Kako ravnati z novimi vinskimi sodi.
Z novimi sodi moramo tako ravnati, da izpravimo iz lesa vse, kar bi utegnilo škodovati moštu ali vinu. V to svrho služi najbolje izpiranje s kropom.
Nekoliko dni poprej morajo pa sodi z vodo napolnjeni biti. Zatem jih je prati s kropom, dokler ne teče iz njih popolnoma čista voda, ki nima nobene barve in nobenega okusa. To namreč kaže, da so vse razkrojljive in raztopljive tvarine odpravljene.
Sedaj lehko precej sod nalijemo z moštom ali z vinom. Kjer tega ne storijo takoj, naj so malo požvep-ljajo in tako na suho postavijo. Namesto žvepla rabi tudi dobra žganica, s katero sod izplaknejo. Vender stane to preveč in tudi ne pomaga zoper plesen tako gotovo, kakor žveplo. Starega vina vender ne natakajo> v nove sode, ker utegne poleg vse opaznosti v lem^ ostati še nekaj   škodljivih   tvarin,   ki   potem   dajo vinu
neprijeten okus ali mu vsaj pačijo barvo. Tega se ognemo, ako nalijemo nove sode prvikrat z moštom.
Če nimamo kropa pri rokah, treba sode večkrat z vodo naliti in jo zopet odtočiti in z drugo nadomestiti, dokler ne odteua zelo snažna.
Zatem vliješ v sleharni sod vrele vode, 8 sodo pomešane, (5 do 10 kilo na 100 litrov vode) in ga ž njo močuo izplakneš, po 24 urah ponovi delo, izmij sod ic naiij z moštom. Kadar je mošt zavrel, dober je sod za vsako vino. Po nekod imajo pa navadno nove sode na vročem sopubu pariti in tako sušiti. Par potegne vse vinu škodljive tvarine iz lesa. Toda take sode za vino pripravljati je sicer najboljše, pa v to svrho treba je parne mašine, katere si ne more vsak vinogradnik omisliti. Kaže torej, da bi si jih veče občine priredile za splošno porabo vseh domačih vinogradnikov.
Veliko manj cikastega, kalnega in zaduhlega vina bi imeli ljudje. Kajti večina bolezni prihaja vinu od slabih sodov, ker niso bili prvikrat dobro pripravljeni ali so bili pozneje zanemarjeni ter nikoli prav. osnaženi in izprani.
74    ------