POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO KMETIJSKI DRUŽBE D UUBUANI -J ' registrovana zadruga z omejeno zavezo ---- Štev. 3 V Ljubljani, 1$. marca 1940 Leto 57 IICFDINII • Našim naročnikom. — Miselnost kmečke mladine — važno poglavje. — Orodje in stroji. — Kaj čaka kmeta po letošnji IdLulilH. Zimi. — 100 nasvetov in pobud. — Krmilni ohrovt. — Solata. — Zelje. — Poboljšajmo škropiva! — Je-li vinska trta letos trpela radi mraza? — Zatiranje trtnih bolezni v pomladnem času. — Nekaj o vinogradniškem kolju. — Uši pri svinjah. — Griža in gnojno vnetje pri teletih. — Temelj kokošjereje — pravilno krmljenje piščancev. — Vzgoja gozdnih sadik. — O kalkulaciji cene lesa na panju. — Rudeča pesa. — Domača kava. — Redne skupščine gospodarskih zadrug. — V spomin vzornemu kmetovalcu. — Občni zbori podružnic. —- Nabiranje zdravilnih zelišč. — Tržno poročilo. Našim naročnikom Z zadnjo številko »Kmetovalca« smo tudi razposlali koledar za leto 1940. Kot smo že naglasih je to novost med Slovenci in zato bi uredništvo rado vedelo, ali je z njim izpopolnjena vrzel med stenskimi koledarji, ki so bili do sedaj razširjeni po kmetskih domovih. Če smatrajo čitatelji, da ima koledar za kmetske domove in stroko kakšno vrednost, uredništvo bo tekom leta pripravilo gradivo za prihodnji koledar. Da bi pa mogli upoštevati želje čitateljev, prosimo da nam sporoče svoje predloge, ki jih bomo po možnostih upoštevali. Ob enem pa potrkamo na stanovsko zavest naših čitateljev ter jih vprašamo, ali so pridobili vsaj enega naročnika za »Kmetovalca«, kakor smo jih prosili? Zavedati se moramo, da naš list ne dobiva ni-kakšnih podpor in da more nuditi svojim čitateljem le toliko, kolikor je to mogoče z njihovo podporo. Čim več novih naročnikov bodo pridobili stari prijatelji »Kmetovalca« toliko bolj pester in spopol-njen bo list. Zato pokažite koledar in stare letnike »Kmetovalca« sosedom in jih pridobite kot naročnike. Težki časi, v katerih živimo, nam nalagajo dolžnost, da se čim bolj poglobimo v stroko potom samo-izobraževanja, ker le tako si bomo tudi gospodarsko opomogli. Miseljnost kmečke mladine - važno poglavje. Janko Furlan — Vaše pisanje v »Kmetovalcu«, »Tako govori slovenj egoriški zem-ljak«, je bilo povod precejšnjemu razmišljanju, ki mi že nekaj časa beli glavo — mi je rekel kmet-zna-nec, ko sva se pred dnevi srečala. — Kako to, saj članek ni vseboval nič posebnega?! — Ni bil to članek sam po sebi, ampak prilika, ki jo je nudil. Dočim sem se jaz z vsebino ujemal, se je moj 241etni sin, ko ga je prečital, nasmehnil in dostavil: »Kaj pomagajo dobri nasveti, ko pa je vse le bob v steno. S starimi ni nič. Vsemu lepo prikimajo, ne ukrenejo pa ničesar. Taki so kot da bi ne imeli več svoje lastne glave.« — A kaj pravite vi na to? — Hm... Zdi se mi, da je na tem mnogo resnice. Ker se je mož dotaknil vprašanja, ki je menda na krožniku sko-ro v vsaki kmečki hiši in je splošnega značaja ter pomena, me je zanimalo slišati kaj več o tem in temu enakih sinovih ter o mnenju tega in njemu enakih očetov. — Če vas prav razumem, je vaš sin mnenja, da je zaman vsako prizadevanje, prepričati vas o koristi kmetske skupnosti v gospodarstvu. — Ko smo že nri tem, vam povem misli svojega sina. Pri vašem članku sem ga vprašal, da naj mi pove, zakaj tako misli o starih. »Kaj bi vam pravil, če je pa to tako vidno! Sami pravite, da se ni v dvajsetih letih vašega gospodarstva nič spremenilo in gospodari danes vsak zase kot svoječasno: vsak gleda le zase in se zanima za ostale le v toliko, v kolikor se to tiče njega. Ničesar ne ukrene, kar bi bilo koristno in dobro celi vaški za-jednici, občini, deželi. Z vami ne pridemo nikamor, ker ste brez lastne sodbe in skupne volje ...« — In vaše mnenje o teh besedah? — V prvem hipu sem jih težko pogoltnil, ker nisem vajen takih očitanj in nisem sam nikoli tako govoril s svojim očetom. Z razmišljanjem pa sem prišel do zaključka, da ima sin prav. Rečem vam, da je današnja mladina vsa drugačna od nas v njeni dobi. — Zdaj ste pogodili resnico! Današnja mlada rast je in tudi mora biti drugačna! Ni to mogoče njen kapric ali samovoljnost, ampak je življenjska potreba. Kot ima vsak kraj nekaj svojega, tako ima tudi vsak čas svoje ljudi, svojo dušev-nost. Danes so res drugačni časi kot so bili pred leti, zato so tudi naše brige, misli in težnje drugačne. Mladini gre za obstoj, zato ne more biti brezbrižna. — Ne morem temu oporekati, samo mi ne gre v glavo, kako to, da se mladina tako zgodaj ukvarja z zadevami, ki so bolj za starejše ljudi. — Ne pozabite, da živimo v napetih časih, ki nas silijo, da se že zgodaj ukvarjamo s stvarmi, katere smo v prejšnjih časih umevali in se zanje zanimali šele v kasnejši starostni dobi. Tako nas n. pr. zelo zanimajo cene, ki se neprestano spreminjajo in begajo; mladino skr- bi bodočnost, ker skuša, kako težka je pot do skromnega kosa kruha in kako težavno je kritje njenih potreb, ki so znatno večje od onih naših v njeni dobi. Zato je ona tudi politično bolj razgibana. Tukaj je tudi vzrok trenjem in če-sto tudi prepirom med starši in otroci. Prvi zro v preteklost — včasih mogoče vse preveč — drugi pa naprej. — Kaj ji to pomaga? — Ne gre za to, ampak za dejstvo, da je tako in je treba to uva-ževati! Poudarjam to, ker prav tukaj morata mnogo pripomoči razsodnost in uvidevnost odraslih. Če zremo tudi mi zaskrbljeno v bodočnost, moramo manj ali več upoštevati mnenje mladine, ki ima pravico in ttidi dolžnost skrbeti in misliti na prihodnost. Uvaževati je treba njene nazore, jih, če niso pravi, popravljati, jo v njenem ognju brzdati itd. Ni v nikakem pogledu pravilno in utemeljeno, če kar na splošno odklonimo vse, kar ona izpove. — Pravite, kaj da ji to pomaga? Pa povejte mi, če bi bili vi s svojim sinom bolj zadovoljni, če bi se prav nič ne zanimal za javno življenje in zadeve, ki so tesno povezane z gospodarstvom! — To nikakor ne! — Vidite! Prepričan sem, da vas zanimanje vašega sina, kakor tudi vsaka njegova pomembna, čeprav mogoče nerodna, ostra ali kakršnakoli beseda na tihem veseli. Fant kaže s tem voljo do življenja. Ne smemo ocenjevati vsake posamezne besede, vsakega nedostatka, recimo prenagljenosti, trmoglavosti itd., ampak presoditi mladino povprečno, v celoti. Tako pridemo v pretežnih primerih do zaključka, da ni današnja mladina nič slabša od naše mladosti. V kolikor pa je razlika med njo in nami kot nekdanjo mladino, gre to na račun vsestransko razrvanih razmer. — Bilo kakorkoli, a rečem vam, da je z današnjimi otroci težava. — Pa še kakšna! A to zato, ker so težave tudi z nami. Te težave imajo svoj izvor v socialnih, oziroma v gospodarskih razmerah. Nedvomno vas otroci bolj skrbijo od gmotne kakor od moralne strani. Mi ji v njenih potrebah kaj radi prikazujemo preteklost, češ da je bila drugačna in so bile naše potrebe zelo skromne. S takim postopanjem ne dosežemo zaželjenega uspeha, ker zahtevamo od mladine nekaj nemogočega. Ona je za dobro in koristno pretežno dostopna, a vedno le za dobro in koristno, ki odgovarja sodobnosti. Kar je bilo, je ne mika, zatonela preteklost ji ne prija že zaradi usode, ki nam je nalagala le suženjska bremena, nas vzgajala v preveliki podrejenosti, vdanosti in poslušnosti, kar je vse lomilo osebni, stanovski in narodnostni ponos. Vzgojeni smo bili v prepričanju, da smo manjvredni kot pripadniki kmečkega stanu in manjšega naroda. Tako usodo mladina odklanja. — Ali nima mogoče prav? — Ne rečem, da nima. A v mno-gočem tudi greši. Prav vse odklanjati tudi ne gre. Res pa je, da je fl&lj&tfa&fcKO.. Orodje France Ali ste kdaj pomislili, kako se loči človek od vseh ostalih bitij v živem stvarstvu? Kako je to mogoče, da si je človek podvrgel pri-rodo do tolike mere in da si je živali na primer niso in da je tudi nikoli ne bodo mogle? Človek ima razum. Prav! Pa ko bi imel prav tak razum konj, ali menite, da bi si mogel, ubožec, znatno kaj pomagati? Kako naj bi konj, ki nima za to ustvarjenih udov, prijel za orodje, tudi če bi dobro vedel, v čem naj mu služi? Mi si v obče domišljujemo, da smo neznansko razumnejši od naših pradedov, ki so žiVeli pred dvajsetimi stoletji. To ni popolnoma nič res. Res je samo to, da si je človeštvo tekom stoletij nagro-madilo in ohranilo neznanske zaloge znanja, ki nam danes koristi (ali pa škoduje, če vzamemo v misel vojne in podobne »blaženosti«). Nekoč sem bral to-le trditev: Ko bi neka zla sila mahoma pomorila vse tehnike na svetu, vse znanstvenike sploh in uničila vse strokovne knjige in vse strokovne zapiske, naj bodo kjerkoli in v kateremkoli jeziku; ko bi ta sila zdrobila vse stroje, vse izume, vse orodje in sploh vse pripomočke, ki siužijo človeštvu v kakršnemkoli oziru, bi sledil temu hiter in neizogiben propad vsega preživelega človeštva. Ves naš laični razum bi nas ne mogel rešiti. V tem trenutku pišem na pisalni stroj. Če bi mi ga sedaj nekdo ukradel in bi nikjer več ne mogel dobiti drugega, bi moral odslej pisati tudi s peresom in če bi ne imel tudi peresa, bi pač pisal s tresko ali s koščkom oglja. Jaz sam takega z nami starimi križ. Oklepamo se vse preveč starih nazorov in se le malokdaj ter zelo počasi lotimo nečesa, kar bi koristilo skupnosti, da-si smo prepričani, da bi to koristilo tudi posamezniku. Vse preveč smo vklenjeni v stare vezi. Ne moremo pa kar tako prepustiti mladini vajeti. — Nikakor ne! V življenju, zlasti v gospodarskem, je treba izkustev, previdnosti, preudarnosti. Toda je treba tudi idealov, ognja, požrtvovalnosti in drugih vrlin, ki so last mladine. Treba je torej skupnega dela starih in mladih. Tako zahtevajo nove razmere. in stroji. N Vlagajna stroj čka ne znam narediti in vsi moji znanci skupaj tudi ne. Vem, kako mora biti konj podkovan, podkve pa ne znam narediti. Tudi drugih stvari je še neverjetno mnogo, ki jih ne znam narediti in jih ne bom nikoli znal. Vem pa, da so na svetu drugi ljudje, ki vse take stvari znajo in ki jih bodo naredili zame v zameno za vse tisto, kar znam narediti jaz. Današnji človek ni modrejši od njegovih prednikov, ki so živeli v davnini, znal si je pa ohraniti odkritja, domisleke in izume prejšnjih rodov, izumlja neprestano nove in izboljšuje stare. V tem tiči bistvo našega takozvanega napredka. Narod, ki je v tej smeri najbolj agilen, prednjači navadno drugim. Američani pravijo: »Kdor hoče pravilno oceniti napredek neke vasi, naj pogleda njene poti in ceste«. Lepo urejene poti so znak naprednih vaščanov in — obratno. Jaz grem malce dalje: »Kdor hoče oceniti napredek kmeta, naj si ogleda njegovo orodje.« V širšem pomenu besede so vaška pota, gnojišča, hlevi itd. tudi orodje — saj vse to služi istemu smotru kot plug, namreč gospodarskemu pro-cvitu posameznika in skupnosti. Skoro vsi, ki berete te vrstice, in z vami vred jaz, smo kmetje. Pridelujemo med drugim žito in smo zategadelj producenti kruha. Ljubljana ni baš ogromno mesto. Pa bi mogli mi vsi skupaj — mi krušni producenti — preskrbeti Ljubljano celo leto s kruhom? Ne vem, ne vem! Pa ga povprečen Ljubljančan najbrž več pohrusta nego mi! Od kmetov, ki jih jaz poznam, je le malo takih, ki hi pridelali kruha dovolj za Jastno potrebo, kaj šele za mesta. Če imajo ljudje v mestih dovolj zaslužka, imajo tudi kruha dovolj. A odkod ta pride? Bili so nekoč časi, redni in ne izredni časi, ko so ljudje stradali kruha na deželi, v mestu pa še bolj. Kakih sto let je od tedaj, ko je šel ded mojega deda v Trst, da si bo kupil živeža za svoje stradajoče otroke. Naslednji dan zvečer je prišel ves zmučen domov. Na rami je prinesel mernik boba, med katerim je bilo polovica podganjih 1 odpadkov. »Na, mati!« je rekel ženi pikro. »To je vse, kar sem mogel v Trstu dobiti.« Drugo jutro je vstal, odvezal kravico v hlevu ter . jo na dvorišču pobil. Z njenim me-: som se je par dni živela njegova ' družina in vse ostale družine v vasi. Ko ni bilo mesa več, je zaklal kravo drugi kmet, potem tretji in tako dalje, dokler niso bridki časi minuli. Bili so dnevi, ko ni cel Trst pre-i mogel koščka kruha. Bili so zopet dnevi, ko je mernik pšenice stal i štirideset srebrnih »cvancgaric«, naslednji dan pa samo šestnajst : »cvancgaric«. Ponoči je namreč priplula v pristanišče s pšenico na-] ložena ladja ... »... Kuge, vojne in lakote ...« Noče izginiti vojna, izginila pa je v normalnih razmerah (vsaj za Evropo) lakota in kuga seveda tudi. Kmetje smo, pa koliko je takih med ] nami, ki poznamo način borbe proti 1 lakoti in zmago nad njo? Do nedavnega je manjkalo vsemu svetu ] kruha. Zakaj? Ker je bilo po teda-] njih načinih kmetovanja nemogoče : zasejati velike ploskve zemlje s ] pšenico; ker, če bi to tudi storili, bi . je dozorele ne mogli pravočasno ] požeti in pozneje ne omlatiti. Žetev — najbolj kočljivo delo celega leta - — je bila s tedanjimi srpi prepo-( časna. Srp zadošča za naše shram-1 be, ne zadošča pa za shrambe veli-] kih mest. Potreba je ustvarila dru-1 gačen izum — stroj za žetev žit. ] Izumil ga je bil Američan McCor-] mick (izg. Mekormik). Samo izum 1 tega stroja in pozneje parne mlatil-] niče je mahoma odpravil pomanjka-i nje kruha na svetu. Če ga navzlic 1 temu kje manjka, niso vzroki zato 1 več v kmetijstvu, ampak drugje. Danes pridelamo na istih njivah 1 trikrat več nego so pridelali naši 1 pradedje pred sto leti. Kmetujemo I bolj racionalno, kajpada; gnojimo 1 bolje, izmenjavamo semena, stika-] mo za boljšimi sortami rastlin itd., i toda velik del naših povečanih pri-i delkov moramo pripisati boljšemu orodju in strojem. Pravijo kmetje: »Ko smo bili še otroci, je bilo treba deset koscev, da so pokosili ta-le travnik. Danes ga v sedmih pokosimo in niti ne vemo, da smo kaj delali.« Pa ne pomislijo, da imajo danes v rokah izvrstne jeklene kose, s katerimi se nekdanje — izdelki posameznih kovačev — ne morejo niti od daleč primerjati. Kmetijska družba v Ljubljani je leta 1854. izdala knjigo: Janez Za-lokar: »Umno kmetovanje in gospodarstvo«. V njej sta med drugimi tudi sliki dveh plugov. Prvi se imenuje »Švercov ali hohenhaim-ski«, drugi pa »Cugmajerjev«. Brez dvoma sta bila oba pluga tedaj »moderna«, a če bi ju danes videli, bi morali pomilovati uboge naše dede, ki so se mučili z njimi. Pa naša stara »drevesa« z leseno desko so morala biti še bolj bedna. Taki plugi sploh niso mogli njive pre-orati. Globoko oranje je bilo nemogoče. Posledica je bila skrajno pičli pridelki a mnogo plevela. V naši-vasi še živi mož, ki je prvi dal oko vati voz. Poprej, kakor veste, so bili vozovi docela leseni, samo pregelj je bil drenov. In ko je tedaj ta mož, takrat še mladenič, ukazal napraviti tako nezaslišano novota-rijo, bi ga bil oče kmalu nataknil na vile. »Taka težava! Kako bodo kravice mogle vleči toliko železa za seboj!« Pa so ljudje kmalu spoznali, da je voz, navzlic povečani kilogramski teži, lažji za živino nego prejšnji, ki so imeli lesene osi in kolesa brez železnih obročev. No, danes se tu pa tam že uporabljajo vozovi z gumijevimi kolesi in s tečaji na krogljicah oziroma valjih. Njihova visoka cena je edini pomislek proti njim. V eni nedavnih številk »Kmetovalca« se je nekdo hudoval čez stroj za sajenje koruze in čez oko-pavalnik. Svoje trditve je zapisal brez dvoma po svojem najboljšem prepričanju, pa je vkljub temu zmotno. Vedeti bi nam bilo treba,' kakšen je njegov sejalni stroj in kakšen je okopavalnik. Sejalni stroji, ki sem jih bil videl razstavljene na ljubljanskem velesejmu, niso ugajali tudi meni, čeprav moram reči, da ne vem, kako se obnašajo na njivi. Videti so mi pretežki in s svojimi štirimi kolesi prene-okretni. Sejalke, ki jih imamo v naši vasi, so majhne, lahke in okretne — par kravic gre kakor prazen z njimi po njivi. Sejejo le petero vrst hkratu, kar je sicer malo, a nam povsem zadostuje. Boljše bi bile, če bi imele sedem sejalnih t cevk, ker bi jih lahko priredili tudi za sejanje koruze, za kar petero-vrstne niso. Sicer pa koruzo seje-mo v jarke z roko. A naj bodo sejalke take ali take, dejstvo je, da je žito lepše, če je sejano z njimi, po vrhu pa prihranimo še polovico semena. Denar, ki smo ga vložili vanje, nam nosi krasne obresti. Ko sem leta 1928. pripeljal prvo sejalko v vas, so bili vsi ljudje proti, danes, razen par krčevitih trmoglavcev, sejejo z njimi vsi. Okopavalniki, ki jih uporabljamo tu, so Eberhardtovega izdelka (Planet EL 5). Ti imajo lemeže tako prirejene, da ne rahljajo samo zemlje, marveč tudi izpodrezujejo plevel. Tudi tu so trdili ljudje v začetku, da bomo njive z njimi samo zaplevelili, zdaj so pa lepo utihnili vsi. V začetku se nismo niti v sanjah nadejali, da bomo z njihovo pomočjo več pridelali, naša želja je bila le, da bi hitreje in lažje opravili mučno nalogo. Kako prijetno pa smo bili presenečeni, ko smo spoznali, da so pridelki veliko lepši in večji. »To je zlodi!« je dejal moj sosed. »Ko bi ta kolovrta stresala konjske fige iz sebe, bi nič ne rekel, ampak...« Pa dejstvo se da prav z lahkoto pojasniti. Pri okopavanju z motiko zemljo pač prerušimo a jo za seboj tudi temeljito poteptamo. Pri delu z okopavalnikom pa je edino teptanje držačeva pot, ki je le enkratna. Na kilometer daleč boste razločili dorastlo koruzo, ki je bila okopana z okopavalnikom od one, ki je bila okopana z mo-tikami. Sejalka in okopavalnik sta postala za nas iste važnosti kakor sta moderni plug in železna brana. Absolventi kmetijskih šol so če-stokrat zasmehovani, češ da hočejo po svojem povratku iz šole nakupiti vse mogoče stroje, ne glede na to, če se bodo izplačali ali ne. Navadno se zgodi, da jih domači ne poslušajo in zato kmalu umolknejo. Sicer je res, da je to mladostno navdušenje skoro vselej pretirano, resnica pa le ostane, da so vsi stroji, ki prihajajo iz tovarn k nam, koristni. Potrebno je le preračunati, ali se nam bodo izplačali ali ne. Kdor pridela veliko pese, bo zadovoljen, če si bo nabavil repo-reznico; kdor pridela velike množine koruze, mora imeti tudi rob-kalnik; kdor ima veliko mleka, pa ga ne ve kam oddajati, bo v posne-malniku odkril zlato jamico. Vprašanje, ki pa bo ostalo odprto, je le v tem, kakšna je zmožnost njegove denarnice ... Vsako'orodje na svetu ima pa svoje kaprice, ki jih moramo poznati, da jih obvladamo. Če stroj ne opravlja svoje dolžnosti, moramo odkriti vzrok, zakaj. Malenkostna nepravilnost včasih neznansko kvari delo. Goričanov »očka« iz Orehove vasi, ki je znal natakniti verigo na kavelj na eni strani pluga, na drugi pa ne, se mi zdi nekam pretirano naiven, dejstvo pa le je, da se marsikdo nepotrebno pridušuje čez plug ali kak drugačen stroj, ki mu ne dela po volji. Vsi vemo, da plug, na primer, ni nikak delikatni mehanizem kot je zaklopka dragega fotografskega aparata, pa je navzlic svoji grobosti precizno orodje. Za posamezne vrste zemlje je v tovarni natančno določen kot, ki ga dela lemež proti ravnini zemlje, natančno je določena krivulja deske in vse ostalo mora nekako natančno »harmonirati« med seboj in potem šele bo v določeni zemlji delal plug brezhibno. Krajevnemu kovaču so vse te stvari neznane in zato se ljudje tako tožijo, ko dajo plug prvič popraviti in ne dela več tako kot je delal prej. Pa tudi nov plug ne dela dobro, če ni v vsem pravilno naravnan. Največ vpliva ima vijak na eni izmed obeh vlačilnih verig. Tega moramo odvijati ali zavijati dokler nista obe verigi enako napeti. Če os plužnje ne stoji vodoravno, ko plug orje, ne bo tudi delal povsem brezhibno. Manjše kolo moramo pomakniti navzgor ali navzdol dokler tega ne dosežemo. Črtalo ne sme krmariti na levo ali na desno. Brazda se najlepše obrača, če jo režemo nekoliko širše kot je globoka. In tako naprej. Človek, ki zna opazovati, bo kmalu našel vzroke hibam in jih bo odpravil. Po končanem jesenskem ali pomladanskem oranju, ko sta lemež in deska zlikana, je prav priporočljivo, da to gladko površino namažemo z lanenim oljem. Ubranimo jo rje in jo ohranimo gladko za prihodnje oranje. Rjav plug od začetka slabo dela. Končno naj še enkrat ponovim staro resnico, da je navadno najdražje orodje najcenejše. Ne kupuj mo različne navlake samo zato, ker je poceni. V večini slučajev se tega bridko kesamo. Bliža se čas sejanja pese in tudi koruze. Za napravljanje jarkov sem videl pri nekem kmetu v naši dolini prav pripraven domač izum, ki skoro nič ne stane. On ima za ta namen narejene iz močnih hrastovih desk sani s tremi stranicami — dve ob straneh in ena na sredi med njima. Spredaj je oje ali pa kavelj za verigo, zadaj dvoje ročajev kakor pri plugu. Na vrhu teh sank je pritrjen zabojček. Spodnji robovi vseh treh stranic so okovani. Spodaj, blizu zadnjega konca vsake stranice, sta pritrjena dva železna »uhlja«, ki kakor deski pri osipal-niku odrivata zemljo, da je jarek širši. Te sani prepeljujemo po zorani njivi dol in gor. Če je zemlja težka in so sani prelahke, denemo Kaj čaka kmeta V nemškem časopisu »Pionir« či-tamo članek g. ing. E. Hauer-ja iz Grottenhofa, ki bo tudi našim čita-teljem kot opozorilo mnogo koristil, saj se rastne in klimatske prilike na bivšem Zg. Štajerskem ne razlikujejo mnogo od naših. Ozimine: Kjer je mraz na ozi-minah zemljo privzdignil, tako da koreninice žita niso dovolj no zasidrane v zemlji, moramo takoj, ko se polje osuši, valjati. Nasprotno pa moramo zamuljene in z blatom pokrite ozimine temeljito prebra-nati in omogočiti dostop zraka do korenin. Izmrzle ozimine še lahko popravimo, če jih gnojimo čimprej z dušičnatimi gnojili, ter pri tem upoštevamo, da moramo radi harmoničnega prehranjevanja rastlin dodati tudi fosforna in kalijeva gnojila, če zemlji primanjkujeta. Če smo v jeseni sejali ozimino re-pico s sejalnim strojem v bolj široke vrste, jo moramo sedaj prekopati. Ozko v vrste ali z roko se-jano pa bomo branali. Ozimne mešanice bodo dostikrat pokazale, da sta grašica in inter-natka slabo prezimile, medtem ko žita in trave niso od mraza oškodovane. Taka polja moramo močno z gnojnico politi. Gnojnica bo koristila tudi dobro prezimljenim ozim nim krmnim mešanicam, ker bomo z njo rast pospešili, posebno če jih bomo še temeljito pobranali. Samo po sebi je razumljivo, da moramo snežnico odpeljati z jarki z njiv. Kjer se pa sneg le predolgo ne stopi, bomo taljenje po-snešili, če potrosimo po njem pepel. Deteljišča. Tudi deteljišča, posebno starejša, bodo po skopnjenju snega pokazala mnoge praznine. Da se ne bi na teh prazninah naselil plevel, preskrbimo si že sedaj seme pahovke, ki jo bomo rabili do 15 kg na ha. Tudi inkarnatno deteljo lahko vsejemo, če jo imamo na zalogi. Da treba vsa deteljišča v zabojček na njih kamenja. Vsaka pot naredi troje jarkov. Posestniki z velikimi njivami naredijo lahko sani poljubno široke, tudi z desetimi stranicami, če hočejo, le potem jih morajo vleči konji. Stranica od stranice naj bo vsaj 60 cm. Ta priprava povsem nadomesti drage čr-talnike. Zdravi! po letošnji zimi? po osušenju dobro pobranati, ni treba še izrečno naglasiti. Setev jarin: Vsa polja moramo čim prej pobranati ali s poljskim ravnalom prevleči! Le tako bo plevel noprej izklil kot posevek in ga bomo še pred setvijo z brananjem uničili. Upoštevati moramo, da nam bo letošnjo pomlad huda predla s časom. Zato moramo z njim štediti in si vse urediti tako, da bomo z enim naporom opravili dve deli. Kombinirali bomo torej delo raznih orodij, tako da bomo na ravnalo obesili še brano, na planet (gru-ber) brano ali valjak, oziroma na valjak brano itd. Zamujeno jesensko in zimsko oranje bomo nadomestili s plitkim spomladanskim oranjem in bomo na plug še vpregli ozko ravnalo ali del brane. Jara žita, katera bomo primorani pozno sejati, bomo sejali gostejše. Za vsak izgubljen teden bomo rabili 8 do 10 kg več semena. Če smo se odločili za gnojenje z umetnimi gnojili, bomo njihove mešanice že prej pripravili. Ako bomo prisiljeni pozno sejati, bomo že pred setvo gnojili z umetnimi gnojili, tudi takrat, kadar bi sicer gnojilo raztrosili šele na že iznikli posevek. Za razkuževanje semena bomo letos uporabljali razkužila za opra-šenje. Če bi razkužili na mokri način, bi morali razkuženje izvršiti že sedaj. Ne vemo pa, ali nam bo vreme dopustilo, da bomo mogli vse razkuženo seme tudi posejati ter bi morali ostanek semena prihraniti za prihodnje leto, oziroma ga po-hraniti previdno živini po temeljitem pranju. Ker lahko prašenje semena izvršimo tik pred setvijo in si hitro pripravimo le toliko semena kolikor ga bomo sigurno mogli posejati dotični dan, se izognemo takim neprilikam. Ne pozabimo pa, da je treba razkužiti tudi semena raznih povrtnin, lanu, pese itd. Setev domače detelje bo uspeš- na le, če deteljo čim prej pose jemo v ozimno rž in ječmen. Čim sneg skopni že lahko sejemo. Ko se potem polje posuši, ga pobranamo, če deteljno seme medtem že ni izklilo V toplejših in vlažnih krajih lahko sejemo deteljo tudi v ozimno pšenico. Če sejemo deteljo v j ara žita. bomo najbolje storili, če jo sejemo istočasno z žitom. Tako bo detelja sigurno vzklila in tudi na semenu se prihrani do ene četrtine. Glede okopavin bo koristno sledeče upoštevati. Gnoj, ki ga je skrben gospodar že v zimi navozil ob polju, bomo najhitreje raztrosili, če ga ne bomo razvozili po polju na kupe, temveč ga bomo v vrste odmetavali iz voza, ki se počasi pomika po polju. Razdalja vrst naj bo štiri metre, tako da ga moramo potem na vsako stran razdeliti le še na dva metra. Še bolje je, če so vrste le 2 metra oddaljene, ker ga oseba, ki je prej gnoj z voza metala ali vlekla, kadar se vrača, hitro razmeče na levo stran na širino 2 metrov. Če nam primanjkuje časa, bomo umetni gnoj raztrosili na razgrnjen hlevski gnoj in vse skupaj plitko podorali. Le čilski soliter ne smemo na hlevski gnoj trositi, druga umetna gnojila pa vsa. Posebno je upoštevati izkustvo, da če smo morali uporabiti nezrel in slamnat hlevski gnoj, da bomo razkrajanje istega pospešili, če bomo nanj potrosili apneni dušik. Letos bodo ozimine bolj pozno zapustile polje. Ako smo se odločili, da bomo po oziminah še sadili krompir, potem bo potrebno, da ga pustimo predkaliti. V aprilu bomo krompir razgrnili na podu, tako da je čez dan dobro osvetljen, ponoči pa obvarovan od hladu. Do saditve v sredini maja, bo krompir imel 1 do 2 cm dolge in dovolj močne kali. Zaradi hude zime je letos ponekod koruzno seme zmrznilo. Naj nikdo ne seje koruze, ne da bi poprej napravil kalilni poizkus! Tudi pri krompirju bomo prav storili, če preizkusimo kaljivost. Že v marcu postavimo 20 gomoljev vsake sorte na omaro v kuhinji in opazujemo, kakšne cime bo pognal. Kali naj bodo kratke in močne. Če smo imeli krompir ali peso za živalsko hrano v podsipnicah, ne smemo podsipnice predčasno odkriti. Pustimo jih kolikor mogoče dolgo pokrite in odpremo jih le v toliko, da zamoremo odvzeti ono količino, ki jo dnevno rabimo. Plodove prenesemo v hlev, da se po časi odtalijo. Na ona zemljišča, kjer bomo kosili prvo zeleno hrano (travniki, detelje, ozimne mešanice za hrano itd) navozimo takoj po odtaljenju snega tanko plast slame ali komposta. Vedno bomo zbrali v to svrho ono lego, ki je najbolj topla. Tako bomo rast zelene hrane pospešili, kar bo letos v marsikaterem gospodarstvu nujno potrebno. Končno še eno opozorilo. Ne bodimo nestrpni, četudi je zima dolga. Polja ne smemo prehitro pre-orati — nikoli ne smemo s plugom in motiko v mokro zemljo! 100 nasvetov in pobud. Goričan 96. Kmečka krušna peč je običajno tlakovana z navadno zidno opeko, kakršna se rabi za zid. Ker lonci v peči večkrat prekipijo, se ta opeka kaj kmalu razkruši, in je treba popravila. Kdor le zmore, naj tlakuje s šamotno opeko, katera je sicer zelo draga, zato pa tudi tako trpežna, da se navsezadnje le izplača. Če se pri kurjavi ne pazi, prileti pogosto poleno v pečnico s tako silo, da se bojimo, zdaj zdaj se bo razbila. Sedaj damo vzidati v peč železno ogrado, katera zadrži sunek polena. Slišal sem praviti o nekem multi-plikatorju, to bo nekakšna železna plošča, katera se vzida v peč in s tem zadržuje in pomnožuje toploto. Če bi kdo vedel kaj podrobnega, bi marsikoga zanimalo. Naši predniki so stavili vsa poslopja prenizko, kvečjemu v enaki višini z zemljo ali celo v zemljo. Pri veliki povodnji pred nekaj leti se mi je podrla peč v delavnici. Podtalna voda je razmehčala zemljo, na kateri je stala peč. Zemlja se je ponižala, peč počila; morali smo jo raznesti in na novo postaviti. Sedaj sem temelj za peč močno betoniral. Ko bi bil takšen nasvet poprej slišal ali čital, bi bil temelj betoniral, ko sem peč prvič postavil, in si s tem prihranil lepo vsoto. Slab, nepraktičen obrtnik povzroča velike škode gospodarjem! Umivamo se posebno pozimi pri peči. Pogosto je bila kakšna pečni-ca počena, da se je skozi kadilo in je bilo treba vstaviti novo. Šele po več letih sem začel razmišljati, zakaj so ene pečnice počene, druge pa ne. Prav enostavna uganka. Pri kru-hopeki so bile večkrat pečnice silno razgrete. Pri umivanju so kapljice vode brizgnile nanje — in pečnice so razpokale. Šele potem sem pokril tisti dve pečnici s pločevino, da padejo kapljice nanjo in tam izpu-htijo. Pri nas imamo še danes peči, kakršne so imeli naši predniki pred sto leti. Nobenega izboljšanja ni. Delajo jih naši domači lončarji, mogoče vsako leto eno ali še ne. Napredek in zboljšanje zamore priti le od poklicnih pečarjev, ki delajo samo peči in ničesar drugega. Peč rabimo vsak dan. Članek strokovnjaka pečarja, kjer bi na kratko navedel vsa zboljšanja, katera so mogoča, in proračun, kaj bi stalo, bi bil zelo na mestu, dobrodošel marsikateri gospodinji in gospodarju. 97. Ob potokih in še drugod se razvije po grmovju slak, srabotje, divji hmelj, in hoče vse zadušiti. Zmladleta enkrat sicer skopamo in odsečemo prve poganjke. Ker pa pozneje ni več časa, se vseeno bohotno razraste. Še enkrat bom poizkusil vmes vsejati zimsko ali poletno grahorico, naj se rajši ona ovi ja po grmovju. Poizkusil bom vsa-diti nekaj topinamburja vmes. Mogoče bo on zadušil ta nadležni plevel. 98. Vehe in čepi za sode se rabijo pogosto v letu. Kadar se podere kakšna češplja, lesnika, lesnača, na-cepajte nekaj kosov in jih dajte ostružiti kolarju za vehe in čepe vseh velikosti. Tako si jih pripravite za desetletja. Ta les je baje najboljši za to. Vehe naj bodo dolge do 15 cm, da sežejo v tekočino in se je vedno dotikajo. S tem nabreknejo, odprtino dobro zamašijo, zabranijo zraku dostop, bersi pa nastop. 99. Brezposelnost. Silno nas nadlegujejo vsake vrste brezposelni de-lomrzneži. Pred nekaj mesci se je ustavil voz ciganov, poln otrok in žensk s tremi suhimi konji. Cigan me je ravno dobil pri hlevu in me dolgo prosil, rotil, klical na pomoč in za priče vse svetnike in Marijo, poklekoval, naj mu dam krme za njegove konje, sicer mu popadajo od gladu. Kaj sem hotel, dal sem mu je, čeravno nam je skoraj primanjkuje. Bojimo se ognja in drugih neprilik. Bolj kot na cigane sem nejevoljen na tisti del javne uprave, katera ni zmožna rešiti nas niti ciganske nadloge, čeravno izda za varnostne organe petkrat več, kakor za vse kmetijstvo z vsemi kmetski-mi zavodi vred. Mnogim vodilnim osebnostim manjka sposobnosti za vodstvo. Predvsem si ne znajo izbrati sodelavcev. Je pač tako, da nekateri veliko jemljejo, dajo pa bore malo v zameno. Za ureditev zadeve potujočih brezposelnih je treba točnega načrta. Za to je treba mož, ki imajo po eni strani razumevanje in globoko usmiljenje in ljubezen do vseh teh iztirjenih, na drugi strani pa postopajo strogo in brezobzirno z namenom doseči začrtani cilj: očistiti podeželje pocestnih postopačev in beračev. Povsod so slabi ljudje. Med slabimi so tudi dobri. Med brezposelnimi jih je precej, ki niso ravno napačni, a zelo lahkomiselni. Za celo življenje bi rabili vodilno roko, kakor otroci starše, učenci učitelje, vajenci mojstre. Dobrodelnost marsikoga pokvari. Dobi nekaj zastonj, potem gre še k drugim od hiše do hiše. To ustvarja lenuhe, delomrzneže. V enem oziru ni razlike med bogatim in revnim lenuhom. Oba živita od dela drugih in sta zajedavca na narodnem telesu. Marsikomu napravimo naravnost krivico, če mu dovolimo lenariti, ker ga s tem pokvarimo. Brezposelni delomrzneži nadlegujejo kmeta, kakor da bi živež, katerega pridela z veliko težavo, njega nič ne stal. Kmet se njemu ne smili. Nikdar nobeden ne reče: Prosim, vsaj toliko dela mi dajte, da si zaslužim večerjo in prenočišče. Če pa kateremu rečeš, naj do večerje naceplje drva, dobiš različne izgovore. Ne, reče, tega ne znam sem faliran trgovec, drugi: sem brezposeln rudar itd. Med tem ko se že onemogli kmečki starec trudi z delom od zore do mraka, se raz-veša v latah na kozolcu in zlaga deteljo in drugo, postopajo po cestah mladi zdravi ljudje, vzvišeni nad vsakim kmečkim delom. Oblasti ne bi smele dopustiti postopačem in delomrznežem nadlegovati delavne ljudi. Vse je treba uvrstiti v koristno delo. Marsikateri bi postal dober delavec, koristen član človeške družbe. Vsak ima pravico do dela. Delavoljnim se delo preskrbi, delomrzneže se k delu prisili! Da se to še ni uredilo, bo krivo med drugim tudi to, da se marsikateremu od merodajnih hoče udobnega položaja z visokimi dohodki — a brez odgovornosti in dolžnosti. Zato pa tudi ostane eno ali drugo težavno opravilo, katero narod nujno potrebuje, neopravljeno. Nesporno je treba ukreniti in urediti: 1. Berači in vsi za kakršno koli delo nesposobni spadajo pod javno skrbstvo občine, banovine ali dobrodelnih družb — ne pa na cesto. Naredbe v tem smislu obstojajo že davno, toda samo na papirju. 2. Kdor hoče iskati dela s potovanjem od kraja do kraja, mora imeti listine v redu. Niti polovica jih nima. Mora imeti vsaj eno triletno službo za seboj — poprej ne sme na pot. V teku nekaj desetletij je prenočevalo pri nas na stotine brezdomcev. Niti en odstotek ni zadoščal tem skromnim zahtevam. Pred leti je bil neki pek od Va-raždina z ženo in desetimi otroki, pozneje neki viničar z ženo in šestimi otroki čez noč. Kar srce me je bolelo, da je kaj takega mogoče v naši državi, na katero bi bil rad ponosen v vsakem oziru, torej tudi v zadevah socialne oskrbe. 3. Postavijo naj se v večjih občinah moderni zapori, temnice, ker žal v začetku si oblasti brez teh ne morejo pomagati. Kdor ponovno krši predpise, naj ga obsodi občina ali orožništvo od 12 do 96 ur temnice brez vsake postrežbe. Marsikomu bi tak zapor pomagal na pravo pot. Če ima država dolžnost skrbeti Krmilni Ing. Ta krmilna rastlina je posebno razširjena v Angliji in Danski, pa tudi v Nemčiji se vedno bolj uveljavlja. To je zvrst vrtnega ohrov-ta, ki se v glavnem rabi samo za krmo. Steblo zraste 1 in četrt do 2 m visoko in je napolnjeno s strženom. Goje ga posebno v krajih z mnogo padavinami in se priporoča za mala posestva. Zelo je odporen proti mrazu, toda ne vse vrste. Da ne poleže, ker je zelo visok, se ga sadi v kraje, kjer ne piha premočen veter. Ljubi srednje težko humusno tlo. Uspeva pa tudi na bar.ikib tleh, vendar ne prenese stalne moče, t. j. če je talna voda visoka. Sadi se po rastlinah, katere spravimo zgodaj s polj. Če ga sadimo kot glavno kulturo, gnojimo z dobro preperelim gnojem, drugače pa z umetnim gnojem. Sadike sadimo v dobro pripravljeno zemljo v vrste 30x50 do za brezposelne, potem ima tudi pravico zahtevati od vsakega, da se pokorava njenim uredbam in predpisom. 100. Oporoka — testament. Kako se napravi, ve skoro vsak. Na kmetih ne delajo radi oporok — kakor da bi zaradi tega morali poprej umreti. In vendar se pogosto zgodi velika krivica, katero starši nikakor niso hoteli prizadejati naslednikom. Po zakonu so vsi otroci enaki dediči. Na primer kmet je dal enega sina šolati. Pri tem je kmetija silno trpela in gospodarstvo nazadovalo. Drugi sin je delal 10 do 30 let kot hlapec pri hiši. Če ni oporoke, sta oba enaka dediča. Tretji je ničvreden. Če ga ne postavijo v oporoki na dolžni delež (kateri mora znašati polovico polnega deleža), deduje enako z drugimi. — Hčerka gospodinji očetu desetletja. Drugi otroci so po svetu vsak v svojem poklicu. V oporoki ji ne more določiti zato večjo doto, tudi podariti gotovo vsoto izven dediščine ni praktično. Zato v oporoki kratko , malo izjavimo, da hčerki ali sinu dolgujemo nlačo za toliko let. To drži vsestransko, brez vseh taks in obdavčenja. Kdor pa je včakal gotovo starost, je najbolje, da uredi zapuščino dokler živi, tako da po njegovi smrti ni nikakšnih cenitev ali sporov. Če se mu zdi potrebno, obdrži vodstvo gosnodarstva do smrti. ohrovt. 50X50 cm. Sadi se od začetka maja do konca junija. Tekom rasti ga večkrat okopi jemo. Reže se od jeseni do pozne zime. Pridelka je 300—500 q na ha, ki ima manj vode kot pesa, zato pa večji odstotek prebavljivih beljakovin. Ker se ga težko spravlja, je najbolje, da ga sproti vozimo s polja in takoj pokrmimo. Priporoča se posebno za mlečno živino, pa tudi za mlado živino, svinje in perutnino. Kemijski sestav je sledeč. Suhe snovi ima 13—14 odst. Če računamo na svežo maso, je v suhi snovi: surovih beljakovin 2—3%, čistih beljakovin 1.5—2%, surovih vlaken 2—3%, brezdušičnih ekstraktivnih snovi 6—7%. Glavni del dragocenih beljakovin je v listih, namreč 2/a. Rastline z mnogo listov se zaradi tega smatrajo za bogatejše na beljakovinah, V Bajec jieseni je ohrovt prehodna krma od zelene letne krme ali paše na suho krmljenje. Na polju prenese temperaturo izpod —10 stopinj C, ne da bi se pokvaril. Zato lahko ostane na polju dolgo v zimo in se po potrebi vozi domov. Zanimiv je poskus krmljenja z ohrovtom na eni strani in krmilno peso na drugi strani. Pri krmljenju n ohrovtom se je povečala količina imleka, pri čemer je vsebina tolšče nekoliko manjša. Zaradi povečane količine mleka pa se je povečala absolutna količina tolšče. Ker vsebuje rastlina večje količine beljakovin, se pri krmljenju s tem ohrovtom prihrani dnevno do 2.5 Prijatelj Z— mi je odgovoril, da rad vrtnari in da tudi njegova žena rada dela na vrtu, ali šment je, ker me ve, kdaj se to ali ono seje in kako se ravna, da bi imeli vse leto zelenjavo. Za danes samo o solati in podobnih nadomestilih, zakaj s predolgim pisanjem bi g. urednika sipravil ob dobro voljo. Pozimi je pomanjkanje solate, z:lasti tam, kjer nimajo kleti ali drugih prostorov, kamor mraz ne more. Zato težko pričakujemo toplejših dni in ugodno vreme za setev. Ali pri količkaj urejenem vrtu in sitanovanju si lahko preskrbimo so-hato za vse leto. Posluževati pa se moramo takih vrst in sort, ki so letnemu času primerne. Tako na pr. siejemo berivko samo rano pomladi, ameriško obiravko pa od pomladi dlo srede avgusta. Nekatere glavna-tie sorte solate dajo obilen pridelek siamo, ako jih sejemo pomladi. Za sietve poleti pa si oskrbimo seme take sorte, ki je odporna proti ,vro-čiini. Konec mesca avgusta in v za-čietku septembra sejemo zimsko so-hato, ki je proti mrazu naibolj od-pjorna. Pomladi ali poleti sejana siorta odžene še mlada v cvetno steblo. Prav tako se poslužujemo za jiesensko porabo rumene širokolist-niate endivije, za porabo pozimi pa dlolgolistnate zelene, ki je trajnejša. Zato pa sejemo prvo že mesca ju-niija, ali v prvi polovici juliia, med ttem ko drugo šele konec julija in v z;ačetku avgusta, da ne zraste prevelika, zakaj taka ne prenese zime. Ker se vrtnarsko leto začne z imarcem, navajam nekatere preizkušene sorte solate in podobnih na- kg krepkega krmila, ne da bi se iz-premenila količina izmolženega mleka. Rezanje ohrovta ni bilo potrebno, ker so krave požrle, vse do naj debelejših delov stebelc. V mrazu so ga pripeljali en dan prej, da se je odtalil. Živali so ga rade žrle in je povoljno vplival na zdravje živali. Krmi se lahko do 40 kg na glavo in dan ne da bi ta količina vplivala na okus in vonj mleka. Pri poskusu so dajali kravam tudi 60 kg in so vse požrle, mleko pa je dobilo okus in vonj po ohrovtu. Ker vsebuje ohrovt precejšen odstotek surovih vlaken, ni treba dodajati slame, kot pri pesi. domestil prave solate, ki jih sejemo in pridelujemo odslej dalje. Navajam več sort, od katerih si poljubno izbereš: 1. Marec. Setev solate berivke, ameriške obiravke, ekspres, majni-kove kraljice, ledenke. Za ranejši pridelek vzgajamo zadnji dve pod okni za kasnejše presajanje. Berba motovilca in siljenega rdečega radiča. 2. April. Setev ledenke, vezulje, parizarce, ameriške obiravke, zelenega radiča. Berba motovilca, berivke, obiravke, proti koncu mesca radič setve iz prejšnjega leta. 3. Maj. Setev parizarce, lavrenci-jane, vezulje (štrucarce), zelenega in rdečega radiča, regrata, ameriške obiravke. Berba berivke, obiravke, zelenega radiča setve iz prejšnjega leta, proti koncu mesca zimske glavnate solate, ekspres in majnikove kraljice in toletnega zelenega radiča. 4. Junij. Setev proti vročini odporne solate n. pr. trdoglavke, lav-rencijane, kristal; nadalje ameriške obiravke, vezulje, širokolistna-te rumene endivije, lahko še rdeči radič in regrat. Berba zimske glavnate solate, poletne glavnate solate, ameriške obiravke, zelenega radiča. 5. Julij. Setev, kakor junija, proti koncu mesca zlasti solato kristal, trdoglavko, zeleno endivijo in še lahko zeleni radič Berba glavnate solate, vezulje, obiravke in zelenega radiča. 6. Avgust. Setev zelene endivije, majnikove kraljice, ekspres, ameri- ške obiravke; v drugi polovici tega mesca zimsko glavnato solato »nan-sen« in motovileč. Berba glavnate solate, vezulje, zelenega radiča. 7. September. V prvi polovici setev zimske solate in motovilca. Berba glavnate solate, vezulje, amer. obiranke, širokolistnate endivije in zelenega radiča. 8. Oktober. Siljenje rdečega radiča, regrata in listnate zelene v toplem prostoru v zemlji ali pa v hladnejšem s pomočjo svežega gnoja. Spravljanje zelene endivije v klet ali pod okna. Berba glavnate solate, endivije, zelenega radiča in motovilca. 9. November. Siljenje kakor v oktobru in spravljanje endivije. Berba zelene endivije, motovilca in siljenih radiča, regrata in listnate zelene. 10. December. Razen spravljanja endivije kakor v novembru. 11. in 12. Januar in februar. Kakor v decembru. Ker se vrtna kreša seje in nabira vse leto, je nisem navajal pri posameznih mesecih. Ameriška solata obiravka je pri nas premalo znana. Glav ne dela. Dokler je še mlada, jo nabiramo z redčenjem, potem pa na ostali odrasli v razdalji 20 cm pa obiramo liste, ki so tako dobri kakor od glavnate solate. Sejemo jo pa lahko od pomladi do srede avgusta. Prav tako je pri nas neznana vrtna kreša. To drobno solatno nadomestilo sejemo rano pomladi in v jeseni na zavetne lege, poleti pa v senčnate. Celo pozimi jo gojijo v zaboj čkih na toplem n. pr. v kuhinji. Ker odganja zgodaj v cvet, jo sejemo na prostem v presledkih 14 dni na male, po 1 kvadr. m velike prostore. Ko odraste nekaj cm, jo žanjemo in uživamo pripravljeno, kakor solato. Pridevajo jo tudi navadni solati in krompirju pripravljenemu z oljem in octom, ki izdatno izboljša okus. Kako se vlaga in sili radič, regrat in listnato zeleno, je »Kmetovalec« že poročal, v nič manjši meri še vedno zalaga naše trge s sil j enim radičem inozemstvo po visokih cenah. Vsak kmet ima hlev in pa tudi kako drugo shrambo, kjer ne zmr-zuje, da lahko z malim trudom vzgaja to dobičkonosno in zdravo zelenjavo. Solata. Josip Štrekeli Zelje. Josip Strekelj obče le Naše podeželje pozna pozno glavnato zelje, v.največji meri sicer prav dobro naše domače kašelsko. Sejejo ga aprila, presajajo junija, ki doraste v glave konec oktobra. Po večini ga zribajo za kisanje, nekaj pa ga spravijo v kleteh na police za porabo v presnem stanju kot solato ali pa kuhano. Tako shranjene glave trajajo najda-lje do konca mesca januarja. Z ozi-rom na važnost zelja v prehrani si prizadevajo vrtnarji vzgojiti nove, čim popolnejše sorte, ki naj bi bile trdih glav, odpornejše proti vremenskim nezgodam, z nežnim listjem in drobnejšim rebrovjem, hitrejše rasti ter trajnejše v shrambah. Uspeh tega dela je, da imamo že mnogo sort, ki jih delimo v zgod-nie, srednje, zgodnje in pozne. Trgovci s semeni nudijo te v veliki izbiri starih, preizkušenih sort, pa tudi novo vzgojene. Če hočemo imeti skoraj vse leto presno glavnato zelje, moramo gojiti po eno sorto ranega, srednje ranega in poznega. Uvaževati pa moramo čas setve in presajanja. Tako sejemo rano zelje od srede februarja do začetka marca v tople grede. Ako nimamo tople grede, pose-jemo seme v zabojčke, ki jih postavimo v stanovanju na toplo in svetlo mesto. To presajamo na stalno mesto v drugi polovici aprila. Doraste pa v glave že julija. Srednje rano sejemo kmalu za ranim, tudi v toplo gredo, pa tudi na sončno in zavetno lego na prostem. V primeru mraza je treba v tem času na prosto posejano odeti, zlasti ponoči. Presajamo ga maja. Pozno zelje sejemo sredi aprila na prostem in ga presajamo v drugi polovici junija in v začetku julija. Izmed raznih sort ranega zelja so nekatere odpornejše proti zimskemu mrazu. Tem pravimo zimsko zelje. Sejemo ga proti koncu avgusta ali v začetku septembra na prostem, da do mraza preveč ne odraste, zakaj preveliko pozebe. Če pa zimo prenese, odžene v naslednji pomladi v cvetno steblo namesto v glavo. Zimsko zelje presajamo na stalno mesto oktobra. Temu zelju največ škoduje menjava podnevne toplote in nočnega mraza. Da to preprečimo, ga posadimo v okoli 10 cm globoke jarke (brazdice), ki jih naredimo v smeri od vzhoda proti zahodu. Iztrebljeno zemljo iz jarkov polagamo ob južnem robu, da sončni žarki ne ogrevajo zelja in da zemlje ob njem ne tajajo. Ko pa zemlja v pozni jeseni zmrzne, ga odenemo še s smrečjem, ki ga odvzamemo konec marca, ko se ni več bati večje menjave topline. Tedaj ga tudi okopljemo in pognoji-mo z gnojem ali umetnimi gnojili, in ko nekoliko odraste, izravnamo jarke. Tako prezimljeno zelje doraste v glave v začetku julija. Temu sledi pridelek ranega, sejanega v februarju ali v marcu, zatem srednje ranega, proti koncu oktobra pa poznega zelja. Ako pozno glavnato zelje pravilno ozimimo v kleti, v zazimicah ali v kakem prostoru pod streho, kamor ne uhaja voda in kjer se ne ponavlja dnevno zmrzovanje in tajanje, traja ohranjeno do konca mesca aprila. Potemtakem sta v letu edina dva meseca maj in junij, ko ni svežih glav zelja na razpolago. Zelje ima veliko listje, zato izhla-peva mnogo vode. Zaradi tega mora biti zemlja globoko preorana ali prekopana, ker taka vsebuje in zadržuje več vlage. Prav tako spada zelje v tisto skupino zelenjave, ki zahteva močno gnojenje. Zaradi obrambe proti boleznim in škod- ljivcem in pa zaradi izčrpanosti zemlje, je napačno, ako bi gojili zelje leto za letom na istem mestu. Kakor za vse kulturne rastline je zlasti pri zelju potrebno kolobar-jenje. Vzgoja zelja se začne že ob setvi. Sejemo redko, zakaj v pregosti setvi se sadike pretegnejo, da niso za rabo. Prav tako se pretegnejo in popadejo, ako jih v topli gredi ne zračimo s podkladanjem oken. Ko odrastejo na dva lističa, pa naj bodo posejane na prostem ali v topli gredi, je potrebno, da jih pikiramo v razdalji 6 do 10 cm, da se okrepe in obogatijo s koreninami. Ob pi-kiranju jih polagamo največ do kaličnic globoko. Pri tem opravilu, kakor kasneje ob presajanju pazimo da se koreninice ne trgajo. Taka predvzgoja pospeši in poveča pridelek. Izmed mnogih navajamo nekatere preizkušene sorte belega zelja. Zgodnja sorta: Ditmarjevo; srednje zgodnja: Enkhuzien; pozna: kašelsko in brunšviško; za setev avgusta in začetek septembra: etam-pes. Rdeče zelje zgodnje: kopenha-ško; srednje zgodnje: erfurtsko, rano rdeče; pozno: langendijsko. Ako želimo kako novo sorto preizkusiti, naredimo to v malem obsegu, da bi ne utrpeli škode, zakaj ni vsaka sorta primerna za vsako lego in podnebje. Sadjarstva. Poboljšajmo škropiva! Ves čas, kar so v zaščiti rastlin pred njihovimi škodljivci v rabi številna in tako različno delujoča škropiva, se je vedno in ob vsaki priliki s prstom kazalo na pomanjkljivosti tega postopka. Vsaka stvar, tako tudi škropljenje kulturnih rastlin zahteva denarja, ki ga naš kmet nikdar ni imel preveč, zahteva delovnih rok, ki tudi veljajo denar, zahteva škropilnic, velja končno predvsem časa, ki se neizkoriščen v pravi dobi kaj rad maščuje z manjšim pridelkom, z nezadostnim jelom za vso številno družino naših revnih kmečkih gospodarstev. Zaradi tega ni prav nič čudno, če se je že ob prvih poizkusih, ko se je pričelo s škropljenjem trte in nekaterih drugih rastlin, vselej kazalo s prstom na pomanjkljivosti škropiv. Priznati moramo, da je do danes v tem pogledu storjen velik korak naprej. Številni praktični poizkusi so sledili drug drugemu, raziskovale so se različne dodatne snovi (melasa, kazein, milo, škrob, želatina itd.) v želji, kako poboljšati delovanje rabljenih škropiv. Dob- ljeni zaključki niso bili doslej za splošno porabo, niso bili vredni vsestranskega priporočila. Na eni strani je porabnost zmanjševala previsoka cena, na drugi zopet ni popolnoma zadovoljeval način delovanja, tako da za splošno rabo do danes v resnici ni bilo v prodaji potrebnega dodatnega sredstva že pripravljenim škropivom, s katerim bi se dosegel željeni uspeh samega škropljenja. Mi smo na tem mestu že v lanskem letu omenili veliko pomembnost in praktično porabnost tovrstnega dodatnega sredstva: višegradske koloidalne smole. Tedaj smo tudi poudarili, da so se tega sredstva prav posebno s pridom poslužili vinogradniki in hmeljarji, ko so se v velikih množinah pojavile na hmelju Ustne uši, na trti pa peronospora. Resnica je bila, da so bili samo oni posestniki obvarovani občutne škode, ki so dodali škropivom predpisano količino višegradske koloidalne smole. Znano je, da se ubranimo bolezni, ki jih povzročajo rastlinski zajedavci le tedaj, kadar je listje posebno še na spodnji stra- i ni prekrito s tanko plastjo škropiva, s ka-1 terim smo v obliki prave meglene rose 1 poškropili vso rastlino. Sami prav dobro 'vemo, kolikokrat je bilo vse naše delo za-iman. Močnejši nalivi, ali pa celo nekaj e zelo zdrava in izdatna hrana. Žal na kmetih se pesa vse premalo upošteva. Tudi v mestih ne zavzema mesta, ki ji kot solati pripada. Ali ni vzrok, da se pesa tako malo uporablja ravno v predolgem kuhanju? Res je, da se za nobeno drugo prikuho ne porabi toliko drv za kuhanje, kakor ravno za peso. Dve, in celo tri ure časa, je treba pozimi in včasih še več, da se skuha. Polna kuhinja sopare, predolgo zaseden štedilnik. Vse to odvrača naše gospodinje od kuhanja rdeče pese. V večjih kuhinjah jo pripravijo kar za ves teden naenkrat. Polijejo peso s kisom ali še rajši s škodljivim esencom. Ubogi gost, ki mora takole pripravljeno peso jesti. Dolgo kuhana pesa zgubi na svoji vrednosti. Mnogo snovi gre v vodo, vitamini, na katere se polaga veliko važnost, so uničeni. Zaradi vseh navedenih nevšečnosti in kvara sem se odločila že pred leti kuhati peso na nov način. Gomolje olupim prav na tanko ali pa samo dobro obrišem z grobo krpo, nato operem in zrežem ali zri-bam na tanke obročke, kakor kumarice. Položim v kožico in prilijem samo toliko vode, da je spodnja plast pese pokrita. Ko pesa zavre, prilijem še nekoliko vode. Proti koncu kuhanja naj bo voda povsem povreta, tako de je pesa suha. V 20 do 30 minutah je pesa kuhana. Na ta način kuhana pesa je sladka in mnogo boljšega okusa, kakor pri daljšem kuhanju. V pesi ostanejo skoro vse boljše snovi, izhlapela je samo voda. Poleg tega smo prište-dili na kurivu, času in prostoru. Domača kava. Med svetovno vojno smo poskusili vsakojakc zrnje in gomolje, da bi dobili kavi podoben okus. Nam se je še najbolje obnesla mešanica ječmena, pese, korenja ali regrata. Ječmen predstavlja kavo, ostalo ci-korijo. Vse skupaj dober kavin nadomestek. Peso ali korenine regrata operemo, nakar zrežemo v prav drobne kose. Nato damo sušiti. Poleti na sonce, pozimi na peč ali nad štedilnik. Sušiti se mora prav polagoma, barve naj bo lepo rjave, ne temne ožgane. Naročila na galico. Tovarne, ki izdelujejo galico, še niso objavile cene, ker pogajanja med tovarnami in potrošniki, pri katerih sodelujejo tudi zainteresirana ministrstva, še niso zaključena. Kot smo informirani, naj bi ga-lica stala pri vagonskem odjemu okoli din 7, dodavši prometni davek 3.20/«, franko nakladalna postaja. Zato ponavljamo poziv članom in podružnicam, da nemudoma organizirajo zbiranje naročil in predplačil, kot smo v št. 2. Kmetovalca sporočili. Kmet. družba. iadbučMiitvo. Red ne skupščine gospodarskih zadrug. Dr. Srečko Goljar Nadaljevanje in konec. IV. Delokrog redne skupščine. Redna skupščina presoja v glavnem gospodarsko delo zadruge in glede na uspehe odloča o potrditvi poslovanja svojih dosedanjih organov ter o tem, kdo naj delo v prihodnje vodi naprej. Predmeti razpravljanja in odločanja so stvarnega in osebnega značaja. Stvarno obeležje ima sklepanje o končnih letnih obračunih, uporabi poslovnega prebitka in morebitni nadopolnitvi poslovne izgube. Osebno-stvarno obeležje ima sklepanje o razrešnici članom upravnega in nadzornega odbora, čisto osebno pa izbiranje članov vanje (§ 30-1 z. z.). 1. Letni zaključni račun obsega: a) bilanco, b) račun dohodkov in izdatkov, c) stanje zadružnikov in deležev. Bilanca prikazuje odnos imetja napram obveznostim zadruge ob koncu dotičnega poslovnega leta. Izhodišče bilance tvori inventar, to je seznam nepremičnin, terjatev, dolgov ter gotovine in ostalih predmetov, ocenjenih po vrednosti ob času bilance. Razlika med postavkami »v dobro in v breme« izkaže, ali je zadruga aktivna ali pasivna. Primerjava zadnje bilance s prejšnjo pa pove, ali se je premoženje pomnožilo ali pa nasprotno zmanjšalo (§ 58-2 z. z.), odnosno ali je zadruga napredovala ali nazadovala. Bilanca mora biti sestavljena po priznanih načelih rednega knjigovodstva izčrpno in pregledno, tako da se more iz nje ugotoviti pravo stanje zadruge (§ 57-3 z. z.). Račun dohodkov in izdatkov prikaže denarno poslovanje, to je vse prejemke in izdatke, vsebuje torej manj postavk kakor inventar z bilanco. Izkaz zadružnikov poda njih število ter število vpisanih in dejansko plačanih deležev. Poslovni prebitek, ki se poda le, če je več dohodkov kot izdatkov, je nasproten poslovni izgubi, ki se poda v obratnem primeru (§ 58-2 z. z.). Upravni in nadzorni odbor morata ob predložitvi sklepnih računov podati tudi pismeno poročilo o poslovanju v preteklem letu in predlagati način prevalitve in razdelitve poslovne izgube. Poleg tega morajo biti v poslovnici zadruge računi na vpogled sedanjim in bivšim zadružnikom, čijih jamstvo še ni prenehalo, in to najmanj sedem dni pred skupščino. Vsak tak zadružnik ima tudi pravico na svoje stroške zahtevati prepis sklepnih računov in omenjenih poročil. Nadzorni odbor mora predlagati skupščini, da se podeli obema, na-čelstvu in nadzorstvu, ali pa samo enemu ali nobenemu od njih raz-rešnica, to je priznanje, da se poslovanje odobri (§ 58-5, 6 z. z.). Kak drug organ »ali posamezni zadružnik ni legitimiran, da bi stavil tak predlog. 2. Delitev poslovnega prebitka. Najmanj ena petina vsakokratnega prebitka se mora pripisati rezervnemu skladu, čigar svrha je skrbeti za kritje poslovnih izgub. Če pravila predvidevajo zanj večji del, se mora dodeliti tak večji del. Nikakor pa ne manj, tudi če bi odobrena pravila to slučajno dopuščala, ker bi taka določba bila absolutno neveljavna. Po pravilih ali posebnih skupščinskih sklepih se smejo ustanavljati tudi drugi skladi, kakor sklad za skupno pospeševanje gospodarstva zadružnikov, za njihovo gospodarsko in zdravstveno izobrazbo ter dobrodelne namene (§ 60-1, 2 z. z.). Šele ko so vsi ti skladi dobili svoje deleže, pride na vrsto delitev prebitka med člane (§ 60-3 in § 1-3 z. z.). Ta se deli sorazmerno po opravljenih nabavah, dobavah ali delu, ne sme se pa deliti na vse enako, ali pa po kakem drugem ključu f§ 1-3, § 5-9 z. z.). 3. Delitev poslovne izgube. Če nastane poslovna izguba, mora upravni odbor staviti predlog, kako naj se krije z doprinosi članov ali kako drugače. Konkretno se o tem more malo vnaprej določati, ker so vzroki takih zgub kakor tudi prikladni načini za njih kritje odvisni v vsakem kraju in času od dotičnih posebnih prilik in je zato pač najbolje, da se šele v dejan skem primeru sklepa o najumest-nejšem načinu kritja. Dokler je rezervni sklad dosti velik, je vprašanje lahko, težko postane itak šele, če je ta sklad izčrpan. 4. Skupščina lahko sklene, da se bilanca odobri tako, kakor je predložena, spremeniti more posamezne postavke, ali odložiti razpravljanje in naročiti izdelavo nove bilance. Skupščina more sprejeti od upra- ve ugotovljeni prebitek ali izgubo ali oboje ugotoviti drugače. O vseh teh posameznih točkah: bilanci, delitvi prebitkov in izgube ter razrešnici, katera slednja predstavlja odvezo za delo uprave in nadzorstva v preteklem poslovnem letu, se mora ločeno glasovati in je sklep o vsakem vprašanju lahko različen (§ 59-2 z. z.). 5. Vprašanje volitve članov uprave ali nadzorstva in kdo to more biti, tvori poglavje zase in se bo c tem razpravljalo ob drugi priliki. V. V n a n j i potek skupščine. Pravica do udeležbe. Glede skupščine same je važno vedeti: kdo se je sme udeležiti, kako se vodi in kako veljavno sklepa. 1. Pravico udeležbe na skupščini ima vsak zadružnik. Za sklepčnost je potrebna prisotnost vsaj polovico od njih, če pravila ne zahtevajo večjega števila (§ 33 i z. z.). Pri zadrugah, ki štejejo nad 1000 članov, morejo skupščino sestavljati delegati z enakimi pravicami,, kakor jih imajo sicer posamezni člani pri zadrugah, ki ne štejejo nad 1000 zadružnikov (§ 28-3 z. z.). Ker so skupščine navadno slabe obiskane, dopušča zakon sklepč nost tudi ob navzočnosti vsakega števila članov pod temile pogoji: da določajo pravila rok, v katerem se; sme vršiti naslednja skupščina z enakim dnevnim redom in je dan z uro ter krajem zborovanja te druge skupščine naveden že v vabilu na prvo skupščino (§ 33-4 z. z.). Rok je poljuben, sme trajati teden dni, nekaj ur ali še manj. Če v pravilih take določbe ni, se nesklepčne skupščine lahko ponavljajo v nedogled in nikoli ne pride do sklepov, s čimer se zadruga izpostavlja nevarnosti, da bo morala prestati (§ 63-3 z. z.). 2. Pravico glasovanja ima vsak zadružnik. Pri zadrugah za proizvodnjo, predelavo in prodajo smejo, če pravila to predvidevajo, imeti člani po največ 5 glasov in to v sorazmerju s prevzetim jamstvom (§ 33-2 z. z.). Izstopivši in izključeni člani nimajo pravice glasovati (§ 45-2, 47-1 z. z.). Prisotne zadružnike je vpisati v poseben seznam, ki je podlaga za glasovalne zaključke (§ 35-3 z. z.). 3. Za potrditev bilance, letnih računov, delitev dohodka ali izgube ter volitve odborov je potrebna večina oddanih glasov vseh navzočih zadružnikov. Če je polovica za, polovica pa proti, je predlog odbit. Člani načelstva in uprave ne morejo glasovati o svoji razrešnici, pač pa bi mogli po besedilu zakona glasovati člani nadzorstva o razrešnici članom uprave in narobe. O odobritvi računov lahko glasujejo i člani uprave i člani nadzorstva vsak zase kakor vsi drugi zadružniki (§ 34-2 z. z.). 4. Vodstvo skupščine, ki se mora izvršiti na sedežu zadruge, če pravila ne dopuščajo drugega kraja (ne prostora), ima v rokah predsednik uprave, nadzorstva, od zveze določeni zadružnik ali od skupščine izvoljeni član, kdor je pač sklicatelj (§ 35-1, § 31-1 z. z.). Ko je s spiskom ugotovljena sklepčnost, otvori skupščino predsednik, ki jo vodi tako, da odredi opravo poročil, daje besedo članom in ukrepa o glasovanju. Način glasovanja je predpisan v pravilih. Če tam ni nič, ga določi skupščina. Če se ta te pravice ne po-služi, ga določi predsednik. Glasovanje je lahko ustno, pismeno, vob-če — forme niso omejene. Zakon jih ne daje. 5. Zapisnik posvedoči vse sklepe, število glasov za in proti ter ugo- 2)\u&v&ne. v&sti. Kmalu bo leto dni, odkar so v vinorodnih Stromljah položili k večnemu počitku Martina Sotlerja, znanega vinogradnika in kmetovalca. — Te vrstice posvečamoi naknadno spominu moža, čigar življenje je bilo v vsem posvečeno napredku našega kmetijstva. Pljučnici kot posledici španske bolezni je podlegel dne 13. aprila lanskega leta 761etni Martin Sotler, posestnik v Sromljah. — Pokojnik je izšel iz znane rodovine Sotler-jev, po domače »Kranjčevih« na Boj snem. Težke gmotne prilike roditeljev pokojnika in rana smrt njegovega očeta mlademu in nadarjenemu Martinu niso omogočile pridobitev višje izobrazbe. Po končani osnovni šoli v Pišecah in obisku nekaj višjih razredov v Brežicah, kamor je hodil peš iz tri ure oddaljenega Boj snega, ga je življenje že v nežni mladosti priklenilo na kmečko grudo, katere se je oklenil z vso svojo ljubeznijo in na kateri je — poln zdravega stremljenja in mladostnega hotenja tudi še v pozni dobi svojega življenja — oblikoval sebe in svoj značaj, se izpopolnjeval v kmetijski stroki z neutrudljivim samoizobraževanjem vore. Podpišejo ga predsednik, zapisnikar in dva od skupščine določena overovatelja. Zapisnik smejo pregledati zadružniki nekaj časa v poslovalnici (§ 36 z. z.). 6. Obvestilo o poteku skupščine, ki ga vsebuje zapisnik, pošlje uprava v 30 dneh registrskemu sodišču in zvezi. 7. Sklepe skupščine, ki so v nasprotju z zakonom ali pravili, sme pri skupščini navzoči zadružnik pobijati s tožbo, če je ugovarjal in zahtevo posvedočil v zapisniku. To pravico imata brezpogojno tudi upravni odbor in zveza. Natančnejša obravnava take tožbe je stvar zase. Sklep. Po povedanem daje zakon zadružniku polno možnosti, da nadzira poslovanje svoje zadruge, da izbira može svojega zaupanja in da tudi pri sodišču išče obrambo svojih pravic. Zanimanje za redne letne skupščine, kjer se polaga obračun, sili vodstvo zadrug k vestnemu delu. Kjer celota nadzira vse poslovanje, tam ne more priti do nenadnih izgub in tam se šele čuti moč zadružnega udejstvovanja. in si — po daljšem uspešnem službovanju kot vinogradnik — ustvaril vzorno domačijo nad ponosnim, z goricami opasanim Kvendrovcem pri Sromljah. Pokojnega Sotlerja lahko prištevamo k pionirjem umnega kmetijstva, v prvi vrsti vinogradništva v brežiškem okraju. Po udeležbi na raznih kmetijskih strokovnih tečajih, ki so jih vodili pred 30—50 leti kmetijski strokovnjaki Balon, Goethe, Gombač, Go-ričan, inž. Holz i. dr., se je pokojnik pričel najprej udejstvovati pri izvedbi novih nasadov po trtni uši uničenih starih vinogradov. V suhi in zeleni cepi vinske trte na novi, ameriški podlagi se je izkazal že v učnih tečajih kot izredno spreten in je bil zato ponovno odlikovan; v praksi pa je bil v tem nedosegljiv mojster in gredo od njega cepljene trte, pri zasebnikih kakor tudi po takrat obstoječih javnih trsni-cah ne samo v brežiškem, marveč tudi v celjskem in poljčanskem vinorodnem okolišu, v neštevilnost. Kot poklicni vinogradnik je Sotler od leta 1888. do 1899. oskrboval vinograde Miška Janežiča na Bojs- nem in Bizeljskem, od 5. III. 1899. do 1917. pa Attemsove graščinske vinograde v Rucmanovem vrhu. — Racionalizacija obdelovanja in dela sploh, premišljena organizacija vsake delavnosti, izvajanje najrazličnejših poskusov z gnojenjem, novodobnega načina pokončeva-nja škodljivcev in bolezni trte in drugih kmetijskih kulturnih rastlin, sestavljanje kmetijske statistike, knjigovodstvo — vse to je bilo v veščih rokah pokojnika načrtno, zato zanesljivo in uspešno. — V to dobo delovanja Sotlerja spada tudi samostojna naložitev in ureditev novih vinogradnih nasadov konec prošlega in začetek tekočega stoletja. Hektarji obstoječih vinogradov v Pišecah, Kapelah, Sremiču, Libni, Gornji Pohanci, na Bizeljskem in drugod pričajo še danes o tvornem delu, pa tudi o sposobnosti pokojnika. V zajednici bivše kmetijske družbe štajerske je bil Sotler od 1. 1900. V naši kmetijski družbi je bil član od 4. III. 1904 do svoje smrti. Na njegovo pobudo je bila leta 1918. ustanovljena kmetijska podružnica v Sromljah, kateri je — v težkih razmerah po prevratu — 6 let predsedoval. Pokojnik kot družinski oče je vzgledno skrbel za dobrobit svojcev. Trije njegovih sinov so absol-virali kmetijske šole. — Kot človek je bil Sotler skromen, priznanja za svoje delo v prid javnosti ni nikoli iskal in ga — živ — tudi ni bil deležen. Martinu Sotlerju, vrednemu sinu brežiškega vinogorja, bo ohranila kmetijska družba trajen spomin! Občni zbori podružnic. VABILO k letnim občnimi zborom podružnice Kmetijske družbe, r. z. z o. z. v Ljubljani. Spored: 1. Poročilo odbora;, predlogi in volitev funkcionarjev v smislu pravilnika, zlasti §§ 2, 3, 6, 7, 8, 9 in 10. 2. Slučajnosti. 3. Predavanje in slično. Dne 25. marca 1940.: Podružnice: Trzin ob 9. uri dopoldne pri načelniku Kepicu; Slatina Radenci, Kapela, — Sv. Jurij ob 14. uri v gostilni Tallani pri Kapeli; Videm — Dobre polje ob pol 8. uri v gostilni g. Steha Ivana, Podgorifca 28. Dne 31. marca 1940.: Podružnice: Bizeljsko ob 8. uri zjutraj v osnovni šoli v Gor. Sušici; Jezica pri Ljubljani ob 10. uri dopol. v dvorani ga- V spomin vzornemu kmetovalcu! silske čete na Ježici; Unec pri Rakeku po 10. sveti' maši v šoli na Uncu; Mengeš ab 3. uri popoldne v prostorih Fr. Kralja; Kranjska gora po dopoldanski službi božji pri Kravenju; Središče ob Dravi in okolica ob 8. uri dopoldne v občinski posvetovalnici; Majšperg pri Ptuju po rani službi božji v gostilni g. švaršnika; Podlipa ob 15. uri v prostoru Ivana Jurca, Podlipa 10; Sv. Marjeta ob Pesnici ob 8. uri zjutraj v šoli; Tuhinjska dolina ckr. Kamnik po maši pri načelniku Levcu Francu Krško ob 10. uri dopoldne v šolski telovadnici; Ptuj ob pol 9. uri dop. v gostilni Mihaela Brenčiča; Št. Vid nad Ljubljano Lapuhov cvet: Cvete v marcu. Raste po obronkih hribov, na posekah, vinogradih, ob železnicah, prodih in potokih. Nabirajo se cvetne glavice, t. j. cvet s čašo, katerega se sme držati samo 1 cm peclja. Cvet je rumene barve in ga ni mogoče zgrešiti, ker v marcu razen trcbantice, ne cvete nobena druga rastlina. V višje ležečih pokrajinah cvete šele v aprilu. V tem času pa se mora že bolj paziti, vendar pa ne radi sličnosti cvetai z drugo rastlino, ampak radi zamenjave po imenu slič-nih rastlin. V raznih krajih se je ugotovilo, da smatrajo nabiralci za lapuh tudi! repuh in repinc. Posebno podoben je re-puh v Ustju. Cvet njegov pa je podoben kukavici. Zato nabiralca opozarjamo, da ima pravi lapuh rumen cvet. Cvet se suši na solncu, v slabem vremenu zraven peči in ne na njej. Pri prepočasnem sušenju cvetje rado počrni itn v takem stanju je brez vrednosti. Kadar lapuh odeveteva, cvetni listi odpadajo, med prasnila pa se pojavijo sivobele svilene dlakice. Ce je cvetje že v talcem stanju, se ne moVe vnovčiti. Priporoča se nabiranje v suhem vremenu, ker cvetje, nabrano v rosi ali dežju počrni. Cvetje tudi počrni ako se ga pušča preko noči na zraku, kar nabiralci zelo radi pozabijo. Sladka koreninica. Raste po senčnatih hribih. Ljudje jo imenujejo mala praprot, ker so listi podobni mehki praproti. Listi so 8 do 15 cm dolgi, po tleh plazeči. Nabira se takoj, ko skopni sneg. Korenine se morajo oprati in očistiti od zemlje. Pri izkopavanju se večkrat naleti na stare korenine, katere že več let rastejo. Take korenine so, če jih prelomite na sredini, votle, če pa imajo še nekaj mesa, je pa trohnelo. Take korenine so nerabne. Zdrava korenina je pri prelomu svetlo zelene barve. Suši se na peči, čim hitreje, tem bolje, vendar pa ne tako močno, da bi se sežgala. Krhlika (gadov les): Nabira se lubje in to od 15. aprila do kancem maja. V tem času je les mi že ven in se skorja ra- ob pol 8. uri) dopol. v sejni dvorani občinskega doma. Dne 7. aprila 1940.: Podružnica: St. Jurij ob Tabora ob 8. uri zjutraj v šoli; Šmarje pri Jelšah ob 7. uri zjutraj v šoli. Dne 14. aprila 1940.: Podružnica: Šmarca pri Kamniku ob 16. uri pri načelniku J. Sveticu; Cerklje pri Kranju ob 3. uri popoldne pri načelniku g. Tičarju Jožefu v Cerkljah; Zatlreč-ka dolina v Gornjem gradu ob 13. in pol uri v dvorani gostilne Purnat (Tržem) v Bočni; Sveta gora pri Litiji' ob 14. uri pri načelniku Zajcu Janku, Kostrevnica 20. da odloči od lesa. Ker je krhlika grmovje in se jo smatra kot gozdni plevel, zato se jo poseka. Še isti dan se mora ločiti lubje od lesa. Skorja se po srediini prereže, omaje in potegne s stebla. Cevi se razreze na 15 do 20 cm dolge cevke in posuši. Lub se mora hitro sušiti, ker drugače v notranjosti počrni. Lepo sušena krhlika obdrži v notranjosti sivo rumeno barvo. Pri sušenju se mora paziti tudi na to, posebno pri krhlikovem lubju, da se na pol sušeno ne pusti v senci ali celo na vlažnem prostoru. V takem slučaju mora nabiralec še enkrat toliko časa sušiti, kakor bi sušil sicer, če bi pravilno postopal. Tržno poročilo. Pšenica. V Ameriki se mnogo ugiba, kako se bo razvila izvozna trgovina in s kakšnimi zalogami je treba računati pred žetvijo. Službeno se je precenilo, da bo zaloga znašala 300 milijonov bušlov, kar je za čez 20%> več kot lani, ko je zaloga znašala 254 milijonov. Vendar pa se pričakuje, da Amerika v prihodnji sezoni ne bo mnogo izvažala, ker lanska žetev je dala le 40—50 milijonov bušlov za izvoz. Argentina je v letu 1938-39 izvozila 34.5 odstotkov vsega svetovnega izvoza. Lanska žetev je znašala le 3.25 miUjonov ten proti 9.1 milijonov ton v letu 1938. Kljub temu pa je Argentina letos samo v januarju že izvozila 424.000 ton proti 285.000 v letu 1938. Ta veliki izvoz kljub slabi žetvi je bil mogoč, ker so bile zaloge iz leta 1938 izredno velike. Na.evropskih trgih je cena malenkostno popustila, kar je pripisati predvsem pritisku argentinske pšenice, ki pa je več ali manj le trenuten, kot se iz gornjega vidi. V Madžarski so cene čvrste vsled malih dovozov. Izgledi za žetev so po voljni, ker se pričakuje, da dolgotrajna zi*na ni preveč škodovala, posebno ne kvalitetnim vrstam, ki pridejo v prvi vrsti v poštev za iziVoz. V Rumuniji je še neprodanega okoli 15 milijonov metrskih stotov. Na domačem trgu mlini ne kupujejo mnogo. Nekaj je nakupil Prizad, da bo mogel izvoziti ono moko, k: smo jo dolžni predati Nemčiji po trgovinski pogodbi. Tudi pri nas še ne moremo trditi, da bi dolga zima škcd'la posevkom. Seveda še vse zavisi od prehoda, ko se sneg tali, ker če bi bili hudi nočni mrazovi, bi lahko škoda šele sedaj nastala. Cene so od din 192.— do 204.— po kakovosti. Izvozna pariteta za bazo Novi Sad znaša samo 115.— d'p. Koruza. Na svetovnem trgu je položaj nespremenjen. Na južni poluti sveta so cene celo popustile, ker se pričakuje rekordni donos. Tcda, ker so zaloge male, ni pričakovati večjega padca cene. Na evropskih trgih, kakor tudi v naši državi, je tendenca zelo čvrsta. Pri nas so cene povišane za okoli 8 din za 100 kg. Ponudb je zelo malo. Blago se nahaja izključno v rokah producentov, ker trgovci so malo kupovali v pričakovanju, da bo cena padla. Koliko je še blaga v rokah producentov, je težko ugotoviti. Sušena koruza stane 150—155 din, a času primerno suha 145—150 din za 100 kg feo nakladalna postaja. Moka: Ponudb je dovoljno, povpraševanje pa malo. Bačka in banatska pekarska moka stane din 330.— slabša din 317.50 do 320,— fco mlin. Ječmen: ozimni din 175.— do 180.—, ja-ri din 200.— fco nakladalna postaja. Oves: bački 160—162, sremski in slavonski din 162—163. Krompir: Cena krompirju je vsled povpraševanja po semenskem blagu in ker je dosti krompirja po kleteh zmrznilo, precej narasla. Oneidovec in kresnik se plačujeta po din 2.— do 2.05 za kg, druge vrste nekaj nižje. Slavonski krompir je seveda zopet za 20—30°/o cenejši. Živina: Cene živini jo močno narasle. Dobro pitani voh se plačujejo že z din 7.50 do 8.—. Ker pa Zavod za izvoz živine ni povečal cene, so izvozniki primorani kontingente odpovedati. Tako se n. pr. mora danes za pitane svinje plačati pri prevzemu 12.— do 12.50 din za kg. a Zavod plača le din 12.50 za 1 kg fco meja in po teži, ki se ugoitovi na Dunaju. Izvoz v Italijo pa že dolgo ne konvenira. Mnogo živine je bilo izvoženo v zaklanem sitanju. Pri tem je klavnična industrija, ki je do pred kratkim imela izključno pravico nakladanja, prav lepo zaslužila. Sedaj pa, ko se tudi drugim izvoznikom dodeU včasih po kakšen vagon, pa je zaslužek vpričo visokih nakupnih cen tako majhen in še obdavčen z višjim davkom od 27. II. 1940 dalje tako, da bo tudi ta izvoz kmalu zastal. V takšni situaciji Zavod za izvoz živine ne bi smel za sebe zadržati del izkupička, temveč ga celega predati izvoznikom. Qmpo.d.oxska. v&sti. Nabiranje zdravilnih zelišč. Inserati se računajo po naslednjih cenah: 'Ms! strani = Din 50 + Din 3.— ogl. takse Wi6 „ = „ 100 + „ 7.50 „ V V12 „ = „ 150 + „ 7.50 „ V8 strani = Din 200 + Din 15.— ogl. takse lU „ = „ 400 + „ 30,— „ '/a „ = „ 800 + „ 30.— „ Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 100 Din. 1 cela stran = Din 1600,— + Din 60.— ogl. takse (26 X 20 cm = 520 cm). Mala naznanila. tele proti predplačilu, vsaka beseda 50 par, najmanj 10 din in 3 din ogl. taksa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. V^sakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Cepljene trte ŽaZametova črnina, rdeča kraljevina, laški rizling, zeleni sililvanec, bela in rdeča žlahtnina itd. prvovrstne po naiajnižji dnevni ceni nudi: Trtnica Ferle Janko, Stu-deienci—Jagnjenica, pošta: Radeče pri Zid. mostu. —5 Naročite knjižico »Špargelj«, ki:: Vas pouči, kako treba to povrtnmo saditi in gojiti. Ntfaročila sprejema: Josip Štrekelj, Ljubljana, Zvonar-sk.ka 11. Cena din 4.— tudi v znamkah. —9 Kmetijska družba v Ljubljani kupuje: Čfiešmin lubje od korenin, šipak ja-ggode, češmin jagode, podlesek ko-rren. Vse blago mora biti suho in zdravo od zadnje bire. Valilna jajca Cepljene trte korenjake, amerikanske ključice, sadna drevesa, tudi pritličan, oddaja v izvrstni kvaliteti: Drevesnica Gradišnik. šmarjeta pošta: Celje. —13 POCENI NAPRODAJ! Več stroiev: Diirkopp, Ai'ler, Pfaff, Singer, Westa in drugih popolnoma novih ženskih, krojaških, čevljarskih itd. (stare vzamemo v račun) pri „ PROMET" v Ljubljani, nasproti Križanske cerkve. Obračalnik Kupim dobro ohranjen stroj za obračanje krme. Ponudbe pod »Obračalnik« na upravo »Kmetovalca«. —17. Cepljene trte V veliki množini različnih vrst, na običajnih podlagah, krasno razvitih, nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Ceniki zastonj; 59 Slamoreznico na železnem stojalu tudi za motorni pogon proda: Feliks Tavčar, Vodice nad Ljubljano. —19. odid rumenih Orpington kokoši, od angleških origi-nalalnih rodovnikov ima naprodaj : Oskrbništvo gra-ščičine Novi klošter, pošta Sv. Peter v Savinjski dolini priri Cslju. ■—23. Oskrbnik, S'ovenec (ne govori nemško) samski, s prakso, vojaščine prost, išče službo. Ponudbe na upravo »Kmetovalca« pod št. 22. —22. Semenski oves »Swa!of« selekcijoniran, dobite pri Mally Mirku v Slov. Bistrici. —14. Kmetska posojilnica v Ljubljani obrestuje nove vloge po 4—5% ter daje kmetom nova posojila. —20. Rabljeno kmetijsko orodje ima naprodaj Kmetijska podružnica Cerklje pri Kranju. —15. Kmečki voz, dvovprežen, močan rabljen in travniška brana naprodaj. Posestvo Prusnik, pošta Zagorje ob Savi. —18. Ernest Osiander, Guštanj priporoča za spomladansko setev svoja zanesljiva semenska žita. Pšenico, leta 1939 pridelek 31 q na ha, rž 28 q na ha, ječmen 27 q na ha, oves 26 q na ha, krompir 140 do 300 q na ha. Na zalogi tudi črna ajda in Topinambur. Oves in ječmen sta zanesljivo razkužena tudi proti prašni sneti po posebnem postopku. —21. Poseiiie kavarno »JABOR11 v Ljubljani KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 Telefon št.: 37-81, 37-82, 37-33, 37-84, 37-85 Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. - Podružnica Beograd, Uzun Mirkova ulica 10. Telefon It.: 29-154. Brzojavni naslov: KREDIT BEOGRAD Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe-deposits itd. SLAVIJA jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani ZAVAROVANJA; požar, vlom, šipe, nesreče na potovanju, zakonita odgovornost, transport, razna zavarovanja avtomobilov, na življenje, posmrtnine i. t. d., prevzame po ugodnih pogojih. Centrala v Ljubljani Lastno poslopje. Telefon 21-76 in 22-76. Gaieva ulica 2 Za vsakega poljedelca! A r z o k o I Polibarit za uničevanje jabolčnega zavijača, grozdnega molja in sploh vseh zajedavcev, ki nagrizujejo zelene dele rastlin zelo pripravno žvepleno sredstvo za zatiranje: škrlupa (fusicladije) na jablanah in hruškah, luknjičavosti listja, rdečega pajka, gnilobe, akarinoze vinske trte in dr. nikotinsko sredstvo za zatiranje listnih bolhačev, krvavih listnih uši, rdečega pajka in gosenic. M o r b a I i n Brezplačna navodila daje firma: IVAN VIRANT, Žalec in »Zor Ua« $ Beograd — Francuska 9 Zaupajte denar domačemu zavodu! _ • Km.esiisS^ dom neom. t> Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1 Telefon št. 28-47. — Brzojavi: »Kmetski dom«. — Račun pošt. hran. 14.257. Račun pri Narodni banki Nove vloge vsak čas razpoložljive obrestuje po Za vse vloge nudi popolno varnost. Otvarja tekoče račune. Eskontuje menice. Daje kratkoročna posojila. Izvršuje vse ostale denarne posle. 4% do 5% je najstarejši narodni denarni zavod v Celju Vse hranilne vloge, vložene pri Celjski posojilnici d. d. v Celju so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini. Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu Nalagajte svoje prihranke v Celjski posojilnici d. d. v Celju NARODNI DOM Telefon št. 22 Pošt. ček. rač. 10.591 Centrala: Celje, Nar. dom. Podružnici: Maribor, Šoštanj Lan eno olje, firriež, barve, lake, kit, lan, tropine ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi najugodneje kupite pri domačem podjetju Pledič Zanki tovarna olja, lakov in barv družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIC Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah a ZA ? VELIKO NOČ se najbolj priporoča novo bok pivo in ležak pivo IZ PIVOVARNE UNION V LJUBLJANI Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno FIASIIN ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MASTINA"so brezštevilna zahvalna pisma Cena: 5 škat. 46 din, 10 škat. 80 din Lekarna TRNKOCZY Ljubljana - Mestni trg 4 (zraven rotovža) ZA]HIT!EVA\JTIE PRI VAŠlEM TRGOVCU fNAŠ ČAJ Mešanica domačih čajnih rastlin! 1 Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Po odobrenju ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne n. maja 193j 1. S. br. 14.004 Naprodaj pri: KMETIJSKI DRUŽBI r. z. z o. z. V LJUBLJANI Izhaja 15. v mesecu. — Cena listu skupno s koledarjem din 25.—; za inozemstvo din 35.— letno. — Posamezna številka din 2.50. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3. — Za uredništvo odgovarja: Ing. Ferlinc Bogdan. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk Narodne tiskarne d. d. v Ljubljani. — Odgovoren Fran Jeran. 06670231