL. Amerikanski Slovenec stane $1. na leto Jolo, Sulu, Filipini, 19. apr. 1911. — Glavno mesto ali stolica južnih Filipinov je na jugozapadnem delu otoka Mindanao ležeče mesto Zamboanga. Španci so ustanovili tu prvo vojaško postajo že 1. 1635. Xa južni strani mesta, tik ob morskem obrežju stoji mogočna, iz rezanega kamna zidana, nad 200 1. stara trdnjava, ki priča in obuja človeku spomin na nekdanjo špansko moč. Načrte za to trdnjavo je izdelal misijonar jezuitski oče Mel-hor de Vera; delo priča, da je bil inže-nir-strokovnjak. Čudijo se še danes, kako so Španci sploh zamogli izgoto-viti tako delo v tedanjih zgodnjih časih v kraju, obljudenem s sovražnimi in bojaželjnimi Mohamedani. V poslopjih v trdnjavi se sedaj nahaja Z. D. vojaško poveljništvo za južne Filipine. Tik ob trdnjavi se izliva v i)ior-stari, zgodovinsko zanimivi vodo-od, ki oskrbuje mesto in trdnjavo z vodo; oskrbeli in podarili so ga mestu že v zgodnjih dnevih očetje jezuiti. V steni trdnjave od suhe strani se nahaja čudodelna podoba Matere Božje katero Filipinci jako pobožno častijo. Dasiravno je Zamboango v kraju, kjer živijo po okolici v večini Mohamedani, vendar pa so prebivalci mesta po večini katoliški Filipinci, ki štejejo o-krog 10 tisoč po številu. Nad 100 1. e že minulo, odkar so se zbrali Mohamedani iz celega otoka z namenom, napasti in pomoriti vse kristjane, prebivalce mesta Zamboango. Ko so Filipinci to izvedeli, so se zbrali v obširni trdnjavi in se izročili v varstvo Matere Božje. Ko so Mori prihruli v mesto, so bili prebivalci že vsi na var-_______ Mori so mesto zažgali in popolnoma uničili, nakar so naskočili in jeli oblegati trdnjavo. Dasiravno so se v trdnjavi nahajajoči kristjani neustrašeno borili in odbili vsak napad številnega sovražnika, vendar pa jim je začelo primanjkovati živeža, zato jim je pretila velika nevarnost, vendar le niso izgubili upanja in so neprestano klicali Marijo na pomoč, ki jih je končno tudi rešila. Ko so Mori z vso silo. naskočili trdnjavo, se je prikazala ob steni trdnjave Marija v bliščečem sijaju: pri tej priči so Mori položili orožje in se s strahom razšli po otoku. Od tedaj pa do danes je med Mori in Filipinci v Zamboango vladal edno mir, in od tedaj Filipinci najpo-božneje častijo dotični k-raj. Postavili so tam oltar in podobo Matere Božje, kjer jih mnogokrat na tisoče kleči in moli. Številno blagoslovljenih sveč vedno gori na dotičnem mestu; vsako leto nosijo v krasnih svilenih oblačilih opravljeno podobo Marije v procesiji, katero nosi 8 deklic, ki so opravljene v belih oblačilih. Ra-zun Filipincev živi v mestu tudi večje število Kitajcev, nekaj Japoncev, Špan cev, Angležev in Indijcev, in razun ojaštva in civilnih uradnikov tudi par ameriških trgovcev. Zamboango je ažna kupčijska točka za južne Filipine; leži ob črti, ki veže severno direktno Manilo, Hongkong in druga kitajska in japonska pristanišča, južno pa Bornejo, Celebes, Jovo in Avstralijo, in sodi se, da po dogotovitvi Panamskega prekopa bode vodila tu mi mo glavna črta za ladije, ki bodo vo žile do in od Daljnega Iztoka. Med divjimi Mori. Jugozapadno od mesta Zamboango oziroma otoka Mindanao in do širne Borneje pa se razteza najjužnejše, v večini iz manjših otokov obstoječe Filipinsko otočje, kateremu so Španci dali ime Sulu Archipelago, ki je oblju deno po večini z Mori, Malajci moha-medanske vere. Izmed otokov Archi-pelaga je otok z imenom Sulu ali Jolo največji. V Jolo imenovanem mestu tega otoka je nastanjena najjužnejša posadka Strica Sama na Filipinih. Tu bivam tudi jaz že nad poldrugo leto, zato hočem ta kraj nekoliko natančneje opisati, ker tukaj je tudi sedež ali stolica sultana Sulu državice, edinega sultana pod zastavo Z. D. Mori, prebivalci tega otoka, slovijo daleč naokrog kot najbojaželjnejši in vroče-krvnejši prebivalci na vzhodu. Nekdaj so imeli v strahu vse Filipine, ropali so evropske trgovske ladije po vsem Kitajskem morju, kar so mnogi čita-telji gotovo čitali v raznih pripovestih. Tirali so prebivalce v suženjstvo celo iz severnega otoka Luzon. Šele ko so prišle parne ladije v rabo, so Španci dobili nekoliko oblasti nad njimi, vsaj toliko, da niso hodili ropat v severne kraje; ali nadlegovali pa so jim do zadnjega. In da so Mori vroče krvi, to je prav živo občutil tudi Stric Sam, dasiravno dostikrat neusmiljeno zavihti svoj bič nad njimi. Gotovo je še v spominu mnogim čitateljem bitka 1. 1906., ki se je vršila na tukajšnji gori "Bud Dajo", o kateri je ameriško časopisje zelo veliko pisalo in protestiralo, ker je bilo ubitih tudi več sto žen in otrok. Pogini|i so vsi do zadnjega, raje kot pa bi se bili udali; pri Morih je že v navadi, i da umrjejo skupaj, ako uvidijo, da je rešitev ali zmaga nemogoča; otroke in vse nesposobne osebe za boj pomorijo sami, raje kot bi jih pustili priti v roke sovražniku; žene pa se postavijo v bojno vrsto z možmi in se borijo dd zadnjega in prodajo svoja življenja kolikor mogoče drago. Edino preostalo živo bitje v bitki na gori Dajo je bilo malo dekletce v naročju mrtve matere, ki sedaj živi v Jolo od miloščine, ki jo dobi od vojakov; tukaj je splošno zna Kot običajno, je vojak poklical podčastnika od straže s "Corporal of the guard, armed Moro!" (korporal od straže, oborožen Moro); a ker ravno ni bilo nobenega korporala tam (bila sta pri večerji), je to mesto prevzel imenovani saržent (cugsfirar), in ker je bilo to zelo nenavadno, da sta Mora prišla pozno ob tem času v mesto, je še eden izmed vojakov opozoril: "Saržent, pazi! izgledata kot dva huda Mora." Pa saržent se za ta opomin ni dosti zmenil, kajti pregledal je dovoljenj že na stotine tu mimoidočim Morom. Ko se je njima približal, je v ospredju stoječi Moro yzel izza pasa košček bambu, v katerej votlini Mori navadno nosijo spravljena dovoljenja; v trenutku, ko je ta podal bambu, v katerem je saržent mislil da je spravljeno dovoljenje, je zadaj stoječi Moro izdrl meč in udaril po saržentu Frank Opeka gostilničar Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljit californijska vina. na pod imenom "Miss Dajo" (izgovori Daho). Vkljub temu, da je Morom znano, kako neusmiljen je Stric Sam, kadar mu jeza do vrhunca priki-pi, se oni nečejo poboljšati, in dvomilo je, ali se bodejo poprej, predno jih zadene usoda, jednaka ameriškim Indijancem. Njih slabih navad je mnogo kriva v mnogih ozirih njih moha-medanska vera, ki jih uči sovražiti kristjane in da je dobro delo pri njih bogu, Alahu, ako umorijo kristjana: s tem si zaslužijo nebeško kraljevstvo. Umori in napadi se ponavljajo leto za letom, posebno tu v Jolo, in marši- • čez obraz in mu presekal eno oko, na-kateri vojak je bil že žrtev, ki je padel I kar sta oba kot volkova planila po pod njih ojstrim mečem; pri njih je šejnjem z ojstrimi meči. (Dalje prih.) šega in navada, da nosi vsak odraščeni moški za pasom meč (bolo ali barang, kot ga sami imenujejo), zato moramo biti tudi vojaki oboroženi. Jolo je edini kraj na Filipinih, kjer moramo biti vojaki vedno s puško oboroženi izven vojašnice, tudi če se gre na izprehod. Pa kljub temu sta bila v zadnjih par dnevih izvršena dva umora: v velikonočno nedeljo, dne 16. aprila okrog 5. ure popoldne je bil ubit nadporočnik (nadlajtnant) z imenom Rodney in včeraj, 18. aprila, komaj dva dni po tem dogodku, pa je bil žrtev saržent Ferguson od stotnije E. Pogreb morilca. Nadporočnik Rodney od št. 2. konjiškega polka se je šel sprehajat s svoja edino malo hčerko po potu, Jri drži iz obzidnega mesta Jolo do kakih tisoč korakov oddaljene vojašnice Princesa de Asturias, kjer nas je nastanjenih 1 bataljon vojakov od pešpolka št. Ko je bil' Rodney oddaljen kakih 300 korakov od mestnih vrat, ga je nenadno napadel ob potu stoječ Moro in ga z ojstrim mečem nečloveško razse-kal, d^ je v par trenutkih na mestu izdihnil. Obe roki je imel vsi razseka-ni, ker je z njima branil hčerko, a Moro tej ni storil nič hudega; dobili so jo jokajočo ob mrtvem truplu očetovem, ki ga je budila in klicala. Moro je po izvršenem delu zbežal, ampak zastavil mu je pot v bližini se nahajajoči vojak, ki ga je s samokresom u-strelil, da je na mestu obležal. Takoj nato so se vršili čudni obredi in pogreb Morov. Poklicali so v bližino trupla ustreljenega Mora vse v bližini se nahajoče More, par vojakov je prineslo malega prereka, ki ga je podaril neki Kitajec, nakar so ga zabodli in spustili vso kri po truplu mrtvega Mora, nakar so oboje skupaj zašili v vreče in k temu oprtili še dve s kamenjem napolnjeni vreči; vse to so vrgli v voz. katerega rabijo za odpadke in peljali truplo do pristanišča, kjer je bilo vrženo v majhen parnik, s katerim je bilo pripeljano na odprto morje in potopljeno. Tak pogreb se je vršil že večkrat. S tem mislijo o-strašiti More, ker oni mislijo, da nobeden Moro, na ta način pokopan, ne more priti k Alahu. Znano je, da Mohamedani ne uživajo svinjskega mesa, ker to zabranjuje njih vera. Druga žrtev. Naslednji torek, dva dneva po umoru Rodneya, pa je bil ubit saržent Ferguson na straži ravno pred vojašnico. Bil je saržent od straže ta dan. Že nekaj let je postava za Jolo-More, da mora vsak imeti dovoljenje za nošenje orožja, to je za barang (meč), potrjeno od svojega glavarja Datu in od vojaškega poveljnika v Jolo; brez takega dovoljenja nobeden ne sme iti v mesto, zato ima straža ob glavnih vratih obzidnega mesta Jolo in straža pred vojašnico Asturias nalogo, ustaviti vsakega oboroženega Moro. Vojak, ki je na straži št. 1 pred stražnico, mora ustaviti vsakega Mora, ki nosi imenovano orožje, s "holt" 50 korakov pred stražnico, nakar mQra podčastnik od straže iti in pogledati, če je dovoljenje pravilno. Bilo je okrog 5. ure popoldne, ko prideta dva Mora po pot', ki drži v mesto mimo vojašnice, oba noseča za pasom meče. Ko sta se približala stražnici, sta se na vojakovo povelje "holt" takoj ustavila. Pozor! Vojaki, rezervisti in nadom. pričuvnici. Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obveza-nosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje. Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov: IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City. Bray-eva Lekarna SepriporoČa sloven s Jc trnu občinsttu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St, New York, N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po ceniki N. W. telefon 1257. J. J. KUKAR Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WACKEGAN, ILL. ZASTOPNIK vseh parobrodniti družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Brewing Co. Bazvažam pivo na dom. Postrežba točna. i Prodajam tudi trd in mehak premog ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni eeni. Rojaki! Slovenci! Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4J% brez vsakega odbitka Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO! Stanje vlog dnt 31. decembra 1910 čez 21 miL kron.Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil kron. Lastna glavnica 608996.84. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Mikloštčeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela "Union" za frančiškansko cerkvijo T LJUBLJANI sprejema hranilne vlog« vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 41* brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čisti 4:50 kron na leto. trg- Dr. Ivan Sušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik m trgovec v Št Vidu n L Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik Ljudske posojilnice'. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku. TR0ST&KRET2 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c. in "Meerschaum" Sc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 1M Jefferson Street Joliet, US Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je HA. W. Fleier Drag Go. LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Street* JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje« in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih censk. Alexander Harass Chi. Phone 376. gj N. W. 927. KirinčicEJros Oor. Columbia in Chicago Sts. Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo. RAZLIKA MED STARO DOMOVINO IN AMERIKO. Straka vatn očisti in pogladi obleko. Čistimo razno brago iz koze in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst. Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. I" Oba telefona 488. Joliet Steam Dye House - Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Street Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets, I POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše me to po najhiiji ceni? Gotovo! V mesnic J. & A. Pasdertz te dobijo najboljše sveže in prekj. jene klobase m najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is poskusite naše meno. Nizke cene in dobra postrežbe j« sik geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v nkšej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Otic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno National Buffet ▼ katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, doma* všuo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 303 Ruby St N. W. Phone 823 Joliet, » Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na & Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, III. Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. VSE konzularne In notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev. IVAN KAKER 220'/i Grove St. Milwaukee, Wis. Mnogo naših rojakov v novi domovini ima dokaj napačna mnenja in pojme o stari domovini; o tem sem se že večkrat prepričal po raznih časopisih in zasebnih pogovorih. Zlasti jim ne gre v glavo boj, ki ga bije slovensko ljudstvo združeno v S. L. S. (Slovenski Ljudski Stranki) z nasprotniki liberalci. Posebno ob volitvah se po nekterih listih mnogo piše o voditeljih S. L. S., zlasti pa o duhovščini, kako da uganja politiko v cerkvi, da namesto oznanovanja Kristusovega nauka celo zlorabi prižnico in spovednico; pri tem se pa staro domovino primerja z Ameriko, kot da bi imela iste razmere, iste potrebe. Vzrok temu je slabo poznanje razmer v stari domovini. Zato hočem nekoliko pojasniti staro-krajske razmere, v katerih sem dolgo vrsto let imel priliko opazovati boj med takozvanimi liberalci in klerikalci od začetka in se ga tudi že udeleževal, občeval in slišal pristaše obeh strank, torej dobro poznam liberalce in klerikalce. Torej hočem začeti. Ako se kje bije kak boj, ne smemo pristašev obeh strank obsoditi, ampak se moramo prej prepričati, katera stranka je boj pričela in katere stranke boj je opravičen; kajti marsikdo je primoran hudo se boriti proti nasprotniku, ki ga hoče na krivičen način uničiti, in v tem oziru ne zasluži graje, ampak pohvale, ker se bori za pravico. Napadati je zlobno, a braniti se je dolžnost; kdor se ne brani, ni vreden da živi. Tako je bilo tudi na Slovenskem. Prej ni bilo nobene stranke, duhovniki si niso dali opraviti z volitvami; sploh vera in politika nista imeli ena z drugo nič opraviti. Vera, katero so duhovniki oznanovali in jo še zdaj ozna-nujejo, je ravno ista, katero je Kristus učil, apostoli oznanovali, in ista se bo oznanovala tudi do konca sveta. Kakor hitro pa so začeli brezvestni krogi tudi po slovenski domovini širiti proti-verski in proticerkveni duh in se je politika začela v vero vtikati, tedaj se je morala tudi duhovščina in verno katoliško ljudstvo vzdigniti in braniti svoje najdražje svetinje, za katere so naši očetje žrtvovali kri in življenje. Ako bi oni, katerim je vera "mračnjaštvo" In "nazadnjaštvo" in je pO njih mnenju tisti, ki še danes ima vero, "mračnjak" in "nazadnjak", oni pa, ki nima vere, prosvitljen in napreden, pustili "mračnjake" in "nazad-njake", pri miru, naj bodo še nadalje "mračnjaki" in "nazadnjaki", svoje prosvitljenost In napredek pa zase 0-hranili, bi ne bilo nikakega boja. Naj bo kdo sam zase kar hoče, "napred-njak" ali "nazadnjak", svobodno mu, nihče mu ne brani, nihče ga ne sili, to je gotovo. Toda če pa poskušajo liberalci, ki so sovražniki katoliške cerkve (to so že neštetokrat sami dokazali), z vsemi sredstvi priti v posta-vodajalne «bore in tam kovati cerkvi sovražne postave in odločevati o verskih zadevah, ali fil tedaj sveta in vestna dolžnost duhovščine, opozoriti ljud stvo na nevarnost, ki preti cerkvi, in ga poučevati o važnosti volitev? Ali je res tako hudo, če duhovnik na priž-nici poleg oznanovanja sv. evangelija tudi katero reče v obrambo cerkvenih pravic, ki so s politiko v zvezi in če oznani kak volivni shod? O "politiki" V Cerkvi, 0 "zlorabi" prižnice in spo-Vfednice pa vedo povedati samo tisti, ki v cerkev nikdar ne gredo, kaj šele k spovednici. Ali ni bolje, da se duhovniki poleg spolnovanja svojih duš-nopastirskih dolžnosti udeležujejo politike in tudi ljudstvo o tem poučujejo, ker so tudi oni državljani, kakor pa da bi ljudstvo samo V veri poučevali po pustili, da bi tudi v Avstrijo prišle francoske in portugalske razmere, kjer bi potem ne mogli in ne smeli ljudstva tudi samo v veri poučevati? Ako se ne bi brigali za politiko, bi bilo vse drugo zastonj. Vsak naj bi torej smel politizirati, tudi ženska, samo duhovnik ne, on naj bo za to, za kar je. Toda če bi se potem hoteli ravnati, bi potem nihče ne smel politizirati, ker ima vsak svoje stanovske dolžnosti. Potem bi tudi zdravniki, uradniki in učitelj i. t. d. moral biti samo za to, kar je. Ali ni nadalje boljši volivni boj, kot pa krvava revolucija, ki zbruli ne povsod, kjer duhovščina in katoličani sovražnike cerkve puste v miru pri njih početju? Napačno je torej koga obsojati zaradi tega, ako 111 z nasprotniki v miru. Ali je Kristus, vzor ljubezni in miru, z judovskimi prvaki in farizeji v miru živel? Ali ni rekel: "Kdor ni zmenoj, je zoper mene"? Med resnico in lažjo, pravico in krivico ni bilo še nikdar miru, in ga tudi ne bo. Dandanes je katoličanom od sovražnikov napovedan neizprosen boj in so primorani tudi oni se proti njim bojevati, ako hočejo, da jih pod se ne spravijo; in kjer se jim katoličani od začetka ne ustavljajo in, dokler jim je lahko zmagati, zanje ne zmenijo, se proti njim pa potem bojujejo, ko isti začnejo svoje delo izvrševati, ker živega se ne pusti nihče pokopati, katero je boljše? Ali je v Ameriki kaj takega sploh treba? Take prostosti, kot v Ameriki, nimajo katoličani v nobeni monarhiji v Evropi, kaj šele v republiki; zato se jim tudi ni treba proti nikomur za svoje pravice tako boriti, Zelo nespametno je torej, staro domovino primerjati z Ameriko, ker so njune razmere različne kot dan in noč. Sicer pa tako hudo v stari domovini ni, kot si kdo domneva, in bi se moral vsak, ki ljubi svoj narod in vero, veseliti lepih vspehov in napredka katoliške stranke in organizacije v naši slovenski domovini, s katero se ne more meriti nobena druga dežela. Naj omenim poleg izobraževalnih in drugih posebno mladinskih društev samo denarne zavode, s katerimi se je mnogo kmetov iztrgalo iz krempljev posameznih oderuhov. Zato pa zdaj, ko nimajo več prostih rok in take žetve, ne hvalijo tega, kar je v splošno ljudsko korist, ampak trosijo med svet o delovanju S. L. S. najgorostasnejše laži. Posebno se je še pred nedavnim časom mnogo pisalo o "grozovitem polomu klerikalnih denarnih zavodov na Kranjskem" ob času, ko so nekateri liberalni denarni zavodi res propali. Toda kje so zdaj tisti "grozoviti" polomi? Zakaj je zdaj vse tako tiho?! Koliko se nadalje tudi zabavlja čez poslance S. L. S., ki se s svojo pametno politiko in odločnim nastopom dosegli, da je tudi zatirani slovenski narod do veljave in v poštev pri drugih večjih narodih prišel. Posebno se zabavlja čez njih delo v državnem zboru, zlasti še o glasovanju za pomnožitev mornarice, katere važnost bi v seda njih resnih časih moral vendar že o-trok poznati. Zato se mi čudno zdi, da se dobijo ljudje, ki imenujejo to zapravljanje denarja. Res je, da stanejo vojne ladije nekaj milijonov, a koliko milijonov bi bilo potem škode, ako bi bila z Italijo vojska in bi bila Avstrija premagana! In vojska bo toliko gotovejše, kolikor slabejša bo Avstrija nasproti svoji sovražnici Italiji, in toliko gotovejše bi bila tudi Avstrija poražena. Kdor torej želi, da bi Avstrija denar, katerega porabi za vojno moč, obrnila za povzdigo kmetijstva, obrti i. t. d., je podoben tistemu, ki bi si napravil krasen vrt z raznimi nasadi in cvetjem, pri tem pa prezrl glavno stvar — ograjo, ki bi mu pred raznimi nepoklicanimi gosti varovala* njegovo vrednost, trud in delo. Naj zadostuje. Čutil sem dolžnost, nekoliko pojasniti razmere v stari domovini, o katerih ima, kakor je videti, malokdo v Ameriki prave pojme in jih pozna le po časopisih, večinoma napačno informiranih. Jaz tega ne pišem na podlagi listov, ki jih čitam precejšno število starokrajskih in ame riških, katoliških in drugih, ampak kar sem sam skušal, videl in slišal. In zato kličem: Pravilo to vsakega bodi: prepričaj se prej, potem šele sodi! A. Tomec. Skoro kaznivo je. Severovo Zdravilno Milo tako zelo koristi nelepemu obličju, rdečim ra-skavim rokam, garjevi lobanji in kožnim opahkom ter stane tako malo, da je skoro kaznivo, ako ga ne rabite. Pomislite na trpljenje, ki si je lahko nakopljete vsled zanemarjanja kožnih neprilik, in potem na veselje vsled čistega obličja, čiste kože in zdrave lobanje, ki sledi vsakdanji rabi Severo-vega Zdravilnega Mila, Pravo milo za deco in odrasle. Cena 2Šc. Na prodaj v lekarnah in prodajalnah. \V. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. "No Work-No Pa>£ TheWorkingman's ProbU Zanemarjen prehlad« Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. — Pazite na ime m sidro na omotu. RABIMO NAD 16 LET STARIH deklet. Plača se jim ko se uče delati. Sweet Orr & Co. 4t RABIMO 50 BENCH IN SQUISERS livarjev (moulders). W. Pratt, Malleable Works, Joliet, 111. NAPRODAJ — OMNIGRAPH ZA popolnoma 11a domu naučiti tele-grafijo. Cena $10.50. Franc Jakše McGregor, Minn. MESAR, IZKUŠEN, DOBI STAL-no delo v slovenski mesnici. Plača po dogovoru. Vprašaj pri Amer Slovencu. H A R M A N I K A NAPRODAJ NA štiri vrste, nova kranjska, najboljše kar se jih izdeluje. Proda se zavoljo bolezni prav poceni. John Šimek, Box 32, Steelton, Pa. NAPRODAJ HIŠA—12 SOB, VOD-njak, in vse drugo potrebno, lota 152x33, na 903 N. Bluff St. Prodam radi bolezni. John Kirinčič, 1212 N. Chicago St., Joliet, 111. KJE JE MOJ BRAT JURIJ ŠUTEJ? Pred 6. leti je stanoval na 110 East Park St., Butte, Mont. Za njegov naslov bi rad izvedel njegov brat Matija Šutej, 4819 Blaeberry St., Pittsburg, Pa. NAPRODAJ LEPA FARMA 160 O-ralov, z vrtom in sadovnjakom, lepo hišo, 2. hlevi, svinjaki, kokošnjaki in drugimi poslopji. Vse je še le pred nekaj meseci dogotovljeno. Prodam, ker sem k temu prisiljen radi gotovih zadev. Zemlja se nahaja 6 milj severno od Doniphan, Mo., 15 oralov je obdelane zemlje, in ograjenih z železno ograjo, drugo pa rabim za pašnik, je dobra hosta za tesanje tajzov. Menjam za hišo in loto v Jolietu, ali pa prodam. Cena za vse skupaj je $2,500, ali pa po $16 na aker. Ig. Legan, 109 Franklin St., Joliet, 111. NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S." ufn. KJE JE MIKE PETEH, DOMA IZ Adlešič pred 5. leti je bil v Johnstown, Pa., odtam je šel v St. Louis, Mo. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani ali se pa naj sam javi. Mat: Vranešič, Box 95, Mohawk, Micfh. DELO DOBI SLOVENEC ALI Hrvat, ki govori angleško. Več pove: Truby & Son, S. Center & Wallace Sts., Joliet, III. NAPRODAJ HIŠA — 4 SOBE, NO-va, na obroke ali za gotovino. Plin. Na 1463 Co.a St. vJrašaj na 720 Oneida St. Chi. tel. ~i?13 J. NAPRODAJ SALUN. I.EPA PRI-lika za Slovenca. 1043 N. Collins St„ Joliet, 111. N. W. telefon 577. Nick Skrtich gostilničar 1014 N. hicago St. Joliet, 111. Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače. SLOVENSKI PRAVNIK R. F. Kompare ADVOKAT Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE SO. CHICAGO. ILL. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway, JOLIET, ILL. Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. štefaniču čes treko. Tam dobim dobro pivo, žgs nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajt) se sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, GEO. MIKA MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ žaba« in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. -202 Ruby St. JOLIET, H1 39 400 Ohio Street JoHet„ Ills Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer st domenite v domačem jeziku. Mirovni sodnik ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS Judge Murphy 222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo. Antoni jaL[Knau| izučena in izkušena BABICA 512 N. Broadway JOLIET, M" Popravljamo Delo jamčimo KLOBUKE kupljene pri nas urejujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 305 Jefferson St, Joliet, Illinois ROJAKOM priporočam svojo Gostilno, Phoenix Buffet tier se toči vedno sveže pivo, žgani ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Slsioff ' N. W. Phone eo* tj? N. Hickory St- JoHe J. P. KING,* Lesni ♦♦♦♦»♦»trgovec. Clinton in Desplaines Sts. Joliet Pozor RojaM> Kupite si farme v North Dskot in Montani potem bodete neob vi sni v par letih. Pridite k nam, da se pomenim* M. B. Sehustef Young Building. Yi Geo. LopartJ Grocerijska prodajalna N. W. telefon 80& 402 Ohio Street JOLIET, The Third Ward t Buffet FR. TEM® I lastnik FINA VINA. LIKERJA iN CIGARE ...Sehring's Beer... Chi. Phone 274i 1134 N. Hickory St, JOLltf* je lo zl a n< v P P P £ r s I z § k t Garnsey, Wood & LennoB Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel 891. JOLIET, H J. C. A&ler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica . Tel. 101 Joliet, lflfc Vabim rojake da me obiščete kadar se mudite v n*" šem mestu v moji lepi gostilni, kef imam na razpolago vsakovrstnih do* brih pijač ter najboljše žganje, dota*' ča kalifornijska vina in lepo dišeč® smotke, ter imam prenočišče. Postre*" ba dobra, cena zmerna. Se Vam P0' poročam Josip BozicU 101 Indiana St. N. W. Phone 381 JolieU1' RABIMO 50 RUDARJEV. (Longwall Coal Miners). Wen®«* rudnik posluje sedaj stalno in bo