MESEČNA MLADINSKA PRILOGA »SLOVENSKEGA VESTNIKA« * DUNAJ, V PETEK 23. MAJA 1947. — LETNIK II. — ŠTEV. 4 (11) Naše naloge v okviru svetovne napredne mladine Čestitke slov. koroš. mladine maršalu Titu Pokrajinski odbor Zveze mladine za Slovensko Koroško je poslal predi sedniku vlade maršalu Jugoslavije Josipu Brozu*Titu naslednjo brzojavko: Dragi tovariš Tito! Slovenska mladina Ti pošilja iz trpeče, toda ne. strte Koroške za Tvoj : rojstni dan plamteče in borbene pozdrave. Mi, ki so nas hoteli tujci vzgojiti za nemško pokolenje, smo v Tebi in Tvojih partizanih našli svojo rešitev. Zato Te zagotavljamo, da bo v osvobodilni borbi prerojena slovenska mla* dina na Koroškem ostala'vedno zvesta Tvojemu narodu in vsemu jugoslo* I vanskemu ljudstvu. Tudi v bodoče bomo vse svoje sile posvetili nadaljnji : borbi za osvoboditev in rešitev Slovenske Koroške. Smrt fašismu — svobodo narodu! Pokrajinski odbor Z\*eze mladine za Slovensko Koroško. k iftHt»»ttmmt»*‘**A»A*»*****‘>*4**44*>******‘*****“^*......................... V Podrožčici smo pozdravili dansko in švedsko mladino Eno samo veliko fronto je tvorila vsa napredna mladina sveta v pretekli vojni proti skupnemu sovražniku — fašizmu. V eno samo veliko fronto je združena tudi danes, ko se bori za sve* tovni mir, za obnovo v vojni porušen nih domov, za kulturni, gospodarski in socialni napredek svojih narodov. V tej enotni, napredni svetovni fronti je tudi nam, mladincem in mla* dinkam SloVenske Koroške, ki smo združeni v svoji organizaciji, določe* no mesto, ki pa nam prav zaradi te? ga nalaga velike dolžnosti in nam na* rekuje naloge, ki jih bomo morali iz* polniti, če se bomo hoteli pokazati vredne članstva svetovne mladinske federacije. Naša prva in osnovna naloga je v tem, da borbo, ki smo jo z orožjem v roki zmagovito končali, nadaljujemo z enako odločnostjo na političnem pod* ročju. Čeprav so razbite fašistične ar* made Nemčije, Italije in Japonske, je fašistična miselnost ostala živa in se v raznih delih sveta pojavlja v novih oblikah. Prav v naši deželi smo priče takega ponovnega oživljanja fašizma. Zato se moramo z vso odločnostjo upreti temu razvoju in nastopiti proti vsem pojavom novega in starega fašiz* ma. Če hočemo, da bo naša borba uspešna, moramo vnesti novega duha predvsem v mladino. Napačno bi bilo, če bi hoteli izvoje* vati to borbo, ne da bi iskali zavezni* štva pri enako mislečih in enako čute* čih avstrijskih protifašistih. Ne sme« mo vieč zapadati v tisto nacionalno ozkosrčnost, ki smo se ji tako radi predajali v? preteklosti, dokler še ni* Od Čmijeve družine v Zgornji vesci smo prejeli naslednje pismo: »Ko so odšli naši pevci na turnejo po Jugoslaviji, sva ostali doma sami z materjo. Hudo naju je skrbelo, kako bo z delom na polju in doma, dokler se ne virnejo pevci. Pa nam je nepriča* kovano priskočila na pomoč slovenska mladinska organizacija, ki je poskrbe* la, da so nama zavedni mladinci prišli pomagat. Posebno se je potrudila to* varišica Marta Havptmanova z Oto* ža, ki je organizirala to prostovoljno delo. smo poznali izkušenj narodnoosvobo* dilnega boja, ampak moramo hoditi po stopinjah naših borcev partizanov in ustvarjati široko borbeno fronto na* predne mladine vseh narodov. Skovati moramo močno antifašistično enot* nost zlasti med slovensko in avstrij* sko napredno mladino, ki živi na ozemlju Slovenske Koroške. Uspehi v naši borbi nam bodo zagotovljeni le v primeru, če bomo znali naše delo tesno povezati z vsemi posamezniki in organizacijami, ki zasledujejo skupen cilj — vzgojiti novega, svobodnegif človeka. * Na našem ozemlju obstoja razen Zveze mladine za Slovensko Koroško še napredna mladinska organizacija —< Svobodna avstrijska mladina (FOeJ). Tesno sodelovanje tako v ceni trih kakor v posameznih krajih je osnoven pogoj za uspešno delo vse demokratične mladine. Zato bomo čimprej poiskali zveze s člani in pred* stavniki FOeJ*a, da z združenimi močmi nadaljujemo skupno protifaši* stično borbo. Vendar tudi to še ne bo zadostova* lo. Tudi v drugih mladinskih 'organi* zacijah ali izven njih bomo našli do* bre, napredne mladince, ki si vestno prizadevajo, da bi odkrili pot do člo* veka vrednega življenja. Če se bomo svoje naloge lotili pravilno in s pra* vim razumevanjem, bomo marsjkate* rega mladinca, ki danes stoji še ob strani, privedli na pravo pot in s tem okrepili vrste napredne mladine ter antifašistično enotnost vse koroške mladine. Pomagali so nama naslednji mladinci in mladinke: Flerman Jager iz Škofič je delal pri nas cele tri tedne, Kreuzer Cenci z Otoža tri dni, Einspieler Folti iz Zgornje vesce dva dni, po en dan pa Marita in Trezi Havpmanova, Schiitz Ini z Otoža in Einspieler Joži iz Zgornje vesce. Če bo med Slovenci taka složnost, bo vzcvetela naša domovina in postala močna, da je ne bo uničil noben sov* ražnik, pa če bi prišel še s takimi silami.« V torek, 13. maja se je do Podrožčice pripeljala danska in švedska mladina, ki se je odpravila na dolgo pot iz severnih dežel, da bi v Jugoslaviji, na mladinski progi Ša-mac—Sarajevo, kovala bratstvo in borbeno enotnost napredne mladine sveta. Mladinci in mladinke Slovenske Koroške smo skupno s člani FOJ-a priredili miting v pozdrav danske in švedske mladine. Pozno v noč so se po okolici razlegale slovenske partizanske in narodne pesmi, ki so se prelivale v pesmi danskega in švedskega naroda. Tovariši in tovarišice iz Danske in Švedske so se posebno zanimali za naše partizanske pesmi. Vedeli so za našo narodnoosvobodilno borbo, vedeli so za našo sedanjo borbo za priključitev in združitev z matičnim narodom, poučeni so bili o raz-meijfh, ki sedaj vladajo na Koroškem. Nam pa so pripovedovali, s kakšnim nasiljem je nemški fašizem pri njih strahoval pre- Dne 11. maja je bilo s sedmega plenarnega zasedanja Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije poslano maršalu Titu pismo, ki pravi med drugim: „Sešli smo se, da bi se dogovorili, kako bomo najbolje izpolnili naloge, ki si nam jih zadal Ti, tovariš Tito, in kako bomo čim več pripomogli v velikem boju mu z upravo in sindikalno podružnico izdelati in postaviti vse naloge, ki jih ima mladina v 4 okviru delovnega kolektiva. Med temi nalogami je ena izmed najvažnejših nenehna pomoč in skrb za dviganje strokovno usposobljenih vajencev in mladih delavcev. Ljudska mladina na vasi mora biti nosilec borbe za izpolnitev setvenega plana, za •izpolnitev plana odkupa, nosilec borbe za dvig kulturne ravni in strokovne usposobljenosti vaške mladine. Poleg tega pa mora ljudska mladina na vasi posvetiti vso skrb delu poljedelsko-strojnih postaj. Za izpolnitev petletnega plana bo Jugoslavija potrebovala veliko število strokovnih delavcev, ki bodo izšli večinoma iz vrst mladine. Od pravilne rešitve tega vprašanja je v veliki meri odvisna izpolnitev plana. Ljudska mladina se bo morala kot vzgojna organizacija resno potruditi, da se to izpolni. Glavni pogoj za izpolnitev nalog, ki jih je sprejela mladina v zvezi s petletnim planom, pa je učenje. Geslo* vsakega mladinca in mladinke mora biti obvladanje znanosti, obvladanje tehnike in mojstrske spretnosti v stroki." Po referatu in diskusiji so bile sprejete obveze, s katerimi se ljudska mladina Jugoslavije vključuje v petletni plan. Avstrijska mladina pri delu in borbi za napredek Prosfcvoljno delo mladine je postalo po-ios narodov, ki so šli skozi krvavo borbo druge svetovne vojne. S svojo mladinsko progo Brčko—Banoviči je ljudska mladina Jugoslavije ustvarila delo, ki ga danes občuduje in priznava ves napredni svet. Letos pa privablja nova mladinska' proga Ša-mac—Sarajevo nove mladinske brigade iz vseh delov sveta. Podobno kot jugoslovanska mladina gradi tudi češka mladina rudarsko naselje Most in koraka z navdušenjem k obnovi mesteca Lidice, ki so ga nacistični zločinci porušili do tal. S pravim mladinskim zanosom tudi albanska mladina obnavlja svojo domovino. Na pobudo FOJ-a. napredne avstrijske mladinske organizacije,, se je tudi avstrijska mladina odločila, da doprinese svoj delež k obnovi domovine. Takoj po bigkoštih se odpeljejo prvi mladinci FOJ-a, da pomagajo pri gradnji velike elektrarne v Ka--prunu. Kakor je izjavil voditelj delegacije FOJ-a Fredi Razek, se mora mladina boriti z različnimi težkočami. Tako zlasti podjetniki, ki jim je poverjena gradnja, ne kažejo dovolj razumevanja za potrebe mladine. Pa tudi sindikalna zveza ne podpira mladine v njenem hotenju tako, kakor bi morala. ..Medtem ko se v drugih državah poslužujejo velikih nacionalnih gradbenih načrtov, da bi vzgojili mladino v ljubezni do domovine in v navdušenju za obnovo lastne države," je dejal predstavnik FOJ-a, ,,v Avstriji različni uradi tekmujejo med seboj, da bi zamorili navdušenje in veselje mladine z brezpredmetnimi ugovori, kakor da bi ta akcija povzročila znižanje mezdne ravni kaprunskih delavcev." Vendar vse težkoče ne morejo odgrniti napredne mladine od njene volje, da ne bi sledila zgledu ljudske mladine sosednjih držav in s svojim delom vzpodbujala tudi ostale avstrijske mladine, Prva delegacija, ki se odpelje v Kaprun, je sicer številčno še šibka, v drugi izmeni pa bo sodelovalo že 250 mladincev iz vse Avstrije, nakar bodo sledile še nove izmene. Ta mesec, ki je posvečen borbi sindikalne mladine, pa se ftori vsa avstrijska napredna mladina za štiritedenski dopust, za 40-urni delovni teden, za vključitev poljedelske mladine v zakonske predpise o mladinski zaščiti. Proti tem zahtevam so predvsem reakcionarni politiki OVP, ki prav zaradi tega tako dolgo zavlačujejo sprejem važnega socialnega zakona v zaščito mladine. To so zahteve, ki jih napredna mladina na številnih sestankih v podjetjih in šolah postavlja v svojih resolucijah na sindikalno, zvezo, na socialno ministrstvo, na skupščino in druge državne ustanove. prehodno zastavico je zelo srdito, saj jo je imela vsaka četa že po dvakrat. V 12 dneh so opravili graditelji 2384 delovnih ur pri zemeljskih delih in 364 delovnih ur pri pomožnih delih. Očistili sO 18.966 kvadratnih metrov terena, posekali 287 dreves, izkopali 1161 in prepeljali 597 kubičnih metrov zemlje. Na tem terenu morajo prevažati prst na 110 do 250 metrov oddaljen nasip." „Glej jih, glej! Ti pa že kar dobro tekmujejo!" se čudijo po brigadah. In skoraj povsod sklenejo: „Tudi mi moramo doseči take uspehe; tudi o našem delu mora poročati radio!” Popoldne pa so se brigadni sta-tističarji čudili, kako da so danes mladinci tako marljivi. Radio pa poroča dalje: „Druga minerska brigada je napovedala tekmovanje grški in novosadski brigadi.’* ,,Hura!" je odjeknilo v obeh brigadah. ,,Ne boste nas ugnali, ne! Danes bomo pokazali, kaj zmoremo!” „Na področju druge sekcije se nahajajo tri brigade demobiliziranih borcev: bilolj-ska, niška in osiješka." „V novomeški in karlovški brigadi so včeraj vrteli film .Pozdravljena, Moskva'." „V istrski in alibunarski brigadi so uprizorili člani varaždinskega gledališča Gogoljevo dramo .Ženitev'." Iste vesti ponovi oddajna postaja še en-kral za tiste brigade, ki so'se vrnile z dopoldanskega dela. Radio ,,Mladinska proga" prične s svojimi oddajami ob šestih zjutraj in konča ob pol devetih zvečer. * Iz življenja pri gradnji proge 24. aprila je bosansko-hercegovska fiz-kulturna brigada položila prvih 200 metrov železniških tirov na progi. Od 2. do 5. maja je iz Ljubljane odpotovalo nadaljnjih 10 delovnih brigad na mladinsko progo. Proti koncu aprila se je pričela bitka za Savski most. Mladinske brigade so se obvezale, da bodo gradnjo 650 m dolgega mostu, nasipov in železniške proge končali do 1. avgusta. Navdušenje in delovni elan, s katerim so dosedaj izpolnjevali svoje tedenske in dnevne obveze, so najboljše jamstvo, da bodo svojo obljubo izpolnili. Na Savskem mostu bodo delali noč in dan, pri delih na mostu samem bo stalno zaposlenih 500 mladincev. Brigadiri delajo v štirih izmenah, tehnično osebje pa v treh. Pri ocenjevanju za najboljše rezultate in najboljše delo mladinskih brigad upoštevajo predvsem naslednje: številčno stanje brigad, rezultat in kvaliteto dela, štednjo materiala, odnos do prebivalsva v okolišu, delo na kulturno-prosvetnem, političnem in fizkulturnem področju, kakor tudi delo pri ureditvi taborišča. Graditelje mladinske proge Šamac—Sarajevo je posetil tudi pevski zbor Slovenske Koroške, ki je dvakrat nastopil: kon cert v Zenici so poslušali mladinci in mladinke 7. sekcije ter mestni prebivalci, drugi večer pa so ponesli pevci koroško narodno in partizansko pesem med graditelje predora Vranduka in vseka Lašve. Vodja, koroškega pevskega zbora tov. dr. Mirt Zwitter pa je imel po radiu ..Mladinska proga" pozdravni govor vsem mladinskim brigadam. . Delovni kolektiv 33. odseka je najboljši aktiv na mladinski progi. Ko so mladinske brigade in strokovni delavci prejeli zasluženo pohvalo, so se sami od sebe obvezali, da bodo že do 15. julija prebili predor pod Vrandukom. Mladina industrijske šole v Rakovici pri Beogradu je izdelala Tn poslala graditeljem mladinske proge 600 mehaničnih ključev, ki so potrebni za transportna vozila na progi in v mehaničnih delavnicah. Vranduk—Savski most—Lašva so najtrši orehi na mladinski progi. Predor — most — vsek. Pri Laški se dolina reke Bosne tako zoži, da nfora železniške^ proga podreti 18 m visok skalni greben. Mladinske brigade so se zagrizle v kamenje in skale, saj morajo odstraniti nad 90.000 kubičnih metrov materiala, preden bo prosta pot za progo. Obisk pri šentpetrskih pionirjih Opravki so me klicali v Št. Peter na Va-šinjah. Pri Šulnovi hiši v Račičah sem opazil kopico otrok, ki so letali in skakali za žogo. Posebno spreten in. uren je bil majhen fantiček, ki so ga klicali za Lipeja. Z njim sva se pozneje tudi malo porazgovo-rila. Ponosno mi je povedal, da so ti otroci šentpetrski pionirji. Da pa to še niso vsi, ker jih je skoraj polovica še v hiši, kjer se učijo. ,,Prej smo se učili mi in so se oni igrali," je pripovedoval Lipej, „sedaj pa narobe." , Mali pionirji so me zanimali in stopil sem v hišo. V manjši sobici je sedela skupina pionirjev okrog mize in pozorno sledila tov. Tilki, ki jih je pripravljala za igro ..Mezinček", s katero so nameravali nastopiti pred starši in drugimi otroci. Pionirji so me povabili, da naj prisostvujem njihovi vaji za igro. Kakor hitro se bo vrnila tov. Katrca, ki je njihova voditeljica, pa bodo začeli. Res, tov. Katrca pa zna. Kakor hitro so pionirji pustili igre, so se v sobi začeli pripravljati na vajo! Pri skušnji za igro se je tudi pokazalo, da pionirji niso samo disciplinirani, avnak da se tudi radi in dobro učijo. ,.Mezinčka” igra mali Lipej in je tu prav tako dober igralec, kakor je spreten in glasen pri igranju z žogo. Če bo še nadalje Jako priden pionir, bo iz njega res Me enkrat postal cel „fant od fare”. Po končani vaji so pionirji zapeli še nekaj partizanskih pesmi, meni za slovo pa njihovo n.ajljubšo — ..Kranjskega Janeza". D. DROBNE VESTI Halo, halo, govori radio Mladinska proga“ „Bim — bam — bom!" „Govori radio Mladinska proga! Začenjamo z našo opoldansko oddajo. Slišali boste glasbo skladatelja Chopina," govori napovedovalec v mali študijski sobi v Zenici in da pomočniku znak, da vključi gramofon. Mladinci in mladinke popoldanske izmene, ki so pravkar končali z delom v čital-nem krožku in čakajo na kosilo, so polegli po travi pod zvočniki, da bi udobneje poslušali. Januška, doma nekje v hribih Makedonije, je sedaj prvič slišala radio. Ne more se dovolj načuditi, kako more škatla, pritrjena na steni barake, igrati tako čudovito melodijo. V vsaki brigadi, kjer je postavljen radijski aparat, imajo svojega tehnika, ki se razume na stvar in radio tudi popravlja, kadar se kaj pokvari; velikokrtit mora razlagati in ponavljati, kako je to mogoče, da napovedovalec govori v Zenici, slišijo ga pa po vsej progi. Tudi Januški je,seda j jasno, kako posreduje mala škatla na steni barake glasbo s plošč. ,,To se bodo čudili doma, ko jim povem o radiu. Še verjeli mi ne bodo." „Sedaj vam bomo prečitali dve povesti Branka Čopiča: Delegacija Sime Nužde in Spomini na učitelja," napove radio. Aha, Čopiča poznajo dobro. Kolikokrat so se že od srca naspaejali njegovim domislekom. Še ostali mladinci se pomaknejo bliže k zvočnikom. Nobena beseda jim ne uide. Od časa do časa se zasliši pridušen smeh. Ej, Čopič, ta zna pripovedovati! Poldne. Udarec na gong oznani, da je kosilo gotovo. Med obedom oddaja radio narodne pesmi in kola, potem pa vesti s proge, katere mladinci in mladinke najbolj željno poslušajo. „Tretja bosanska delovna brigada dela blizu 2epča‘. Tekmovanje za enodnevno Delovna brigada ..Ljudska mladina Jugoslavije" je 25. aprila odpotovala na gradnjo alb.anske mladinske proge Djač—ElbasanJ Brigada šteje 252 graditeljev, med katerimi je 17 udarnikov in 89 drugih mladincev, ki so lansko leto delali na progi Brčko— Banoviči. „Zveza madžarske mladine" je prevzela kot svojo delovno obvezo zgraditev prekopa Donava-Tisa, kjer bo sodelovalo 30.000 mladincev in mladink. Prekop bo dolg 106 kilometrov in bo irjgel štiri železniške ter 30 navadnih mostoff' v mestu Kečkemetu pa bo zgrajeno veliko pristanišče. Po kanalu bodo l«fcko pluli vlačilci do 1000 ton. „S prijateljstvom in mednarodnim sodelovanjem gradi mladina mir" je geslo svetovnega mladinskega festivala, ki bo od 20. julija do 17. avgusta v Pragi. Mladina šestdesetih držav je javila svojo udeležbo na tem festivalu. Gledališče, glasba, film, razstave, narodne pesmi in plesi, športne prireditve in tekmovanja, predavanja in skupni izleti bodo seznanjali mladino z življenjem, delom in borbo mladincev in mladink v drugih državah. To ne bo samo kulturni festival, ampak bo predvsem mani- festacija svetovne demokratične mladine / za trajen in pravičen mir. ti Delovni obvezi Ljudske mladine Jugoslavije, da bo zgradila progo Šamac—Sarajevo in tovarno težkih orodnih strojev v Železnikih pri Beogradu, se je pridružila tudi izgradnja proge Nikšič—Titovgrad. Kakor hitro je bila ta proga proglašena za „mla-dinsko", se je takoj javilo na stotine novih mladincev, da bi bila tudi ta obveza jugoslovanske mladine čimprej izpolnjena. V začetku maja so pričeli v Švici organizirati mladinsko brigado, ki bo odšla na progo Šamac—Sarajevo. Švicarska mladina se je z veseljem odzvala pozivu. Proti organiziranju švičarske mladinske delovne brigade pa je nastopila reakcionarna „Švi-carska delovna skupnost mladinskih zvez”, ki je pozvala vse svoje organizacije, naj ne sodelujejo pri tej akciji. A odziv švicarske napredne mladine —' že v prvih dneh se jih je prijavilo nad osemdeset —1 je pokazal, da 'se demokratična mladina Švice ne strinja s ..Švicarsko delovno skupnostjo mladinskih zvez", ki hoče ovirati mednarodno sodelovanje napredne mladine. Ivan Canl^r: Vzdramil se je Kurent, ozrl se je ter je videl, da je svet lep in življenja vreden. Koliko bogastva je nasul Bog na to zemljo! Brez števila rodov je živelo in uživalo, pa niso použili tega bogastva, še zmirom več ga je! Po ne* bu roma sonce, kakor je romalo od nekdaj, zato, da so deležne njegovega blagoslovil vse dežele povrsti. Pod njim hite oblaki, da rosijo od izhoda do zahoda; obrnejo se na jug, ali na sever, kadar se spomnijo navsezadnje še na siromakovo leho. Zemlja rodi, neutrudna mati; sedemdesetkrat se* demkrat sinov je že pokopala, vnuki pa sesajo na njenih prsih. Nepregledno žitno polje se zvrstoma priklanja pod vetrom; gozdovi, črna straža njegova, gledajo nanj iz visoke daljave, temno in zvesto, kakor gleda mož na doječo ženo... Ljudje, svatje, za nas vse je miza pogrnjena; nikomur ni sila, da bi stal na pragu, še godec naj pri* sede! ... Velika radost je bila v Kurentovem srcu, ko se je napotil v dolino. Obču* til je, da je ves od vrha do tal tako močan in poln zaupanja, kakor ni bil nikoli poprej. Pod mesečino je prespal vso svojo mladost. Ni vedel več, kje da se je rodil, kdo da mu je bil oče in kdo da mu je bila mati, na vse brid* kosti je pozabil in tudi spominjal se ni, odkod mu gosli v rokah in veselje v srcu. Iz pozabljenega življenja je ostalo v njegovem spominu le eno sa* mo obličje; tako ga je videl, kakor da se mu je nekoč, pred davnimi časi, sanjalo o njem. In kadar ga je ugledal v spominu, je rekol, da mu nikoli ne bo videl enakega, pa če bi romal za njim do devete dežele; nikoli ne ta* kih rdečih ustnic, je rekel, nikoli ne takih svjetlih oči!... daljša predor ... .Visoko na skalah, tik nad reko Bosno, leži vasica Vranduk. Bele hišice, vzidane v skale, stojijo tu že desetletja, stoletja. Kot nepremagljiva trdnjava so kljubovale Turkom, bosanskim begom in v minuli vojni Nemcem. četnikom in ustašem. »Tu, pravijo, bodo gradili železnico«, jc preudarjal petinosemdesetlet-ni Čamil. »Zato bodo prevrtali skale. Dolgo sem mislil, da naših skal ne more nihče premagati. Toda bolj ko gledam to mladino, bolj vidimN da so oni tega zmožni — da bodo premagali te skale. Mladina kot je ta zasluži to zmago.« Nenadoma se je obrnil in odšel. Morda ga je ujezilo, da tudi on ni mlad, da bi sc spoprijel s skalami, na katerih se je rodil, na katerih je stradal, s katerih je zaradi pomanjkanja zbežal v tujino, a se zopdt vrnil, ker so ga ravno te skale vabile in privezale nase. Sovražil in ljubil je te skale in vendar brez njih ne bi mogel biti. Taki so bosanski ljudje. Mala sirena ob vznožju Vranduka 'je zategnjeno zatulila. Dve je ura. Iz predora se vračajo mladinci, ki so delali v dopoldanski izmeni. Beli, prašni in utrujeni so obstali pred vhodom, da bi se naužili svežega zraka. Iz globine so se začule detonacije min, ki so rušile skale. Popoldanska izmena pa že čaka pripravljena, kdaj se očisti predor dima in prahu, ki so ga povzročile eksplozije. Prva četa I. minerske brigade, katera si je že priborila prehodno enodnevno zastavico, veselo odkoraka na delo. Komandant porazdeli mladince po predoru in jim naloži delo. Tekmovanje se pričenja. iVagonček za vagončkom izginja v temo predora, nizkosklonjene postave jih spremljajo. Le kje od daleč so zasveti lučka, ki takoj spet ugasne. Težke kaplje padajo s stropa na tla, kjer se nabirajo mlakuže. Zategnjen hoooj! ali čuvaj seee! so edino besede, ki jih slišiš od časa do časa. Zrak postaja vse težji in težji, prah te sili h kašlju in bolj ko prodiraš v globino, bolj postaja soparno, vzduš-ljivo. T Ko je stopil iz gozda, jc pogledal na rosno jutranjo pokrajino pod seboj in spretcla ga je neznana sladkost ob to* liki lepoti. Z živimi očmi je videl cvetočo dolino, ki se je na obzorju to* pild v srebrno luč, z očmi svojega srca pa je videl vso domovino od šta* jerskih poljan do morja. — O domovina, ko te je Bog ustva* ril,* te jc blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od izhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno periščtf lepote; razsul jo je na vse šti* ri strani, od štajerskih goric d(j strme tržaške obale ter od Triglava do Gor* janccv in rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!« Kakor je rekel, tako se je' zgodilo. Božja setev je po* gnala kal in je rodila — vzrasla so ne* besa pod Triglavom. Oko, ki jih gle* da, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti, za* kaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino ve* sclemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi je* ziki; pravijo tudi, da so milozvočnej* ši in bolj pripravni za vsakdanjo ra* bo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakoi\ velikonočno potrka* vanje in zvezde pojo, kadar se na svo* ji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela do* movina, pozdravljena iz veselega srca! — . V daljavi zaslišimo brnenje vrtalnega stroja. Njegova pesem jb edina pesem, ki poje neprenehoma, od jutra do večera, od večera do jutra. Prispeli smo na skrajni konec predora. Karbidovka osvetjjuje tri sklonjene postave, ki so uprte v vrtalni stroj. Vročina je tu najhujša, prah najbolj gost. Delo teče brez besed. Borba z naravo je tu najtrša; tu je treba največ volje, največ poguma, nifiveč vztrajnosti... in predor se daljša centimeter za cen* timetrom, ped za pedjo, meter za me* trom. Življenje in delo v predoru ne za- Samo v pravljicah slišimo čudežne ukaze, kakor je: Reka, umakni se! Kako so prisilili Dnjepr, da se jc umaknil? To so naredili takole: Del reke so pregradili z začasnimi lesenimi jezovi, nato so s silnimi črpalkami izsesali iz ograjene sredine vodo. Tako so odkrili dno in delo se je začelo na suhem. Toda reki to ni všeč. Otresti se hoče jeza, kakor bi imela kost v grlu. Prizadeva si izpodjesti jez, vdreti v strugo in potopiti ljudi in stroje. In se jc tudi zgodilo, da je reka predrla začasni jez! To je bilo 24. junija 1928. Spodnja pregraja je nenadoma popustila in voda je vdrla v izsušeno strugo, V kratki uri se je velikanska jama napolnila z vodo. Ljudje so komaj rešili sebe in stroje. Spustili so na dno potapljače, da bi dognali, zakaj se je to zgodilo. Dognali so/da je voda izpodjedla pod jezom velikansko luknjo, 10 kvadratnih metrov. S težavo so zadelali to luknjo z vrečami, s slamo in gramozom. Nato so začeli črpati vodo. Sedem in dvajset dni so porabili samo za črpanje vode. Sedem in dvajset dni so morali popravljati to, kar je reka naredila v eni uri. Koka je reka zrušila jekleni zid Toda še večja nesreča se je zgodila 12. julija. Delali so na jezu ob desnem stanc niti za hip. Na vsakih nekaj metrov začno vrtati minerji navzgor, tako da napravijo nad spodnjim rovom votlino, ki jo toliko časa razširjajo, da dobijo višino predora. Ko prebijejo šfe vmesne stene, napravijo tesne odre, ki razdelijo predor v zgornji in spodnji del. V spodnjem delu položijo tračnice za vagončke, v zgornjem pa postavijo najprej lesene, pozneje pa zidane oboke. Sredi lesenega odra so odprtine, skozi katere sipajo kamenje in skale v vagončke. Tako gre delo veliko hitreje izpod rok. Kdino na začetku, tam kjer vrtajo živo skalo, morajo mladinci sami nakladati v vagončke. Ves material vozijo na nasip, pred izhodom pa statističar prešteva vagončke in zapisuje opravljeno delo. . Dokler so se mladinci I. minerske brigade še udeleževali strokovnega tečaja, ki jih je seznanjal z vrtanjem, miniranjem, zidanjem in podobnim, so delali po štiri ure na dan. Ko pa je bil tečaj končan, so pričeli delati po osem ur. Takrat so pričeli tudi »zares« tekmovati. »Prvi si moramo priboriti naslov »udarne brigade«, so bili mnenja vsi člani brigade. V I. minerski brigadi so zastopane vse narodnosti, v tej brigadi so zbrani najboljši mladinci brigad, ki delajo na mladinski progi. Pesem Črnogorcev Odhod v * April 1944. Gestapo in SS sta po Ko* roški lovili slovenske partizane, poli* tične aktiviste in somišljenike OF; gestapo, SS in žandarmerija je gonila zavedne Slovence v koncetracijska ta* borišča, streljala in obglavljala najpo* nosnejše. Hoteli so nas prisiliti, da bi pozabili svojo materino besedo, za* vrgli našo kulturo, da bi zatajili svoj rod. Nacistični tretji rajh je posegel po vseh sredštvih, da bi v nas koro* ških Slovencih zatrl tisto, neugasljivo željo po življenju, po svobodi, ki jo je osvobodilna borba koroških partiza* nov razplamtela iz male, tleče iskre v velik, sijajen plamen. Ko je v temnih, viharnih ali v jas* nih? poletnih nočeh potrkalo na okno, nikoli nisi vedel, kdo kliče: gestapo ali naši hrabri fantje. In kamen se ti je odvalil od srca, ko si zaslišal tisočkrat zasramovano, v prah teptano, a še ži* vo, zvenečo slovensko besedo, »Odpri* te! Mi smo! Partizani!« Tudi midva z bratom sva neodločno obsedela na posteljah, ko sva zaslišala trkanje na okno. Pričakovala sva par* koritu. Vzporedno z lesenim jezom so zabijali v dno jeklene kole. Dva velika žerjava sta bila vprežena v to delo. Delala sta dobro in hitro kakor dva človeka velikana. Iz grmade jeklenih tramov je žerjav pograbil enega, ga visoko dvignil, spustil na mesto in ga začel zabijati s svojim kladivom na paro, dokler je šlo. Nato se je obrnil in šel po drugi kol. Ob eni popoldne je bilo treba postaviti še zadnji ogel* ni kol. Nekdo izmed inženirjev takole pripoveduje o nesreči: »Nenadoma se je del jeklene stene odmaknil od jeza in se začel valiti v vodo. Pri tem je raztrgal jeklene vrvi, izruval iz jeza grede in potegnil za seboj nasip s tračnicami. V dveh minutah se je zrušilo 170 m stene.« Delavci in inženirji so strahoma gledali, kaj sc dogaja in niso vedeli, kako bi zadržali padajočo steno. Na srečo se ni vsa zrušila. Na enem koncu so jo zadržale jeklene vrvi, s katerimi je bila pritrjena k jezu. Na drugi strani pa sc je jekleni zid zrušil skoraj v vsej višini. 527 kolov je padlo v vodo — 500 ton jekla. • In koliko truda je šlo v nič! Zakaj se je to zgodilo? Pravijo da zato, ker železni koli niso stali na ravnem dnu, marveč na str- Predor pod Vrandukom raste.. Iz dneva v dan, meter za metrom se REKA, UMAKNI narini—sg se zliva s pesmijo Bosancev in Hrvatov, makedonska pesem odgovarja pesmi istrskih mladincev, slovanska pesem se prepleta z dalmatinsko in srbsko. Vsi narodi Jugoslavije-so se združili v L minerski brigadi, ki uporno, odločno in vztrajno dela pri najtežjih delih na mladinski progi Ša-mac—Sar a j ev*o. Mladi minerci na vprašanje, odkod so, ne odgovarjajo brez vzroka ponosno ii samozavestno: »Iz I. miner* ske.« partizane tizane, zelo možno, pa bi bilo tudi, da bi naju ponovno iskala gestapo. Zopet trkanje. V sobici molk. Tretjič. »Halo! Kaj tako trdno spita? Brž, brž! Nam se mudi naprej!« Partizani! Prišli so! — Štirinajst slo* venskih partizanov, samih domačinov sc je zgnetlo v najino sobico. »Tako smo se domenili, da gresta danes z nami!« Še pogreti se niso utegnili, tako hitro sva bila z bratom pripravljena na od* hod. Šestnajst slovenskih partizanov je odkorakalo v noč... Na vrhu gora, odkoder se vidi vsa naša dolina, nas je pozdravilo svetlo, vzhajajoče sonce. Tam doli je bil še mrak, ljudje so še spali — vsenaokoli mir in tišina. In tam, od daleč, izza vi* sokega oreha me je pozdravljala naša mala, nizka hišica, prazna in zapušče* I1E • • • Ves dan smo hodili. Spotoma smo se oglasili na treh samotnih slovenskih kmetijah, kjer so nam prijazno po* mem vrhu. Rdki ni bilo težko poriniti jih po strmini navzdol. Ljudje So se hoteli zavarovati pred reko z jeklenim zidom, reka pa se ni doloo pomišljala, ampak je zrušila jekleni zid kakor kakšen trhel plot. Takrat je bilo še teže popraviti, kar je reka pokvarila. Najprej je bilo treba dvigniti jekleni zid z rečnega dna. Toda ta zid je bil 500 ton težak! Kako naj dvignejo tako težo? Slednjič so sklenili: Zid jc treba razsekati na kose in dvigniti posamezne dele. Ogen j pod vodo Rezati jeklo in to še pod vodo ni lahka stvar. Na Dnejprostroju pa ni tega nihče znal. Poslali so v Leningrad po potapljače — varilce. Varilec ne re* že z nožem niti z žago, marveč s plinskim plamenom. To vam je čudovit plamen: prežiga jeklo in ne ugasne pod vodo. Potapljači so se spustili na dno Dnjepra s prižganimi gorilci in začeli rezati jekleni zid. Na krov čolna so postavili deset vitel in začeli vleči. Tako so po kosih privlekli na dan vse jeklene kole. Dva meseca so porabili za to delo. In šele 10. septembra je bil jekleni zid popravljen, nakar so začeli črpati vodo iz korita. » (Iz knjige: Iljin: Povest o velikem načrtu.) Fr. S. Finžgar: LISKO IN POLH i podstrešju kočice se je oglasilo ponočno tektekanje, škrabljanje in čuden ropot. Hudournik je *redno dobro spal. Toda tak direndaj mu je bil pa le odveč. Prepričan je bil, da se je spet vselila pobegla mišja družina, ki je prejšnje leto zmotno zbežala pred razposajenim polhom. Zato je pripravil past mišnico in jo nastavil na podstrešje. Že prvo noč ga je prebudilo razigrano skakanje nad stropom. In glej, hipoma je reklo: šklempl Nato je vse utihnilo, kakor bi odrezal. Hudournik se je vesel obrnil na pogradu: »Sedaj imaš, miška sitna«, in mirno spal do jutra. Takoj po zajtrku se je splazil po lestvi na podstrešje. »Ti si bil, porednčž?« je vzkliknil, ko je zagledal namesto miške polha. Svetle, žive oči je upiral ubogi jetnik v Hudournika. Ne z ušesi, ne z repkom^ mignil. Prepričan je bil, da mu bije poslednja ura veselega življenja. Pa se je zelo motil. Kdo bi ubijal živalco, ki po gozdih robka le žir in tare divje lešnike? Seveda ni prijetno, če tak ponočni klativitez priroma po polnoči domov in ves razposajen rogovili po koči, namesto da bi šel v žlambor in tam lepo zaspal. Toda zaradi te site razposajenosti ga Hudournik ni hotel obsoditi na smrt. Sklenil je, da ga odnese proč od koče in izpusti. Saj mu bo ta kratki zapor in strah dovolj kazni. Zapomnil si bo in se ne povrne več delat nepokoj. Ko je Hudournik prinesel ujetega polha s podstrešja, ga je ob lestvi čakal Lisko. Takoj je ovohal zverinico v pasti in planil po mišnici, da mu jo i je Hudournik moral zgrda izpuliti iz zob: »Pusti revčka! Fej!« Lisko se je tresel od poželenja. Gospodarjeva beseda ni "nič zalegla. Divje se je ppganjal za pastjo, a Hudournik jo je držal tako visoko, da je pes ni mogel doseči. Prišla sta na lepo ravnico, sredi katere je rasel visok leskov grm. »Tukaj le ga izpustim,« preudari Hudournik, »da bom gledal, kako bo veselo odskakljaj v svobodo«. Preden je odprl mišnico, je ukazal Lisku: »Zadaj!« Lisko se je res skril za gospodarjem, dasi zelo nerad. Hudournik je začel počasi odpirati polhovo ječo. Revček ni skočil takoj iz nje. Saj ni mogel verjeti, da se mu odpira pot v zlato prostost. Tudi sonce ga je silno slepilo, zakaj bil je poklicni ponočnjak, bele dni pa je prespaval. Ko se je vendarle prepričal, da je nesrečna loput-nica, ki ga je zaprla v ječo, dvignjena, je bliskoma šinil in v dolgih skokih zbežal po ravnici. Lisko, gluh ko tnalo za gospodarjeve klice, seveda za njim. In zares ga je dohitel tik pred leskovim grmom. Zagrabil ga je za kosmati repek. Polh se je zvil nazaj in ga v boju za žjvljenje silno ugriznil v ustnico. Lisko je žacvilil, izpustil repek, da bi nolje poprijel: toda v enem samem skoku je bil polh v grmu in na najvišji veji. Lisko je togotno bavkljal v grm, polh si je s tačicami vihal brke in se mu smejal. Hudournik pa je ploskal. Ker Lisko ni nehal, ga je gospodar zapodil: »Ali si res tak divjak, da moraš napadati vse, kar leze in hodi po zemlji: kače in krave, konje in koštrune, pse in piške — in še ljudi povrhu? Le počakaj!« Odrezal je v grmu leskovko in ga pošteno ošvignil, da ga je pregnal. Lisko je odšel s povešenim repom, oblizoval si ranjeno ustnico in se večkrat jezno ozrl na gospodarja. Zavlekel se je za drvnico in tamkaj kuhal jezo, da ga niti k obedu ni bilo. Ves čas je trma trmasta premišljeval, kako bi kljuboval. Ker ga gospodarjev klic ni privabil, mu je Hudournik nesel kost za bajto in mu jo ponudil. Vzel jo je; toda kujal se je, odnesel kost v hosto in jo zakopal: »Nalašč nočem.« — »Kakor hočeš«- se je ujezil tudi Hudournik, očital psu grdo trmo, legel v senco in zaspal. CPiOnlrSkl kOtlčEkD »Mala petletka" Ruski pisatelj M. Iljin je o ustvarjanju prve sovjetske petletke (1928— 1933) napisal knjigo za rusko mladino. Knjigo pa je prebirala tudi mladina drugih držav, prebirali so jo odrasli, knjiga je osvojila vse celine. Knjiga pripoveduje o velikem delu, o velikih načrtih, ki jih je v tistih letih uresničevalo ljudstvo Sovjetske zveze. In v ta veliki načrt so bili vključeni tu di pionirji. — Kako je to mogoče? boste vprašali. Saj so preslabotni, da bi mogli pomagati pri tako velikih načrtih. — Pa so vendarle pomagali! Kako so se mali pionirji v vključevali v velike načrte? Kaj so izvrševali. da je bilo tudi njihovo delo eno izmed členov velikega načrta? * Preberite, kakšno »malo petletko« je Sovjetska zveza postavila pred svoje pionirje: 1. Poiskati ležišča apnenca in fosfatov. 2. Zbirati odpadke: cunje, predivo, vrvi, klobučevino, kovine, kosti idt. Vse to bodo uporabile tovarne. Vsak pionir mora nabrati na leto najmanj 20 kg odpadkov. 3. Izdelovati radijske sprejemnike in zvočnike. V prihodnjem letu je treba postaviti v vaseh 75.000 radijskih sprejemnikov. Nobena šola ne sme biti brez zvočnika. 4. Zbiranje semen za kolhoze in kmečke domačije. 5. Zbirati pepel za gnojenje zemljišč. Vsak odred morji zbrati dve toni pepela na leto. 6. Pokončevati poljske škodljivce (slinavke in druge) na površini ene desetine hektarja. Uničiti škodljivce na enem sadnem dre* vesu in na desetih zelenjadnih rastlinah. Uloviti ali uničiti 5 podgan in 10 miši. 7. Vsak pionir mora napraviti eno hišico za škorce in dve ptičji krmilnici. Število hišic je treba dvigniti na poldrug milijon a krmilnic na dva milijona. Ptiči so naši zavezniki, ker nam pomagajo uničevati škodljivce. 8. V petih letih je treba organizirati 5 tisoč otroških ptičjerejskih društev, pet tisoč kolektivnih ptičnic in pet tisoč hišic za vzrejo piščancev. 9. Podvojiti v vsaki kmečki hiši število dobrih kokoši. 10. Posaditi v petih letih po deset dreves. Ustvariti je treba pionirske gozdove, ki bodo šteli 75 milijonov dreves. 11. Vsak odred je dolžan naučiti branja in pisanja vse nepismene otroke svoje okolice. Vidite, na kak način so pomagali otroci odraslim pri njihovem delu. V mestih in okoli tovarn so zbirali odpadke, po vaseh so uničevali golazen, zbirali semena, sadili drevje itd. Tisoče, desettisoče, milijone malih in drobnih rok je uresničevalo »malo petletko«, da je bila uresničena velika petletka. Pionirska organizacija v svobodni domovini 8. junij — pionirski dan. Na posve* tovanju mladinskih in pionirskih vo* diteljev so sklenili, da bo 8. junija po vsej Sloveniji »pionirski dan«, ki bo manifestacija vseh dosedanjih uspe* hov pionirske organizacije, obenem pa mejnik med dosedanjim delom pionir* jev in prihodnjimi nalogami. Osred* nja točka tega dne bo parada članov Zveze pionirjev v Ljubljani. Otvorje* na bo tudi pionirska razstava ter orga* nizirani taborni ognji in kulturno* umetniške prireditve. Pionirski odred »Ratitovec« že po* znate, v »Blažu« ste brali, kako so se ti pionirji odlikovali v narodnoosvo* bodilni borbi. Pa ne mislite, da sedaj počivajo! Celo tekmovanje so napove* dali ostalim pionirskim odredom Slo* venije. Njihova brigadna kronika opi* suje enkrat izlet v naravo, drugič fiz* kulturno prireditev, potem nastop s pesmimi in recitacijami ali pa z mla* dinsko igrico na okrajni kulturno*pro* svetni prireditvi; kronika govori o uč* nih uspehih in napredovanju v znanju, številke pa dokazpjejo, koliko starega materiala in odpadkov so zbrali, kako so pomagali pri setvi, pri delu v goz* du itd. Za 111. kongres LMS pa so si zadali dolgo vTsto obvez, za katere pa nihče ne dvomi, da ne bi bile izpol* njene. Pionirji domžalske gimnazije so še premladi, da bi šli na progo Šamac* Sarajevo. Ker pa bi tudi dni radi po* magali pri uresničevanju petletnega plana, so se organizirali v delovno bri* gado, ki bo od 1. julija do 1. avgusta čistila pašnike na Menini planini. S pionirji bo odšlo tudi nekaj mladincev in mladink ter strokovnih moči. da bo delo čim temeljitejše in uspešnej* še opravljeno. stregli, mi pa smo jim oddali literaturo in pošto. • Z bratom takrat še nisva bila »pra* va« parizana, saj. nama je manjkalo še orožje. Proti večeru pa, ko je ne* kaj tovarišev napadlo nemško stražo in zaplenilo orožje, svu se tudi midva uvrstila med partizane borce. Nobc* den od naju ni niti slutil, da bova šei isto noč doživela tudi »ognjeni krst«. Komandant nas je moral do jutra pripeljati na določeno mesto. Ker smo imeli še dovolj časa, smo se sredi no* či ustavili v malem gozdičku, nedaleč od ceste, da bi se malo naspali. Nenadoma nas zbudi stražar. Na cesti so se zaslišali koraki — vedno bližje so prihajali... Splazili smo se do ceste in z naperjenimi puškami ča* kali... »Stoj! Kdo tam?« sta ustavila ne* znance komandant in tov. Mrak. V odgovor so počili streli. Močna nem* ška patrulja, ki je nadzorovala cesto, je trčila ob slovenske partizane. Kra* tek, vroč boj. — Nemci so odnesli 6 ranjencev, mi pa smo se zgrnili oko* li tovariša Mraka, ki ga je pokosila nemška strojnica. • . Krvavordeča zarja je vstajala na vzhodu, kos mo odhajali od groba tov. Mraka... V tej zarji se je porajal nov dan, v krvi in trpljenju se je porajal tudi naš veliki dan. V borbi koroških partizanov se je rodilo naje neugnano hrepenenje po svobodi. Vida. STRIC JOŽA SVOJIM PRIJATELJEM pionirčki združeni pod eno streho. Vi* diš, Julka, da pionirčki v svobodni do* movini toliko vedo in znajo, to je vsfc posledica njihove pridnosti in velike ljubezni do svojega naroda, je sad de* la požrtvovalnih vzgojiteljev, ki si z ljubeznijo prizadevajo, da bi sloven* ske otroke vzgojili v predane in po* nosne državljane, ne pa kakor pri nas na Koroškem, kjer zaslepljeni učitelji skušajo slovenskim otrokom vcepl jati sovraštvo in prezir lastnega naroda. Vsi mladi prijatelji prisrčno po* zdravljeni! IHOlBOmiCHGIi 1. Srbrna, srebrna košarica, v njej zlata, prezlata zarjica; na glavo zadela jo deklica, Poljančeva Marjetica. 2. -Leze, leze — kamenje liže, dere, dere — goro pobere. 3. Na strehi poseda, v kuhinjo gleda. Pionirji! 8. junija bo v svobodni do* movini pionirski dan. Ta dan bodo pionirji po vsej Sloveniji pregledali uspehe dosedanjega dela, pokazali bo* do, kaj znajo in se pdmenili, kako bodo izkoristili letošnje počitnice, da bi se čim bolje včlenili v prizadevanja vsega naroda, ki si gradi boljšo bodoč* nost. Pionirji Slovenske Koroške tokrat še ne bodo mogli sodelovati s tovariši v svobodni domovini, ne bodo se mo* gli veseliti z njimi in ne kovati z njimi skupnih načrtov za bodočnost. In ven* dar tudi prijatelji »Mlade Koroške« lahko dostojno sodelujejo pri »pionir* skem dnevu« Slovenije: Vsak pionir* ček ali pionirska skupina naj ta dan razmisli, kaj bi lahko napravila, da bi bila bolj vredna svobode. Dobro pr e* mislite in napišite stricu Jožu, kaj ste ste odločili. Najlepše zamisli bo stric Joža objavil v prionirskem kotičku »Mlade Koroške«. Janko in Joško Dular iz VaceJne va* si pri Velikovcu: Rada se učita lepih pesmic iz osvobodilne borbe in storiti hočeta vse, da bi prispevala svoj de* lež* k osvoboditvi naše prelepe domo* vine. Stric Joža se je vajinega pisem* ca še prav posebno razveselil. Ker pa sta poleg tega pravilno rešila tudi vse uganke, vaju je doletela še ta sreča, da sta bila izžrebana kot nagrajenca in dobita vsak lepo knjigo. Če bosta iz* polnjevala vajino obljubo, bo stric Jo* ža na vaju posebno ponosen in bo vsem pionirjem povedal, kako juna* ško se držita Janko in Joško iz Va* čelne vasi. Micka Karlsberger in Škofič: Praviš, da nočeš zaostajati za drugimi pio* nirčki in bi se rada pridružila veliki družini prijateljev »Mlade Koroške«. Poješ v zboru pionirčkov in si že več* krat nastopila na odru. Tvoja tetka te uči slovensko brati in pisati. Tega si zelo vesela in obljubljaš sticu Jožu, da mu boš večkrat pisala. — Vidiš, Micka, majhna si še, pa vendar oprav* ljaš že celo vrsto nalog. Stric Joža je kar ponosen nate in se bo veselil vsa* kega tvojega pisemca. Vem, da boš dr* žala besedo in se pridno učila lepe slo* venske besede, tako da boš prekosila vse svoje vrstnice. Julka Žele iz Doba pri Pliberku: Tako pridno dopisuješ stricu Jožu in rešuješ uganke, da te moram prav po* sebej pohvaliti. Praviš, da pridno pre* hiraš »Mlado Koroško«, poslušaš pio* nirske oddaje v ljubljanskem radiu in se čudiš, kaj vse znajo naši bratci in sestre v svobodni domovini, in si pre* pričana, da bodo kmalu vsi slovenski Razdelite risbo s tremi ravnimi črtami na sedem delov tako. da bo v vsakem delu ostala samo ena zvezdica! ......................... REŠITEV UGANK 1. Rdeča redkvica ali pesa. 2. Odmev. 3. Vinska trta. »Pridi, zvezda naša, pridi, zlata zvezda srečnih dni!«