NAJHUJE JE V OTROŠKEM DISPANZERJU
,,V vseh enotah zdravstvenega doma Ljubljana, ki zajema ožje mesto in njegovo širše zaledje, že zbirajo dokumentacijo in sredstva za adaptacijo in novogradnje, le v Mostah se še ni premaknilo. Zdravstveni dom je bil vseljen leta 1962, načrti zanj so nastali štiri leta prej, vsi pa vemo, kako je od takrat porastlo moščansko prebivalstvo. Ko so gradili stanovanja moščanskega družbenega centra, so zanemarili misel na to, da bodo tam živeli ljudje, ki bodo od časa do časa rabili zdravniško pomoč. Zamujeno je tudi v Štepanjskem naselju, kjer bodo gotova stanovanja, še preden - kot kaže - bodo poskrbeli za zdravstveno varstvo- V tem naselju bo živelo največ mladih družin z otroki in starši že sedaj hodijo z njimi v moščanski zdravstveni dom ali se pa hodijo vsaj zanimat, kam bodo pripeljali svoje otroice, ko se bodo vselili."
Zdravnica Stamačeva je dodala: ,,Ko so delali načrte za sedanji ZD, je bilo v Mostah 34, ob vselitvi že 36, danes pa tu živi prek 40 tisoč prebivalcev. In sem ni všteto prebi-valstvo novega Štepanjskega naselja.
Splošni dispanzer ZD ni v vseh teh letih pridobil niti ene oiganiza-cije, niti enega zdravnika. Povprečna starost zdravnikov je 46 let
Dalje ima ordinacija za medicino dela cakalnico na hodniku zdrav-stvenega doma, čakalnica za tri vzporedne splošne ordinacije pa je skupaj s čakalnico protituberkuloz-nega dispanzerja. Razširila se je de-javnost biokemičnega laboratorija, ki opravlja analize za vso mestno območje, prostora pa ni za to nič več. Ambulanta za clane Zveze bor-cev dela dvakrat tedensko samo v popoldanskem času.
Z  zobno ambulanto  še ni tako
zelo kritično, vendar opozarjam, da ne štejem prebivalstva Stepanjskega naselja-
Poseben in največji problem paje z otroškim dispanzerjem."
O ,,svojih" težavah je povedala otroška zdravnica Bartolova: ,,Ste-vilo pregledov otrok se je v zadnjih desetih letih zvišalo od 13.286 na 22.158. Lani je narastlo število roj-stev našega ožjega moščanskega ob-močja na 465, kar pomeni, da se vsaj za toliko poveča tudi obisk v otroškem dispanzerju, če pomisli-mo, koliko družin z majhnimi otro-ki se zadnja leta priseljuje v Moste. Imamo samo eno ordinacijo, skupno čakalnico za zdrave in bolne otroke, ter skupne izolirne prostore v pri-rneru infekcijskih bolezni - od teh je eden spremenjen v zasilno ordina-cijo, kjer pa temperatura zaradi veli-iah steklenih oken in vrat ne preseže
13 stopinj Celzija. Ko so zgradili ZD, so predvideli eno ambulanto dopoldne in posvetovalnico popol-dne. Danes sta odprti dnevno dve ordinaciji, ena dopoldne in ena po-poldne, le dva dni v tednu sta dve hkiati - to je namreč tista posveto-valnica, za katero je bilo načrtano vsako popoldne. Kadar torej delata obenem dva zdravnika, dela eden v ordinaciji, drugi v izolimih prosto-rih. Takrat seveda ni prostora za otroke z infekcijskimi boleznimi in starši čakajo z njimi na cesti, doklet jih zdravnik ne pokliče. Načrti za lazširitev tega dispanzerja so bili na-rejeni pred leti na račun ginekok> škega dispanzerja, vendai iz tega ni bilo nič. Prav zaiadi prostorske stiske zdravniki ne naročajo otrok na redne kontrolne preglede. Posve-tovaliiica za zdrave, ki dela - kot že povedano - dvakrat tedensko, v glavnem samo cepi otioke. Posveto-valnica za Nove Jarše je odprta enV.iiL tedensko v prostonh splošne ambulante v Javnih skladiščih.
Odpirajo Stepanjsko naselje. Res da je tudi tam predviden otroški dispanzer, vendar je že zdaj za vse prepozno. Kam bodo hodili starši z otroki? Seveda k nam in mi jtei moramo pomagati. Kako pa f-o to videti, se ne da predstavljati. Ne bomo zmogli, to je vse.
Otroška zdravstvena služba se je v zadnjih letih zelo hitto tazvijala. Ce^ pimo več otrok, kaže pa, da otroci več obolevajo kot so včasih. Veliko jih je v vrtcih, kjer se prej nalezejo raznih bolezni drug od drugega, ma-teie, ki zaradi njih ostajajo doma, pa rabijo zdravniška potrdila za dokaz odsotnosti na svojem delovnem mestu - ponje prihajajo seveda k nam. Tako smo obremenjeni še s tem   administrativnim  postopkom.
Poleg tednega dela sodelujemo še z vrtci, saj ima vsak zdravnik v celotni oskibi po enega (ob nalezlji-vih boleznih mora bedeti nad sani-tarnimi razmerami, kontrolirati hia-no, jedilnike, enkrat pa redno siste-matsko pregleduje otroke v vitcu).
Starši so nezadovoljni, ker moraio predolgo čakati, da pridejo z otroKi na vrsto, prehitro so odpravljeni, jeza leti na medicinske sestre, ki so jim pač najbolj pri roki, zdravnik ima slabo vest - vse skupaj pa je vrh vsega še brezizhodno. Morda srao res premalo opozarjali na svoje te-žave - to pa zato, ker smo naleteli na gluha ušesa," je zakljuiila zdiav-nica otroške ambulante Bartolova.
In epilog k temu? Osnovne stvaii, ki nas najbolj zadevajo in smo od njih življenjsko odvisni, nani de-lajo največje težave. v dobesednem pomenu zdravstvo ni ,,produktivna sfera" našega gospodarstva in v pri-meru ZD Moste postaja vse očitneje, da sploh ne vedo, na koga bi se obrnili, saj so po združitvi z ostalimi zdravstvenimi domovi ljubljanskega območja postali samostojni. Izka-zalo pa se je, kam vodi ta samostoj-nost in neodvisnost. Prej je imela tudi občina večji pregled in bolj je bila seznanjena s težavami zdravstva na svojem področju, od zdiužitve dalje (od te so pretekla že dolga leta) pa so se ti stiki porazgubili in zanetnarili. Dobesedno: zdravstvo samo je poklicano, da se rešuje.
Na občini sem zvedela, da bo še do konca tega meseca sestanek, na katerem bodo temeljito pretresali naštete težave. Verjetno bodo neka-teie stvari tudi razčistili. V ZD MOSTE pravijo, da je za sedaj važ-no, da je javpost seznanjena in da se je premaknilo.
0 zaključkih sestanka boste se-znanjeni v naslednji številki.
ALENKA LOBNtK-ZORKO